Hl StBVlltB. f Mtiljaol, i bfiftk, ZS. novembra 1915. ttim. lito. .Slovenski Narod" velja v Ifnblfanl dostavljen: ceic it.u naprej • • • • K 24*— pOl leta m m m • • m 12— četrt leta oa m"«-« . • • • • • 2— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ . • . • . 11-— Četrt leta „ • • • • • 5*50 na mesec - . • • • . 1*90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. V-^ni&ivoi Knailova ulica št. 5 (v pritličja levo,) telefon it 34. Izhaja vsak aan zvečer Urrcatll nedelfe ta prednika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta dO vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpcavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari Posamezna številka velja 10 vtnarjes. ' Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod' za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • . . 13— >• • • • 6*50 mm m m m 2'30 četrt leta na mesec velja po postit za Neatljo-celo leto naprej • m za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej « • • • K 35.— is ^ — Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka" Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Bnaflova aliea št 5, telefon ŠLSS« n prodiranje naših cet proti Crnogorski meji. — mitrovi-ca je padla po silnih bojih. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Ob Gorenji Drini je potekel dan mirno. Pri Priboju so si naše čete izvojevale prehod na južni breg Lima. Jugo - zapadno od Novega Pazara prodirajo c. in kr. čete proti črnogorski meji. Skozi dolino reke Ibar prodirajoče avstro . ogrske čete so v silnih bojih vrgle sovražnika iz njegovih pozicij severo - vzhodno od Mitrovi-ce ter vkorakale v to mesto. Vjele so 700 mož, med njimi 4 častnike. Tudi Priština je bila Srbom iztrgana. Neka nemška kolona je vdrla s severa, neka bolgarska kolona je sledila z vzhoda. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. NEMŠKE čete so zasedle PRIštino ter VRGLE srbe ČEZ sitnico. Berolin, 24. novembra. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 24. novembra. Balkansko bojišče. Avstrijsko - ogrske čete so zavzele Mitrovico, nemške pa Prištino. Zapadno Prištine smo vrgli Srbe čez Sitnico. Vrhovno armadno vodstvo. « o it bolgarsko uradno poročilo. Sofija, 23. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o operacijah 22. novembra: Na Kosovem polju se boji nadaljujejo. Ugrabili smo 6 brzostrel-nih topov, 2 brzostrelna poljska topa, veliko množino municije ter veliko število vjetnikov. Na ostalih frontah »obene spremembe. Dne 19. novembra so prisilile naše čete enega izmed treh sovražnih hidroplanov, ki so leteli nad postajo Feredžik Ferk železnice Dedeagač - Dimotika, da se je spustil na tla. Padel je med rečne rokave ob dolenji Marici ter zgorel. ČRNOGORSKO uradno poročilo. Pariz, 24. novembra. Agence Havas. Dne 22. t. m. dospelo črnogorsko poročilo se glasi: Sandžak-armada je bila 20. t m. napadena na celi liniji, najkrepkeje ob Drini in ob Limu. Odbila je sovražnika povsod in utrdila svoje nove pozicije. francosko uradno poročilo. 22. novembra: Orijentska armada: Naša orijentska armada je 19. t m. odbila bolgarski napad na Mrzen na levem bregu Črne reke. Dne 20. t. m. se je boj znova razvil ob Rajku, pritoku Črne reke. Pri Strumici vlada mir. položaj na srbskem bojišču. Naše čete so osvojile Mitrovico, nemške pa Prištino. S tem je tudi Kosovo polje v rokah zaveznikov in Srbi se že umikajo čez reko Sitnico. Boji pri Mitrovici in Prištini so bili resni. Srbi so se na vso moč upirali, da spravijo svoj materijal na varno ter si omogočijo redno umikanje. Srbska armada koraka sedaj na Peč, Djakovo in Prizren ter se bo skušala najbrž združiti s francoskimi četami. Pustila je za seboj boj močne zadnje voje, ki naj kolikor najbolj zadržujejo zavezniške čete. Posest Mitro-vice in Prištine je za nas jako važna, ti dve mesti bodete tvorili glavna etapna oporišča za nadaljne operacije naši čet, ki se bližajo sedaj silno težavnemu terenu albanskih in črnogorskih gora. Naše v Sandžaku operirajoče kolone so v neprestanih bojih prekoračile dolenji Lim med Prijepoljem in Pribojem. Nova grupacija srbske armade. »Pesti Hirlap« poroča iz Ma-ckensenovega glavnega stana, da so sklenili Srbi svojo armado na novo grupirati, da se izognejo obkoljenju in kapitulaciji na Kosovem. Vojaštvo tretjega poziva je ostalo pod vodstvom rezervnih častnikov kot zadnja straža, ki naj krije umikanje ostale armade. Pa baš čete III. poziva so vojne do grla site ter se s svojimi častniki vred rade udajajo. Med Prištino in Prizrenom se nahajajo velike trenske kolone, ki preskrbujejo boreče se zadnje voje s potrebnim živežem. Srbi nameravajo očividno spraviti gros svoje armade z največjo naglico in brez ozira na žrtve čez Prizren v Albanijo ter priti pri Prile-pu v neposredno zvezo s francoskimi četami. Srbi naznanjajo — novo ofenzivo. Pariz, 24. novembra. (Kor. ur.) Član srbske vlade je izjavil poročevalcu »Petit Journala« v Solunu, da nameravajo Srbi kmalu zopet pričeti z ofenzivo, čim bodo francosko - angleške čete v Makedoniji dovolj močne. Angleški ministrski predsednik Asauith je srbski vladi brzojavno sporočil, da je Anglija trdno odločena nadaljevati ekspedicijo. Francija in Anglija da pripravljate na Balkanu presenečenja. To se bo kmalu pokazalo. Boji v Makedoniji. Iz Soluna poročajo: Južno Prile-pa stoji še 6 srbskih bataljonov. Na fronti Gjevgjeli - Krivolak štejejo francoske čete 30.000 mož s 140 topovi. »Times« javljajo iz Bitolja: Južno Prilepa ni prišlo med Srbi in Bolgari do nikakega spopada več. Srbski generalni štab ne da o tem nika-keea pojasnila. Bitolj zaenkrat ni več ogrožen. — Nemške čete v Srbiji se obnašajo vzorno, mirijo prebivalstvo ter plačajo vsako stvpr v gotovini. Srbom grozi lakota, London, 23. novembra. (Kor. ur.) V angleški zbornici poslancev je sporočil Grey, da se bo vse mogoče storilo, da se obvaruje Srbe pred lakoto. Angleška vlada poskuša skupno s svojimi zavezniki spraviti zadostne množine živeža kar najhitrejše na srbsko fronto. Drama na Kosovem. London, 24. novembra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Soluna 22. t m.: Neki srbski štabni častnik, ki je prispel 15. t. m. s Kosovega polja, pripoveduje, da vladajo tam strašne razmere. Prebivalstvo Stare Srbije, ki je pribežalo na Kosovo, trpi strahovito pomanjkanje. Begunci so brez strehe in brez primerne obleke. Na stotine volov in konjev je poginilo, ker je zmanjkalo krme. Ka-davri leže nepokopani na polju. Begunci v Albanijo skoraj ne morejo. V celi okolici so porabili prejšnji be- gunci vsa živila. Tudi umikanje v Črno goro je izključeno, kajti tam primanjkuje živil, ker je pristanišče Bar zaprto. Položaj srbskih čet, ki branijo Kosovo, je zlasti vsled obko-Ijevalnih operacij Bolgarov, skrajno opasen. Srbi so uničili rudnik Bor. »Pester LIoyd« poroča: Srbi so pri svojem umikanju veliki rudnik Bor, kjer se koplje znameniti baker, popolnoma uničili. Vse jame in rovi so pod vodo, stroji in druge tehnične naprave so razdejani. Kralj Peter v Črni gori. Budimpeštanski listi poročajo, da je srbski kralj Peter zapustil fronto ter se podal v Cetinje, kjer se bo nastanil v gradu kralja Nikita. Srbska vlada v Solunu. Srbska vlada se nahaja sedaj v Prizrenu ter se bo za nedolgo umaknila Čez Dibro in Bitolj v Solun. Srbski vojni minister v Solunu. Preko Kopenhagena: Srbski vojni minister je dospel v Solun ter je imel posvetovanja s francosko-angleškim generalnim štabom. Razmere v Solunu. Francozi in Angleži so zaprli solunsko pristanišče z gostimi mrežami, ker se boje da tii jih napadli nemški podmorski čolni. — Nad mestom krožijo vsak dan fancoski aeroplani. — Beda med srbskimi begunci, ki se nahajajo v Solunu, je velika. Mnogo se jih je oglasilo pri avstrijskem konzulatu, da bi dobili dovoljenje za povratek v domovino. Francija ne bo pošiljala v Solun nobenih čet več. Pariz, 23. novembra. (Kor. ur.) Clemenceau piše v U homme eu-chaime, da je kontingent, ki ga je določila francoska vlada za Solun, že prekoračen. Clemenceau meni, da vć, da so merodajni krogi odločeni nadaljno pošiljanje čet ustaviti. Gršfio no razpotju. NOVA DEMARŠA ČETVEROZVE-ZE V ATENAH. Atene, 23. novembra. (Kor. ur.) Kakor se uradno sporoča so izvršili poslaniki četvero'zve-zedanes skupno demaršo, ki se je tikala položaja četverozvez-nih čet v Makedoniji. Demarša je imela prijateljski značaj. Položaj se je zboljšal. — Verjetno je, da se bodete Grška in četverozveza sporazumeli. Atene, 24. novembra. (Kor. ur.) Poročilo »Agence Havas«: Skupna nota četverozveze Grški je bila včeraj opoldne izročena. Med zajtrkom, ki ga je dal kralj Denys Cochinu na čast, je prišla nota na razgovor. Kralj je dal Cochinu razumeti, da se bo nota ugodno sprejela. Nota, ki je sestavljena v prijateljskem tonu in popolnoma splošno, zahteva od Grške potrditev že prej danih zagotovil glede položaja čet zaveznikov na Grškem. Nota ne vsebuje nikakršnega roka, prosi pa za kolikor mogoče hiter odgovor. Tu mislijo, da se bo grška vlada popolnoma prilagodila zahtevam zaveznikov. London, 24. novembra. (Kor. u.) Posebni poročevalec Reuterjevega urada poroča iz Aten: Po ministrskem svetu so sporočili poslaniki, da se je položaj razjasnil in da se razvija normalno. Zahteve zaveznikov so mnogo manj grozeče, kakor splošne in so bile baje sprejete. Grška ostane za vsako ceno nevtralna. Pariz, 24. novembra. (Kor. ur.) Atenski poročevalec »Petit Pari- siena« poroča: Skuludis mi izjavlja, da bo ostala Grška navzlic vsemu pritisku od koderkoli nevtralna. Ta nevtralnost bo ostala napram zaveznikom, zlasti pa napram Franciji dobrohotna. Zahteve četverozveze. Turinska »Štampa* javlja: Četverozveza je stavila v Atenah naslednje zahteve: 1. Grška naj demobilizira, 2. odpokliče naj svoje čete iz obmejnega ozemlja, 3. obljubi naj, da se sme četverozvezna armada popolnoma prosto gibati, 4. obveže se, da srbskih čet, ki bi se umaknile na grško ozemlje, ne bo razorožila in da 5. četverozveznih čet ne bo nikdar napadla. »Stampa« zatrjuje, da je grška vlada pripravljena pristati na vse zahteve četverozveze izvzem-š i ono o d e'm obilizaciji grške armade. WoIffov urad poroča iz Aten: Grška vlada je pripravljena Četvero-zvezi v toliko ustreči, kolikor je to združljivo s častjo in nevtralnostjo grške države. Angleži dementirajo blokado. London, 23. novembra. (Kor. u.) Zunanji urad sporoča: Nobena grška ladja ni bila zasežena ali v pristaniščih združenih kraljestev zadržana, nikaka blokada ni bila uvedena niti ne obstoja. »Blokada je le neformelna«. »Pall Mali Gazette« piše: Blokada Grške ni formelna. To je le prvi založek edinega zdravila, ki lahko odpravi bolezen, na kateri boleh-kralj Konstantin in njegovi podaniki. Stališče kraljevo je spoznati iz tega, da je svoje zaveznike izdal in ustavo prelomil. Edini argument, za katerega bo kralj dostopen, bo spoznanje, da razpolagajo zavezniki še z drugim orožjem kakor z ljubeznjivostjo in da so pripravljeni tiste kaznovati, ki bi se upali ž njimi igrati. Razpoloženje na Grškem. »Stampa« poroča necensurirano iz Aten: Uradni grški krogi govore o Venizelosu in njegovi politiki zani-čevalno. V Atenah sicer obsedno stanje ni razglašeno, toda dejansko je mesto pod vojaško oblastjo, ko je priredila povodom obiska ministra Cochina nožica manifestačni ob- hod za entento ter hotela tudi pred Venizelosovo stanovanje, so jo raz-gnali vojaki. Razburjenje radi blokade narašča. Med Grško in Četvero-zvezo obstoja globok prepad. Smatrati je, da se je Grška sporazumela tako z Bolgarijo kakor s Turčijo. Grška armada se koncentrira pri Solunu in ob srbski meji. Vladni listi pišejo jako neprijazno proti Franciji in Angliji, tem bolj prijateljsko pa za Nemčijo. 2e se govori, da je grška vlada sklenila ententine čete razorožiti. Grški minister označuje angleška politiko kot infamno. London, 23. novembra. (Kor. u.) »Daily Mail« priobčuje razgovor svojega poročevalca z grškim justič-nim ministrom Rhalisom, ki je dejal: Mi bodemo demobilizirali 24 ur potem, ko zapustijo ententine čete Solun. Angleška vlada in angleško časopisje se proti nam infamno obnaša (vousetes des infames). Mi hočemo mir, Vi pa nas hočete zaplesti v vojno in nas izstradati. Mi naj Vam pomagamo, ko še ni prelil v Srbiji niti eden angleški vojak svoje krvi. Angleška vlada, ki je nakopičila pogre-šek na pogrešek, zamudo za zamudo, hoče da za njo umremo, sama pa ima le par tisoč mož pripravljenih, s katerimi bi nas mogla podpirati. Mi pa nočemo postati druga Srbija ali Belgija!« Venizelos o politiki Grške. Ententino časopisje objavlja izjave Venizelosa, ki je na vprašanje, ali se bo Grška borila proti četvero-zvezi, dejal: Pred 10 dnevi bi bil še odgovoril: Nikdar! danes pa le pravim: Ne vem. Venizelos pravi, da je ta preobrat povzročila neprestana delavnost Nemcev. Večina grškega naroda je prepričana, da zmagate Nemčija in Avstrija. Angleži so napravili veliko pogreško, ko so ponujali Bolgarom grško Kavalo, ne da bi vedeli ali bodo Bolgare s tem pridobili ali ne. Romunski ministrski predsednik obolel. Iz Bukarešte poročajo: Ministrski predsednik Bratianu je obolel. Za to je bila odložena rekonstrukcija kabineta. borbe oli m a. nm PRI GORICI SAMO ARTILJERIJSKI OGENJ. — LJUT£ BORBE PRI SV. MIHAELU IN SV. MARTINU. — ITALIJANI BOMBARDIRAJO RIVO. — NAŠE BOMBE NA BARAKE PRI ALI. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Goriško mostišče le stalo sicer tudi včeraj pod živahnim ognjem topov in metalcev min, v infanterijskih bojih pa je nastopila pavza, ker Italijani niso napadali. Tem ljutejše pa so bile borbe na obeh straneh gore Sv. Mihaela. Severno od gore so močne italijanske čete popoldne vdrle v naše pozicije. Štajerska pehota in honved sta izvršila protinapad in vrgla sovražnika po ljutem bližinskem ognju, ki se je nagibal zdaj sem, zdaj tja, popolnoma nazaj. Več napadov na goro Sv. Mihaela samo in v prostoru pri Sv. Martinu, smo odbili s silno težkimi izgubami za Italijane. Poskusen napad na Griže brdo (Monte dei sel Busi) smo tako} vdušili v ognju. Proti cestni zatvori pri Zagori je sovražnik metal težke metalne minske bombe, ki so razvijale strupene pline. Na tirolski južni fronti so zopet obstreljevali postajališče in stari del mesta Rive. Eden naših letalcev je metal bombe na barake in skladišča v Ali. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Sneg na Doberdobu. Vojni dopisnik »Az Esta« poroča: Po toplih vetrovih, ki so prinesli dež, je kar nakrat začelo zmrzavati na doberdobski planoti in začel je padati sneg. Vse strelske jarke je pokril sneg in naši vojaki, ki so tako junaško vzdržali sovražni ogenj in so prestali vse zapreke, ki jih je prinesel dež, so dočakali še sneg. — Kdor je videl naše vojake na Doberdobu, vsak se divi njihovi žilavosti in vztrajnosti. Neki švedski stotnik je z občudovanjem pripovedoval, kako je srečal sedemnajstletnega vojaka, na katerega prsih je videl dve odlikovanji. Adrija — italijanska. »Berliner Tageblatt« poroča iz Lugana; Centralni odbor. nacijona» 1945 listične stranke v Rimu je sklenil, da bo pozval vlado, da takoj napove vojno Nemčiji. »Popolo d' Italia« zahteva, da mora biti Adrija skozin-. skoz italijanska in nobena druga država ne sme imeti v Jadranskem morju nobene pravice in nobene moči. Moč naše artiljerije na soški fronti. Vojnoporočevalski stan, 23. novembra: Neki višji topničarski častnik, ki se nahaja ob Soči že spočetka vojne, se je izrekel o moči naše artiljerije tako - le: Italijani so spravili na to bojišče nad vse velike artiljerijske sile. 1500 cevi je bruhalo v tretji bitki ob Soči skozi 50 ur strašen ogenj na naše pozicije. To se pravi, da so oddali pol milijona strelov vsakega kalibra. Ali moč našega topništva je silna in poleg aktivnih so bili na svojem mestu istotako rezervni častniki. Vojni * poročevalec »Az Esta« piše: Naša artiljerija je svoje pozicije tako izborno izbrala, da vsak Strel gotovo zadene, Italijani pa pri vsem svojem trudu ne morejo najti naših baterij. Skozi tri mesece naša artiljerija ni imela niti enega mrtvega ali ranjenega. Ugovor radi obstreljevanja Gorice. Lugano, 24. novembra. Prihodnje dni se bo vršil v Rimu ministrski svet, ki se bo bavil z ugovorom avstro - ogrske vlade radi obstreljevanja Gorice. V odgovoru bo rečeno, da je bilo obstreljevanje potrebno, ker so se nahajale v mestu avstro-ogrske čete, posebno artiljerija. Koroška deželna bramba. »Karnisch - julische Kriegszei-rung« je priobčila ta - le oklic: Vojaki! Dne 23. maja je kralj Italije napovedal vojno našemu, gorko ljubljenemu deželnemu očetu brez vsake prave utemeljitve. Danes je poteklo pol leta, odkar stojimo na mejah, o katerih je mislil verolom-nik, da so brez varstva in brambe. Mi danes, po preteku pol leta, s ponosnim zadoščenjem lahko zremo na dogodke, ki so se odigrali tekom tega časa. Izdajalec je mogel doslej samo one neznatne oddelke naših domačih tal podvreči svoji zviti volji, ki smo mu jih prepustili sami iz vojaških vzrokov. Danes, ko je jasno, da so se izjalovili vsi poskusi sovražnika, da bi dosegel svoj pravi cilj, hočemo najprvo zahvaliti Boga za njegovo pomoč. Potem se spominjamo najprvo junakov, ki so žrtvovali z navdušenjem svoje življenje na altarju domovine. V tem svečanem trenotku pa se hočem spominjati tudi vseh tovarišev, ki stoje v naj-sprednejših vrstah in bi ne premišljali niti za hip, doprinesti isto žrtev z enakim navdušenjem za našega vojnega gospodarja. Veselim se obenem, da morem reči iz vsega srca, da je požrtvovalnost vsega prebivalstva bistveno pomagala k uspehu. Skrb in težka odgovornost, ki obte-žujeta poveljnika, se zmanjšujeta, ako dobi povsod podporo in razumevanje svojih nazorov. V naši krasni Koroški se je dvignilo vse kakor en organizem k indirektni in direktni obrambi, vse je pomagalo, odvrniti nevarnost. Vrli Korošci so skupno sodelovali na izpopolnitvi utrdbe, katero imenujemo ponosnega srca »koroška deželna bramba«. Tega močnega faktorja se gotovo že zavedajo italijanski izdajalci; gotovo so že čitali iz krvavih run na stenah našega obmejnega gorovja, da za nje je gotovo samo: »Pustite vsako upanje.« Mi pa se hočemo združiti še tesneje s polno zavestjo in našemu najvišjemu vojnemu gospodarju svečano obljubljamo: Izdajalec bo tako kaznovan, kakor je zaslužil. Vaš poveljnik Konec gonje radi potopitve »Ancone«. Kapetan »Ancone« je pri zasli-šavanju izpovedal, da je bil parnik posvarjen s strelom podmorskega čolna ali navzlic temu je vozil naprej in da ko se je parnik vstavil, se ni streljalo na rešilne čolne. Časopisje četverozveze pa je trdilo ravno nasprotno glede obeh slučajev z namenom, da bi nahujskalo Zjedinjene države proti Avstriji in Nemčiji, zlasti proti slednji. Italijanska vlada pa je sama sporočila ameriškemu poslaniku v Rimu. da ni nobenega dvoma o tem, da je bil podmorski čoln, ki je ootopil »Ancono«, avstro - ogrski. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Iz vo:noporočevalskega stana: Rim, 22. novembra. Artiljerrska delavnost na raznih točkah trenlinske in karniške fronte. Sovražna artiljerija je poskušala svoie navadno uničevalno delo na Dosoledo v Comolicu, ali bil se je takoj boj proti njej. Ob Soči se je nadaljeval včeraj boj z rastočo silovitostjo v odseku, katerega tvorijo zmerne višine Pevne, Oslavja in Kota 188 in ki se nahaja med podgorsko višino in hribom Sabotinom pred Gorico. Sovražnik je podrzel trttovn.~iO protiofenzivo, da bi dobil zopet nazaj tam izgubljene pozicije. Protinapadi, ki so bili pričeti in spremljani s posebno močnim artiljerijskim ognjem, so narastli na višinah severozapadno Osavja do posebno hude ljutosti. Večkrat je vdrl sovražnik v pozicije od nas zavojevane, aH bil je vedno odbit v vročem spopadu moža proti možu. Naše čete, posebno one 4. divizije, se niso umaknile niti za ped od pozicije s krvjo napolnjene. Par-krat so se vrgle na sovražnika v ba-jonetnem boju, so mu prizadjale težke izgube in vjele 89 mož, med temi 4 oficirje. Na Kraški planoti so bili odbiti štirje ponočni protinapadi. Zjutraj so naši povsodi zopet začeli z ofenzivo. Med vrhovi hriba Sv. Mihaela smo znova napredovali. V smeri proti Sv. Martinu smo osvojili jako močan strelski jarek v poziciji ,Na samem stoječe gostilne" in vjeli 202 moža, med temi 4 oficirje, vplenili en top, dve strojni puški, metalca bomb, orožje in municijo. Italija in Nemčija. V mesecu maju, ko je Italija napovedala Avstro - Ogrski vojno, je marsikdo pričakoval, da sledi temu napadu na zaveznico napoved vojne od strani Nemčije Italiji. To se ni zgodilo. Italija ni napovedala Nemčiji vojne, Nemčija pa tudi ne Italiji. Diplomat ii ali politični nagibi tega postopanj- se bodo pač šele v poznejšem C i izvedeli. Zanimivo pa je, da je itr nsko časopisje zdaj, ko traja vojna Avstrijo že šest mesecev, kar r;. enkrat začelo klicati na vojno proti Nemčiji. Sodi se, da je to provzročil angleški poslanik Renne-le Rodd, ki ima v Rimu sploh prvo besedo. V Rimu je začel izhajati tudi poseben nov tednik, ki dela na vojno Italije proti Nemčiji, češ, da de- luje Nemčija že itak na morja in na kopnem proti Italiji in je sploh veliko bolj dedni sovražnik Italije, kakor pa Avstro - Ogrska. Vtisk O landovega govora. „Popolo d' Italia" je prav malo zadovoljen z Orlandovim govorom. Govor ne obsega nič novega, ima politično le srednjo vrednost in kaže na sebi znamenja obrambnega govora in sledi Salandri, ki je nedavno govoril bolj Evropi kakor pa Italiji. Obžaluje, da Orlandov govor kakor tudi sploh vse izjave vlade so preveč popustljive napram pristašem Giolittija. Vse lepo besedičenje o skupnem delovanju četverozveze je brez zadnje konsekvence za vojno proti Nemčiji brez vsake vrednosti. Orlando se je bavil samo z Avstrijo, ko pa se da doseči zmaga nad Avstrijo samo z zmago nad Nemčijo. — Orlando je pravzaprav samo to ponovil, kar je že Barzilai povedal. Vse je tako nejasno kakor poprej. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Siciliji in Sardiniji so viharji in nalivi opustošili zemljišča, hiše, tovarne, ceste in železniške proge. Nad 60 oseb je mrtvih. Promet na železnicah je ustavljen. Materijalna škoda se ceni na 4 milijone lir. Ministrski predsednik Salandra bo imel dne 10. decembra velik vojni govor v Genovi. V Aleksandriji je pogorel velik del vojaških skladišč. Škode je pol milijona lir. V italijanskem ministrstvu so določili, da se radi pomanjkanja premoga zniža razsvetljava ulic za polovico. Zadnje dneve so zaprli radi dobavnih sleparij zopet nekaj oseb, in sicer v Rimu, v Florenci, v Neaplju, Turinu, Genovi. Pričakuje se še več aretacij v Rimu in Florenci. Vojna z Rusijo. POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. « BOJI PRED RIGO IN PRI ILUK-STU. — ODBITI RUSKI NAVALI PRI ČARTORIJSKU. Berolin, 24. novembra. (Kor. ur.) VVolKov urad poroča: Veliki glavni stan dne 24. novembra. Vzhodno bojišče* Armadna skupina generalfeld-maršala von Hindenburga. Jugo - vzhodno Rige smo vjeli pri sunku na Berseminde, ki je pregnal Ruse iz tega kraja, 6 častnikov in 700 mož ter ugrabili 2 strojni puški. Eksponirana straža v Janopolu, severno U u k sta, se je morala pred ruskim napadom umakniti. S protinapadom smo pristavo zopet osvojili. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj je neizpremenjen. Armadna skupina generala von Linslngena. Navale ruskih oddelkov, severovzhodno Čartorijska in pri Dubiščih, severno železnice Kove! - Rovno, smo odbili. Vjeli smo SO mož, ugrabili 3 strojne puške. Vrlfbvno armadno vodstvo, a■ m RUSKO URADNO POROČILO. 22. novembra. Pri vaseh zapadno od Rige smo vrgli sovražnika nekoliko nazaj in razdejali dele njegovih naprav in jarkov. Na ostali fronti od Riškega zaliva do Pripjata nobene izpremembe. V odseku Ra-falovka - Čartorijsk so se razvili na levem bregu Stira pred prehodi boji, ki pa so brez vpliva na celotni položaj. V Galiciji, na vzhodnjem bregu Stripe, so se tudi vršili boji s sovražnimi prednjimi stražami, ki so prekoračile reko. Dele sovražnika, ki so napadali Bjenjavo na južnem koncu Iščkovskega jezera (40 kilometrov ob Stripi navzgor od Bučača), smo sprejeli z močnim ognjem in jih odbili. Zapadno od reke Chmielovke (ob cesti Bučač - Strusov, 20 kilometrov severno od Bučača) boj za Petlikovce (12 kilometrov severozapadno od Bučača). Bolj proti jugu je sovražnik zasedel Janovko. V Vzhodnjem morju so potopile naše torpedovke dne 20. novembra po kratkem boju neko nemško stražno ladjo pri Vindavi. Vjeli smo enega častnika in 19 vojakov. Mi nismo imeli nobenih izgub. Lažnjivo rusko poročilo. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Uradno poročilo ruskega armad-nega vodstva vsebuje trditev, da so Rusi Čartorijsk zopet osvojili. Ta trditev je zlagana. Kraj Čartorijsk so nemške čete zažgale in vse ruske patrulje, ki so pi'ekoračile reko, so bile zopet pognane na vzhodnji breg, tako da se na zapadnem bregu Stira ne nahaja noben ruski oddelek. BOJI OB STRIPI. Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Kakor znano iz poročil zavezniških generalnih štabov, so se vršili začetkom novembra v dolini srednje Stripe silni boji. Vasi Bonat-kovce, Sjemkovce, Bjenjava, Ra-kovrec in Sosnov se tam vrste od severa proti jugu, Bonatkovce in Bjenjava vzhodno, drugi kraji zapadno od široke močvirnate nižine ob Stripi. V prva dva kraja naša obrambna pozicija ni segala. Dne 31. oktobra se je pričel silen artiljerijski ogenj na naše pozicije pri Sosnovu in na nemške-pozicije pri Siemkovcih in ribnikih severno od tod. Zvečer sta najmanj dve ruski diviziji sta izvršili naskok proti Siemkovcem. Vas in pozicije na obeh straneh je bilo treba po ljutih bojih opustiti, — branitelji so se umaknili na zapadne vrhove. Drugo jutro so skušali Rusi razširiti vrzel, kar pa je preprečil napad z boka honvedskega polka 308 izpred Rakovjeca proti južnemu ruskemu krilu pri Sjemkovcih. Istočasno sta zaveznika osvoje-vala stare pozicije. Čez dan so prihajale rezerve sosednjih skupin, nemški in avstro - ogrski bataljoni, zvečer je dospela s severo - zapada sedmograška honvedska divizija; pa tudi sovražnik, čegar glavna sila je obstojala iz sibirske strelske divizije, je pošiljal uro na uro ojače-nja v fronto, tako da je bilo razmerje 2 : 1, časih celo več v prilog Rusom. Središče boja je bila vas Siem-kovce, v kateri je od 1. do 5. novembra vsaka hiša neštetokrat menjala gospodarja; dne 5. novembra so bili Rusi iz zadnje pristave pregnani. Vjetih je bilo 50 ruskih častnikov in nad 6000 mož, število mrtvih in ranjenih pa je bilo še mnogo večje. Cel teden je trajal boj in iz njegovega poteka je bilo takoj spoznati, da so zasledovali Rusi večje cilje, kakor krajeven uspeh in da zato pomeni zmaga naših čet tudi več, kakor zo-petno zavzetje začasno izgubljenega dela jarka. Res je bilo rusko podvzetje, — kakor je razvidno iz ruskih dokumentov in izpovedi vjetnikov, — uvedeno na poseben način. Popi so hodili dan poprej v svečanem ornatu od strelskega jarka do strelskega jarka, da naznanijo nameravani na- 1 pad in blagoslovijo vojake. Dvinski polk, ki slovi kot posebno hraber in vztrajen, je bil določen za prednjo stražo. Poseben značaj je dobila ruska akcija, ker je bil par dni poprej dospel car s carevičem k XI. armadi v bližini Tarnopolal Hišo Plotič, kjer je car stanoval, so že tedne poprej pripravili za »visoki obisk«. Pečor-ski polk je tvoril špalir. Vse moštvo, ki je bilo dekorirano s 3 ali 4 Jurje-vimi križci, so poklicali s fronte. Car je nagovoril mnogo čet ter opozarjal na pomen napada. Armadnim zborom so izdajali podžigajoča povelja. Eno tako povelje XXII. zboru je posebno značilno. Armadno povelje XXII. zbora. Junaške, hrabre čete slavnega XXII. zbora! Nam je stavil vrhovni poveljnik armade odgovornosti polno, težko nalogo, za vsako ceno izsiliti prehod čez Stripo, vreči nasprotnika iz njegovih strelskih jarkov na zapadnem bregu, se tam ustaliti ter ga napredujoč z odločilnim sunkom v bok in hrbet, prisiliti, da zapusti svojo pozicijo ob Stripi. Spominjajte se, junaški strelci, da ne pričakuje samo vrhovni poveljnik armade, marveč tudi naš oboževani najvišji vojni poveljnik, Nj. Veličanstvo car, ki je dospel 13. (26.) oktobra sam tu sem, od vas popolno zmago. Za vsako ceno moramo vreči zahrbtnega sovražnika iz njegovih pozicij, ker ga bo naša zmaga na tej točki prisilila, ne samo opustiti pozicije nasproti celi fronti naše armade, marveč tudi potem umakniti svojo fronto nasproti našim sosednjim armadam. Vrhovni poveljnik armade nam je dal na razpolago številno in učinkovito artiljerijo, da pomedemo sovražnika s tega brega, da razdene-mo njegove tam napravljene ovire in utrdbe in da omogoči vam, hrabri strelci, s kar najmanjšimi izgubami zavzetje sovražnih pozicij. Bog z vami, srčni strelci, artilje-risti, saperji, kozaki in dragonci! Dajte, pripravimo z novo zmago svojemu vrhovnemu poveljniku, carju imperatorju in svoji dragi domovini, matuški Rusiji, veliko veselje — zmage pričakujejo od nas, ki naj bo začetek našega splošnega prehoda v ofenzivo na celi fronti, da pre-ženemo sovražnika čez meje naše domovine. — Zborni poveljnik generali irrfanterije baron Brinken m. p. Besedilo tega povelja kaže dosti jasno, kako malo resnična so ona ruska poročila, ki imenujejo borbo za Sjemkovce pozneje podrejeno akcijo. Novembrski boji ob Stripi so z ruske strani poskus velike ruske vojne akcije, in čete, ki so se te akcije udeležile — predvsem hrabri domobranci sedmograške divizije — so izvojevale zmago, katere pomena za splošni položaj na severo - vzhodu ne gre podcenjevati. Materija! iz Rige. Ruski listi poročajo, da sp spravili iz Rige materijal v vrednosti 50 milijonov rubljev. Ruski armadni poveljniki. Z ruske meje poročajo: V ruski generaliteti so se zadnje dni izvršile večje izpremembe. Skrajno desno krilo stoji pod poveljništvom Dimi-trijeva, levo krilo pod generalom Ivanovom. General Russkfj je popolnoma izven fronte ter kot vojaški posvetovalec carja v resnici vrhovni poveljnik ruske vojske, dočim je car le formalni vrhovni poveljnik. Duma. »Vossische Zeitung« poroča: Delavska skupina poslancev dume je sklenila, vladi ne dovoliti proračuna. Ta sklep velja kot prvi znak boja dume proti Goremykinu. Iz Kodanja: Pri otvoritvi dume dne 8. decembra, bo predsedstvo prebralo vladno izjavo notranjega ministra Chvostova. Carjevo potovanje. Z ruske meje poročajo, da je car obiskal vse pozicije ruske armade na severni in južni fronti ter govoril vojakom. Nato je odpotoval v Kronstat, da inspicira tudi vzhod-nomorsko brodovje. Car v Reniju. Bukarešta, 23. novembra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da je dospel car danes v Reni. kjer je inspiciral čete. Popoldne se je odpeljal v Ismail. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berolin, 24. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 24. novembra. Zapadno bojišče. Nobenih posebnih dogodi. Angleški vrhovni poveljnik je poskusil označiti kot dvomljivo nemško uradno poročilo, da so vse nem- ške čete, ki so se udeležile dne 8. oktobra bojev za Loos, izgubile 763 mož, ne pa, kakor se je od angleške strani trdilo, 7000—8000 mož. Na tak poskus nimamo ničesar odgovoriti. Vrhovno armadno vodstvo. * * * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. novembra ob 3. popoldne. Ničesar poročati, razen o nekaj bojih z bombami v Artoisu in o bojih patrulj v Lotaringiji. Belgijsko poročilo. 22. novembra. Megleno vreme. Slabotno artiljerijsko delovanje pred našo fronto. Vrhovno poveljništvo na zapadu. »London Observer« poroča z dovoljenjem cenzure: V poveljništvu zaveznikov obstoja gotova kriza, ki se naj reši tako, da se postavi angleška armada na Francoskem pod vrhovno poveljništvo francoskega generala Focha. Angleške Izgube. Zadnja dva seznama angleških izgub izkazujeta 49 častnikov in 1759 mož in 28 častnikov in 923 mož. Francoski municijski minister v Londonu. Glasom poročil londonskih listov je dospel francoski municijski minister v London. Municijski minister se je posvetoval cel dan z zastopniki aliiranih držav. Kakor se zatrjuje so se zopet razgovarjali o enotni preskrbi zavezniških armad z. municijo. Churchill že v strelskem jarku. Neki amsterdamski list poroča, da je dodeljen Churchill gardnim grenadirjem kot major in da je že imel službo v strelskem jarka. Anglija in nemška invazija. »Times« prinašajo članek polkovnika Repingtona, ki se izreka proti poskusu, poslati ententne čete drugam, kakor na francosko in egiptovsko bojišče. Prav verojetna je nemška invazija v Anglijo, zato je velik zločin merodajnih angleških krogov, da niso ustanovili samostojnega poveljništva ogroženega angleškega teritorija. Francoska so tla, kjer mora pasti odločitev, tam stoji tudi glavna nemška sila 110 divizij. Anglija mora takoj uvesti splošno brambno dolžnost, da se reši. Vojna naj se razširi na Ameriko? New York, 22. novembra. (Kor. urad.) Washingtonski poročevalec »Evening World« piše, da je angleško veleposlaništvo označilo ob velikih jezerih ležeča mesta Cleveland, Buffalo, Toledo, Detroit in druga kot točke, odkoder bi mogli poskusiti nemški rezervisti napad na Kanado. Poročevalec dostavlja, da se doslej ni zgodilo nič, kar bi moglo dati washingtonski vladi povod za ofici-jalne proteste. Razstreljene tovarne. London, 23. novembra. Reuter. Iz Parry Sounda in Daria poročajo: Eksplozije so uničile pet poslopij kanadske tovarne razstrelov. Ker so se eksplozije zgodile ob istem času, se sodi, da to ni slučaj. Nemci v Vzhodnji Afriki. London, 21. novembra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Vzhodu je Afrike: Nemci so zelo močni ter obvladajo jezero Tanganjika. Častniki in moštvo nemške ladje »Konigsberg« se nahajajo pri četah, ki jih je ceniti na 4000 belih in 30.000 zamorcev. Ladijske topove so spravili v deželo. Neulangburg je ena najmočnejših pozicij. Reuterjevemu poročilu je še dostavljeno: Sila sovražnika in dejstvo, da ima težke topove, vzbuja veliko skrb. Doslej so se mogli Angleži in Belgijci držati (!) Nemci so se morali v vsakem slučaju umakniti (!). Wolffov urad dostavlja k temu poročilu: Da provzroča vrMaški položaj v Vzhodnji Afriki Angležem skrbi, jim prav radi verjamemo. Pariz, 20. novembra. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Havra: Iz uradnega vira poročajo, da pričenjajo belgijske čete iz Konga v zvezi z angleškimi četami iz Ugande in ob ekvatorju ogrožati nemško Vzhodnjo Afriko na severu in na zapadu. Istočasno koraka neka iz Angležev in Burov sestavljena kolona iz Rhode-sije v Transvaalu in iz Oranja z juga proti nemški Vzhodnji Afriki, ki bo kmalu popolnoma obkoljena. Vsled velikih razdalj in skromnih transportnih sredstev pa bo preteklo še nekaj časa, predno bo mogoče natančno poročati o podvzetjih proti zadnji nemški koloniji v Afriki. V Kamerunu. Reuter poroča: Neki angleško-francoski oddelek je zasedel dne 3. novembra Tibati v Kamerunu. Angleške čete so zavzele dne 6. novembra vrh gore Canvon. Zlomile so 271. ste*. .SLOVENSKI NAROD*, one 25. novembra "1915. Stran 3. t boju moža proti možu sovražni odpor. Sovražnika zasledujejo. Vple-nile so velike množine zalog in materijala. Vojna naročila v Ameriki. Preko Berlina poročajo: Ruski vojaški ataše v Washingtonu, polkovnik Nikolaj Golejevskij, je sklenil z družbo »American Woollen Company« pogodbo na 5,000.000 m volnenega blaga za rusko vojsko v vrednosti 7 milijonov dolarjev (35 milijonov kron). Iz tega blaga bodo napravili 1,250.0000 zimskih suken. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 22. novembra. Glavni stan poroča .Fronta ob Iraku: Nič bistvenega, razen brezpomembne praske med našimi prednjimi stražami in sovražnimi četami v pokrajini severno od Kome ob Tigrisu. Dne 21. novembra smo vplenili neko angleško letalo, ki je je naš ogenj zbil. Voditelj, neki major, je bil lahko ranjen in vjet. — Fronta v K a v k a z i j i: Praske med patruljami. — Dardanelska fronta: Pri Anaforti in Ari B u r n u j u od časa do časa prene-hajoč artiljerijski ogenj in boj z bombami Pri S e d i 1 B a r u se je poskusil sovražnik po napadu na cen-trum dne 21. novembra držati v naših eksponiranih strelskih jarkih. Pregnali smo ga iz teh strelskih jarkov z napadom ter popolnoma odbili od njih poskuŠeni protinapad. Dne 22. novembra silen artiljerijski dvoboj na desnem krilu. Naša artiljerija je razdejala del sovražnih strelskih jarkov. V centrumu silen boj z bombami. Mina, ki jo je sovražnik zažgal na levem krilu, ni napravila nobene škode. Angleški letalci pri Enosu. London, 22. novembra. (Kor. u.) Reuter poroča uradno: Dva angleška aeroplana sta dne 19. novembra uspešno napadla postajališče Feder-jik pri Enosu. Eno letalo so žal sovražniki zbili. Voditelju se je posrečilo pristati neranjen na drugem bregu reke, kjer je stroj zažgal. Voditelj drugega aeroplana, ki je videl, kako se je godilo njegovemu tovarišu, se je spustil v njegovi bližini na tla ter ga je mogel še pravočasno vzeti s seboj, tako da je ušel zasledovanju sovražnika. Cilj tretje ofenzive — Kairo. »Timest poročajo iz Washingto-na: V tamošnji »Tribuni« piše general Bernhardi, da je Kairo cilj tretje velike ofenzive. Ce je Egipt zavzet, pomeni to izbruh vstaje v Indiji. Sueški prekop ogrožen. Vsled indiskrecije krogov, ki stoje francosko - angleškemu generalnemu štabu v Solunu blizu, se je sedaj izvedelo, zakaj je bil sir John Grenfell Maxwell. poveljnik angleške vojske v Egiptu, odstavljen. Zgodilo se je to vsled njegovih uso-depolnih napak, ki se ne dajo popraviti, ki pa lahko bistveno škodujejo defenzivi Angležev na vzhodu. Dal je namreč izprazniti puščavo Sinaj ter določil Sueški prekop za prvo obrambno črto. Turške čete fn Beduini so zasedli puščavo ter svoje pozicije tako ojačili, da bo prekop pri početku akcije neraben. Ko je izvedel lord Kitchener za Ma\weIlov vojni načrt, je zahteval takoj, da morajo čete zopet zavzeti svoje pozicije v puščavi, kar pa je bilo zaradi prodiranja Turkov že nemogoče. Generala Maxwella so takoj odstranili z vzhodne fronte in lord Kitchener se je odloČil za potovanje v Egipt. Bagdad. Carigrad, 23. novembra. (Kor. urad.) Angleška vlada priobčuje, da odvrne javno pozornost in da zakrije neuspehe ob Dardanelah, poročilo, da bo baje Bagdad v kratkem zavzet. Anglija naj ne pozabi, da jo dovede vsak korak pri tem pod-vzetju bližje propadu. Vznemirjenje v Kavkazlji. Iz Tiflisa v Stockholm dospela, zelo zanesljiva oseba poroča: Odkar je veliki knez Nikolaj carjev namestnik v Kavkaziji, vznemirjenje vedno bolj narašča. Prebivalstvo je predvsem vznemirjeno, ker manjka živil. Celo v Tiflisu primanjkuje že cel teden masla, jajc, črnega kruha in sladkorja. Bel kruh stane 35 kopejk, enako riž. V mestni in okrajni bolnišnici so v 6. dneh konstatirali 11 slučajev lakotnega (pegastega) le-garja. Boji v Perziji. Preko Budimpešte poročajo iz Carigrada: V Perziji so se vršili resni boji med ruskimi četami in vstaši. Perzijska plemena so porazila ruske oddelke pri Senni in Ha-madanu. V Hamadanu so prestopili Perzijski kozaki, ki stoje pod ruskim Boveljništvom, k vstaženv Vesti iz piiioni tel. Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil v pripoznanje posebnih zaslug za vojaško zdravstveno oskrbovanje v vojni ravnatelju goriške deželne umobolnice zdravstvenemu svetniku dr. Ernestu Fratniku časten znak drugega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo. Gorico in okoličanske vasi hočejo Italijani, kakor priča njihovo uničevalno delo, popolnoma pokončati. Ves prostor v dolini od Solkana do hriba sv. Mihaela je pod ognjem italijanskih baterij. Zrakoplovci italijanski in francoski pa delujejo nad Vipavsko dolino, katero obdarujejo z bombami in pušicami. Poročajo nam, da so vrgli na Ajdovščino 10 bomb, ki so ubile jednega Rusa in dva konja, v Dornbergu so vzročili požar. — Po uradnih poročilih do 23. t. m. je poškodovanih v Gorici 1196 hiš, od teh 300 močno oziroma 46 popolnoma porušenih. Mesto ima hiš okoli 2200. Razdevanje mesta pa se nadaljuje. Nov oddelek na dalmatinskem namestništvu. Na namestništvu je ustanovljen nov oddelek, petnajsti, ki se bo bavil izključno z vprašanjem aprovizacije Dalmacije. Dnevne vesti. — Sedeminšestdesetletni vladarski jubilej našega cesarja Franca Jožefa I. bo praznovala prva mestna deška šestrazrednica dne 2. decembra tako - le: I. Ob. 9. dopoldne sv. maša z »Zahvalno« in »Cesarsko pesmijo«. II. Šolska slavnost v okrašeni telovadnici: 1. Prisega vdanosti in zvestobe našemu presvitlemu vladarju. (Govor.) 2. Otrokova cesarska pesem. (Petje.) 3. Ob nastopu vladanja. (Deklamacija.) 4. Popqtni-ca vojaška. (Petje.) 5. Ob 671etnem vladarskem jubileju. (Deklamacija.) 6. Ena ptička priletela. (Petje.) 7. Odlikovanje. (Deklamacija.) 8. Regiment po cesti gre. (Petje.) 9. V dnevih bojev. (Deklamacija.) 10. Tam za laškim gričem. (Petje.) 11. Prostovoljni strelci. (Deklamacija.) 12. Oj, ta soldaški boben. (Petje.) 13. Na boj, na boj! (Deklamacija.) 14. Nobene bukvice niso tak* lepe. (Petje.) 15. Ob svetovni vojni. (Deklamacija.) 16. Cesarska pesem. — Neznani umrli vojaki. Četrta številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb, se je obenem s tozadevnimi popisi teh oseb razposlala na vsa c kr. okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled. — Na laškem bojišču je bil v glavo ranjen dne 18. novembra c. in kr. poročnik v rezervi Ivan S t a n o-n i k, odvetniški kandidat pri gosp. dr. Frlanu. Zdravi se v Marijanišču v Ljubljani. — Jakob Erjavec, pešec 6. stot-nije , č. in kr. pešpolka št. 17, rojen na Studencu, Igu pri Ljubljani, se od meseca septembra 1914 pogreša in ni od njega nobenega obvestila. Odšel je bil z omenjenim polkom v Galicijo. Ako je komu kaj znano o njem, se prosi, naj sporoči to na naslov: Ludvik Erjavec, c. kr. orožniški stražmojster v Zagorju ob Savi. — Oklic! Vljudno se prosi, kdo zamore potrditi gotovost smrti c. kr. nadporočnika Kristjana Z i 11 e r e r, Lir. 11/27, vojna pošta 48, ranjen dne 28. avgusta 1914 pri Przemvslanv, Galicija. — Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo poslati rodbini Z i 11 e-r e r, Tržič. Gorenjsko. — Izkaz darov za zapuščene matere, žene in otroke v vojsko vpoklicanih vojakov za mesece september oktober in november 1915: Učiteljski zbor I. državne gimnazije 75 kron 61 vin.; učiteljski zbor c. kr. učiteljišča 126 K 69 vin.; osobje c. kr. poštnega in brzojavnega urada I. 74 K 81 vin.; Nikolaj Rus, mestni zdravstveni sluga 6 K; deželna zadruga brivcev, mesto venca na krsto umrlega člana Tiča, 20 K. — Darilo. Pomožni odbor »Rdečega križa« v Višnji gori je daroval 300 kron za ranjence v ljubljanskih gamizijskih bolnišnicah za pribclj-šek hrane. — Za sirote v vojni padlih vojakov so iz istega povoda darovali gg.: Frole 5 K, Fatur 3 K, Kregar 2 kroni in rodbina Česnik 15 kron. Skupaj 25 kron. Srčna hvala! — Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali v spomin pokojnega gospoda Juraja Česnika v Knežaku gg.: Frole, nadrevident južne želez., 5 K; M. Fatur, župan v Zagorju,S K; A. Kregar, gostilničar v llirsk; Bistrici, 2 K in rodbina Cesnik v Knežaku 15 kron. — Za bednega slovenskega pisatelja sem prejel: I. zbirka »Slov. Naroda« 36 K; II. zbirka »Sloven. Naroda« 79 K 21 vau meni osebno so izročili ali poslali: dve dami v kavarni 7 K, g. Podi. 10 K, g. Mar. 4 K. g. Km. 20 K, ga. Ci. 20 K, g. M. V. 3 K, gdč. Peč. 2 K. g. Vr. 1 K. g. Janez 10 K, g. Koz. 1 K, g. Ha. 1 K. Idrija 10 K, g. R. D. 8 K, g. F. C. 2 K, g. L. S. 20 K,g. M-č 10 K, g. K. 1 K, lepa gospica 20 K, g. A. B. 2 K, g. dr. K-r 3 K, g. T. 1 K, g. M.P.3K. g. F. P. 2 K, trafika 5 K, I. H. 20 K; skupaj 301 K 21 vin. — Vsem blagim daro-valkam in darovalcem izreka najpri-srčnejšo zahvalo Fran Govekar. — Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek, dne 10. decembra 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v IL mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg. Karlovška in Dolenjska cesta) v petek, dne 10. decembra 1915; za III. mestni okraj (Gradišče z okrožjem I. državne gimnazije z Dunajsko cesto) v soboto, dne 11. decembra 1915 in v ponedeljek, 13. decembra vzhodno Dunajske ceste, šentpeter-ski okraj in Vodmat) v torek, dne 14. decembra in v sredo, dne 15. decembra 1915. Od 16. decembra naprej za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja so od 3. do 6. popoldne. Stranke se prosijo, ua se natančno drže teh določit — Odpravljene maksimalne cene za mleko. Mestni magistrat je z odobrenjem c. kr. deželne vlade odpravil maksimalne cene za mleko. To je bilo zlasti potrebno vsled pomanjkanja mleka in vsled tega, ker plačujejo mlekarne mleko mlekari-cam 1 liter po 28 vin. Z odpravo maksimalnih cen se bo morda preprečil lov, ki so ga uprizorile mlekarne na mlekarice. V gospodarskem interesu konsumentov je, da donašajo mlekarice mleko v hišo. Tudi je iz higijeničnih ozirov priporočati, da uživajo ljudje mleko kolikor mogoče iz prve roke. Mleko iz mlekarn zaostaja v tem oziru daleč za mlekom, ki ga donaša producent direktno v hišo. — Pozor na hujskače radi mleka! Po ljubljanski okolici agitira več hujskačev, da naj nikar mlekarice ne nosijo mleka strankam, Žugajo jim z lažjo, da se mora oddajati mleko v mlekarne. Hujskači hočejo na ta način umetno zvišati ceno mleku in oškodovati zlasti siromašnejše sloje. Hujskači menda detajo po načrtu. Opozarjamo občinstvo, da spo-roče imena in dejanja hujskačev državnemu pravdništvu. —- Prodaja špeha pri mestni aprovizaciji. Špeh bo prodajala mestna aprovizacija vsak torek in petek. Oddaja se le onim, ki imajo izkaznico mestne vojne prodajalne in zaporedno številko. Jutri, v petek, pridejo na vrsto številke do 400. Drugi teden, v torek, dobe špeh številke do 550, drugi petek do 700. — Prodaja celih aH polovičnih prašičev pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija oddaja konsu-mentom in gostilničarjem tudi cele in polovične zaklane in osnažene prašiče. Kdor se zanima za nakup, naj se zglasi v skladišču, v bodoči cerkvi sv. Jožefa. — Pouk, kako se zelenjava na strokovnjaški način ohrani čez zimo, C. kr. namestništvo v Gradcu je izdalo poleg brošuric, kako se shrani zelenjava, kako uporablja v domačem gospodinjstvu sadje ter kako se strokovnjaško shrani čez zimo zelenjava, sadje in krompir ter kako se prideluje zgodnja zelenjad, tudi poučilo, kako se strokovnjaško shrani čez zimo zelenjava, sadje in krompir ter kako se izdeluje kislo zelje. — Interesiram krogi se na to brošurico posebno opozarjajo. Publikacija se dobiva pri graškem namestništvu; 100 izvodov velja 9 kron. Ker so se zgoraj navedene brošurice izkazale kot zelo praktične, so se s to zadnjo sešile v skupen zvezek, ki stane 40 vinarjev, s poštnino 50 vinarjev. Kdor jih naroči 100. jih dobi poštnine prosto. — Gozdni sadeži kot krmila. Centrala za krmila na Dunaju, Tratt-nerhof 1, kupuje sledeče gozdne sadeže v celih vagonih po 10.000 kg. Cene, brez odbitka za 100 kg so: žir ali bukvica 40 do 50 kron; lipove jagode do 135 kron: želod 20 do 32 K in divji kostanj 18 do 28 kron. Te cene veljajo za lepo, zdravo in dobro posušeno blago, brez prsti ali listja; kostanj mora biti vrhutega še dobro zdrobljen. Posamezne vrste je v vagone prosto naložiti. 2ir se bo potem oddal v tovarne za olje, kjer se olje iztisne, preostanek pa porabi za živinsko krmo. Na ta način dobljeno olje je prav užitno, zlasti pri sedanjem pomanjkanju namiznega olja in je torej za celokupno prebivalstvo velikega pomena. Za nabiranje teh sadežev se lahko porabijo: mladina, ostareli ljudje, begunci m lahko ranjeni vojaki, seveda pod primerno organiziranim nadzorstvom, oziroma vodstvom. S spretnostjo m marljivostjo se lahko dosežejo kaj lepi uspehi in dobri zaslužki. — Osebne novice s pošte. Poštar Alojzij S k e r 1 v Sežani je imenovan za nadpoštarja ravnotam; poštar Frančišek K o 1 b e v Št. Vidu nad Ljubljano je imenovan za nadpoštarja v Litiji; poštar Jožef V e r d i r v Ribnici je imenovan za nadpoštarja na Bledu; za poštne oficiantke so imenovane naslednje poštne aspi-rantke, in sicer: Ernestina Aljan-č i č za Lovran, Cilka U d i r za 2ire, Ana B e n e d i k in Marica A r k o za Opatijo, Dragotina Jereb za Postojno; poštni aspirant Zmagoslav Nussbockje imenovan za poštnega oficianta v Krškem; poštni ekspe-dient Jakob C o m a r je imenovan za poštnega adjunkta v Rovinju; nadpoštar Lucijan K o v a č i č je premeščen od Sv. Lucije ob Soči v Radovljico; premeščene so poštne oficiantke : Anica Zitterer iz Ilirske Bistrice v Tržič, Gabriela G 1 a ž a r iz Barkovelj v Trst, Marica P a -k i ž iz Opatije v Ribnico. Nadpoštar Adolf M u 11 e y v Dolenjem Logatcu je umirovljen; nadalje so umirovljene tudi naslednje poštarice, in sicer: Matilda Koy v Travniku na Kranjskem. Pavla Meden v Trnovem na Krasu. Poštna oficiantka Danica K u r a 11 je umrla. Poštarja Vojteh Češko in Jožei Virdir sta napravila poštarsko preizkušnjo z dobrim uspehom. Razpisano ie poštarsko mesto v Travniku na Kranjskem. Prošnjo je vložiti v 3 tedniji. — Iz ljudskošolske službe. Učiteljske kandidatinje Marta L a p a j -ne, Marta Reich, Ljudmila Vr-stovšek in Marija C h 1 a d e k so pripuščene k brezplačnemu pouku na mestni slovenski osemrazredni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. V Rovtah je nameščena za suplenti-njo kandidatinja Pavla D r e x 1 e r, ker je učiteljica Pavla Brezov-šek obolela; v Oblaku pa Marija O čak ar, ker je tamkajšnja učiteljica Ivana Čuk zaposlena kot strežnica v garnizijski bolnišnici v Ljubljani; Nežika Kosec je nameščena za suplentinjo v Brusnicah. — Cenj. rodbini gosp. Leskovi-ca* trgovca v Ljubljani je umrla hčerka Tatjana v nežni starosti 18 mesecev. Naše iskreno sožalje! — V današnjih bojih preživi vojak večino bojnega časa v strelnih jarkih. G. podpolk. Kavčič je izumel aparat, kateri popolnoma ščiti glavo vsakega vojaka v strelskem jarku v stoterih slučajih pred sovražnimi svičenkami. Ta iznajdba je prava dobrota za naše drage sorodnike ob fronti in je cena aparata tako nizka, (4 K) da si ga lahko omisli vsak človek, kateri ima sorodnika v vojski, (Opozarjamo na današnji inserat.) Nesreča na železnici. V Zalogu je zadel tovorni vlak v megli v težak tram, pri čemer sta bila dva delavca težko poškodovana. Štiri kokoši je bil ukradel neki neznan človek v Lužah, v občini Šenčur, posestnici Mariji Milač. Pregnali so ga njeni sinovi. Ko je bežal, je vrgel proč vrečo, v katerih je bilo pet zadavljenih kokoši. V vreči pa je bilo tudi še nekaj drugih reči: dve vilici, nož, rute itd. Iz Celja. Ponesrečil se je v trafiki na Graški cesti trgovec S. Lan-desmann iz Prage. Med vrati se je z nogo zadel in tako nesrečno padel, da si je stri nogo v kolenu. Spravili so ga v nek dunajski sanatorij. Iz Celja. Matija Žagar, posestnik v DraŠinji vasi 14, p. Petrovce pri Celju, prosi poročila, če kedo kaj ve o usodi njegovih sinov Jakoba Žagarja, 14. stotn., 15. pešpolk in Franca 2agarja 9. stotn., 15. pešpolk. Od meseca maja sem nima o njiju nobenega poročila več. q Trdovraten samomorilec. Neki Anton Winter v Gradcu se je slabih časov tako naveličal, da se je v svoji sobi obesil. Slučajno v sobo prišla gospodinja je hitro odrezala vrv, a videč, da se Winter ne gane, je mislila, da je mrtev in je šla klicat redarja. Ko pa se je z redarjem vrnila, je na svoje veliko začudenje videla, da visi Winter zopet na ravno tisti kljuki, kakor prej. VVinter je bil zdaj res mrtev in je torej za vselej prestal slabe Čase. Inženirjevo uho v kmetovi roki. Inženir Lutz z Dunaja Je prišel po opravkih v Murau na Štajerskem in se je v krčmi spri s kmetom Ler-cherjem. Kmet je inženirja napadel in mu iztrgal levo uho. Drobne novice s Štajerskega. Od Sv. Urbana pri Ptuju. 20. novembra so pokopali tu zakonska Veršič, ki sta umrla jeden in isti dan po dolgem srečnem zakonu. — Iz Z i b i k e. Za tukajšnjega župnika je imenovan Ivan Jelšnik, doslej kaplan v Šmartnem na Palci. Zastrupljenje s plinom. 501etna kuharica Roza Horn in 131etna hišina Ljuba Borvonjak v Zagrebu sta spali v sobi, k kateri sta imej!jolraavp razsvetljavo. V spanju nista zapazili, da uhaja plin, in vdihavali sta ga toliko časa, da sta — umrli. Ko se zjutraj nista prikazali iz svoje sobe, so vrata šiloma odprli in našli obe mrtvi. 5400 kron je izgubil kmetovalec Štefanv Cvetnič iz Mraclina. Prodal je v Zagrebu prašiče in sicer za 9000 kron. Denar je spravil v dve listnici. Prišedši domov je zapazil, da nima več listnice, v katero je bil shranil 5400 K. Kino »Ideal«. Film »Predor« j« dosegel te dni največji uspeh in je v največji meri navdušil cenj. občin* stvo. Predvajal se še bode v dneh od danes 25. do pojutrišnjem 27. novembra. Otvoritev blagajne ob 2. uru Predstave ob pol 4., en četrt na 6.. 7. in tri četrt na 9. uri._ Bazne stvori. * Živila za Petrograd. Na Nevi se je vsled ledu potopilo 30 velikih tovornih čolnov z žitom, moko in sladkorjem za glavno mesto. * Vstaja v Maroku. Madridski »Imperciak poroča, da so napadli Marokanci francosko taborišče v, Kreibiji. Francozi morajo zbrati vse sile v Tangru, da se morejo boriti proti vstašem. * Cesar Viljem o trajanju vojne. Sredi novembra je obiskal cesar Viljem Woyrsc!iovo armado na ruski fronti. Pri tej priliki je dejal četam: Vzdržite v jarkih in pošiljajte sovražnika s krvavo glavo tja, odkoder je prišel, dokler ne bo padel pred nas na kolena, kar se bo morda in kakor upam v najkrajšem času zgodilo. * Velik požar v Budimpešti. Zgo-r rela je kemična tovarna tvrdke Her* czeg s strojnimi napravami in zalogami blaga vred. To je bilo včeraj popoldne. Tudi dve sosednji hiši sta poškodovani. Pri požaru, ki je nastal vsled neprevidnosti neke delavke, je bilo poškodovanih več oseb, nekatere težko, škoda velika. * Volitve v Ameriki. Pri zadnjih volitvah v postavodajne korporacije se je šlo tudi za žensko volilno pravico. V New Yorku, Pennsvlva-niji, Massachusetsu in New Yerseju so pristaši ženske volilne pravice propadli. V New Yorku so podlegli demokrati. Dasi ravno so sedaj zmagali republikanci pri volitvah, ven* dar nimajo mnogo izgledov na zmar-go pri prihodnjih volitvah predsednika. * Mlad je začel. Ključavničarski vajenec Karol Drsseta na Dunaju je prišel 20. t. m. v trgovino s papirjem Marije Rabel in že z revolverjem v roki zahteval vsakovrstnih stvari-Prestrašena prodajalka mu je dala vse, kar je zahteval, namreč blaga v vrednosti 135 K. Nekaj dni poprej je dosegel enak revolverski uspeh pri nekem starinar]u. Prav ko je hotel z Dunaja odpotovati, ga je policija vjela. * Demonstracija v Kidanju. Pokojni norveški pisatelj Bjornson je I pač samo po zaslugi Nemcev postal znan tudi izven svoje domovine, kakor tudi Ibsen. Bjornsonov sin je hotel te dni imeti javno predavanje v Kodanju na Danskem. Med tistimi, ki so se zbrali na predavanje, je bik> tudi nekaj neprijateljev Nemčije, ki so predavatelju pri njegovem nastopu tako žvižgali, da je kar zapustil dvorano. Po njegovem odhodu je nastal med občinstvom hud pretep. Vlada je ta dogodek obsodila s tem, da je dala policijskemu ravnatelju ukor. Tudi časopisje obsoja ta dogodek in poudarja popolno nevtralnost Danske. Z ozirom na ta dogodek, naj omenimo, kar je pred časom pisal »Berliner TageblatU o razpoloženju na Danskem. Ta list priznava, da se vlada in javnost sploh vestno drži nevtralnosti, deloma zaradi velikih dobičkov, ki jih ravno vsled vojne dela Danska pri kupčijah z Nemčijo, deloma iz spoznanja, da jI njeni življenjski in eksistenčni inte^ resi branijo, zapustiti nevtralnost. Angleška zapeljevanja ne bodo ime-la uspeha, dasi Danci še niso pozabili Šlezvik - Holstajna, Značilno je, da so ravno konservativci danes največji neprijatelji Nemčije, dasi so delali zelo zmerno politiko, dokler so bili na krmilu. Poleg konservativcev so samo še intelektualci nasprotniki Nemčije, poslednji pa bolj iz ljubezni na angleško in francosko kulturo, kakor iz političnih nagibov. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. > , Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. stran 4 zri. stev. Uto sa pritlične letate, mebli-rana9 popolnoma separirana malo sobico Ponudbe s crno takoj na uor. »Slov, Naroda „mala sobios 305611. dobro ohranjene, od 50 — 700 litrov, MSB se proda« ■ Kje, pove uprav. »Stbvensk. Naroda« 304* - SOBA - z dvema postelj ema in zofo ii takoj« Ponudbe na unrav. »Sloven. Narod*« pod Šifro goriški begunci 3067. trgovski sotrndnik prva moč, mešane ali manufakturne stroke, popolnoma vešč slov. in nemSk. jezika, vojaščine prost ieli aedanf e atnskeno mesto prementtl v kako večjo trgovino. Prevzame tudi vodstvo filijalke in je zmožen kavcije. Ponudbe na uprav. »Slovensk. Naroda« pod „T. fl. 3053". 3055 3077 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni stric oz.roma stari stric in svak, blagorodni gospod Friderik Žakeli e. kr iolski svetnik t. p. dne 20. novembra nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se pokopališče k Sv. Križu. Ob enem se zahvaljujemo za obfle bridke izgube slav. profesorskemu zboru gimnazije in sploh vsem, ki so spremili zadnji poti. je vršil dne 22. novembra 11. na dokaze iskrenega sočutja povodom ljubljanskemu, dijakom I. državne nepozabnega pokojnika na njega Žalujoči ostali. Ivanka In Zdravko Leskovie naznanjata tugepolnim srcem v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njiju nad vse ljubljena edina hčerka Tatjani\a danes ponoči ob polu 3 uri t nežni starosti 18 mesecev umrla, Pogreb bo jutri, dne 26. novembra 1915. popoldne ob polu 4, iz hiše 3079 žalosti Čevljarska ulica št 1. LJUBLJANI, dne 25. novembra 1915. Povodom smrti iskreno ljubljene hčerke g. V. Leskovica izrekamo tem potom uslužbenci tvrdke Leskovic & Meden svoje sožalje. Ljubljana, dne 25. novembra 1915. Angela Strnad kontoristtnja. Albert Hribar trg. sotrudnik. ZAHVALA. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti nase iskreno ljubljene, predobre soproge, oziroma mamice, sestre in svakinje, gospe f£ Z0RKE PAVLIN Izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi ravnatelju deželnih uradov, preblagorod. gospodu Matiji Zamida, šefu deželnega knjigovodstva, blag. gospodu Henriku Lindtnerju, preblag, gosp. Franu Zajcu, c kr. finančnemu svetniku v p. in nadzorniku deželnih naklad, gg. uradnikom različnih oddelkov deželnega odbora, darovateljem prektasnega cvetja in sploh vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti. 3076 " totale« ostali. SANAT ORKJM - EMONA, ^•NCrt^Alsi^^^l^^CjgKE -BOLEZNI.1 LJUBLJANA KOr«f^^^iCAT4 sef-zrjRflw pr3wsj-Dr- FR - DERGANC ki je bit že 2 leti v trgovini z me$. blagom iell nastopiti še 1 letno prakso. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Uradnica z 2 letno deklico želi priti b kaki sami gospe, ki ima rada otroke Ponudbe pod »prijateljica otrok/30681 na uprav. »Slov. Naroda«. 3630 ftkaflfio po snopi ima m prlmissima rižote skuhane v 1 minuti. 50 v zaboju K 95 — oznine prosto do bližnje želez, postaje. Piodajo se tudi celi zaboji. j. pongratz, Deoaj IT., miMm 5- 500 kroni Vam plačam, ako Vaša korja očesa, bradavice, obtiftoaocl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z EJa balzamom. Lonček z garancijskim pismom I K, 3 lončki S 2*50, 6 lončkov E 4.90. Semenj, Koalce (Easea) I Postfaeh 12/22, Ogrsko. 2cS4 : Vojni kreme - zrezki : (ErJegs-Hreme-Schnitten) nepokvarljiva fina jed, nudi lep zaslužek. — 1 karton 36 kosov K 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone po poŠti. 2931 Brandt v Ljubljani, pošta 7. Zalaga aa debelo: Nowotny, Dunajska oesta. liče se velika meblovana za prvi december« 3070 Ponudbe na upravništvo »slovenskega Naroda« pod „soba/3070". Išče se v Ljubljani "^Hf 3061 ali uradnico Išče xa dobo do konca aprila 1916 Južfioitul. hrani niča v Celja. Plača po dogovoru Ponudbe do 1. dec. 3072 IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne BLOZE 2652 plašče, jopice« krila, kostume, nočne halje, parilo. Kotnkovino, medno predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištof ič - Bučar LJubljana, Stari trg 9. Lastna kisa. Neprekosljiva v otroških oblekcah se in krstni opravi, n prostor za dva velika voza. Prostor mora biti pokrit in za zapreti, ter če mogoče blizu kolodvora. Tozadevne ponudbe na naslov: LJubljana, poštni predal 139. Kupi se večja množina trdih in mehkih E> R V za kurjavo, po najvišjih cenah« — Ponudbe z navedbo een, prosto postaja Ljubljana ali poljubni kolodvor z navedbo voznioe do Ljubljane. — Supl SO tudi v bližini kake železniške postaje bukov gozd za posekanje. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „drva/3066" dO 30- t. tU. Ponujam eldamskt In Gonda sir 25% tolščavostl . . bolj na debelo ......... debela klobasa (BIockwarst) Ia . . . . rižoto, švicarska znamka, v ikattjlcab po Sardino ............. Enotna cena snmn I krone! litije, matere, sestre, neveste in piti pošljite svoji dragim na bojiš« . . kg B 4-40 . • m n 420 • • n n ^'2'» • • n » t'40 za zaboj „98*— znamka Gyd» D. PDTTER, Dona), XV, Felberstrasse št. 20, Ovčjo volno vseh vrst in vsako množino 2117 ' kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK, MESTNI TRG SI. 22. 1228 ali jim ga dajte seboj. V pozicijskem i boju varuje vsakega vojaka strelov v j glavo. V Ljubljani se dobiva v trgovini j ▼ase Petrlčičev nasL, J. Samec in v trgovini Magdič. 3075 Enotna cena samo I krone! Proti prahajem, luskinam In izpadanja las .elaje najbolja«- prhun Tarafl-cniDiD tinktura SaaWBSa^w -A katera okrepouj« lasteče, odstranjuj« luska in preprečuje Izpadanja laa. 1 atenkl«Hlea s na vodam t krono. Razpošilja ae z obratno posto ne manj kot dre steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madle. mil. roedioinal. vin. Specliall tet. nalfinejsih parfumov, kirurglških obvez, svežih mineralnih vod Itd. Det lekorna Milana Lensteko v Llabljanl Rislieva easta it. I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovega Inbli. mostu. 18 V tel lekarni dobivale zdravila rndl dlani bolniških blagajn fnine železnice, e. kr. tobačne tovarne ta okr. bolniške Maanfao r LfnblfenL Edna posebnosti likerja je 1 I id Zdravnik želodca le posebnost želodčnega likerja Is zdravilnih rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabostim v ieloden ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati. Priložnostni nakup! 200 zabojev SARDIN (makroi) 7* ikatlliee .... K 12 za zaboj s 100 škatljicami loco Ljubljana 3 sode originalne SLIVOVKE ......... za 100 litrov franko sođ, zadaeano, loco Ljubljana 8 sodov PELINKOVCA ............ „ za 100 litrov franko sod, loco Ljubljana 200 vreč ČEBULE, zdrave K 52'—, za odjem 1000 kg ff za 100 kg franko vreča, loco Ljubljana 800 steklenic iampsntskega sekta (cesarskega sekia, Anstrissekta ln imperlala) ...... „ za steklenico loco Ljubljana Jadne kocke po 8 vinarjev .......... „ za škatljico s 500 kosi franko na vsako poŠto po povzetju 10 zabojev velefinega čaja Senebong po ..... „ za kg loco Ljubljana. Priporočam, naj ae kapi takoj, dokler Je se kal zaloge. A. ŠVARA, agentura in komisija v Ljubljani, Gradišče 8. Različne vrste j salam in m 3074 ima v zalogi tvrdka J. Zidar, Ljubljana* Dunajska cesta štev. 31. Odda ae od B kg napraj. SlKOfeIN"Roche Je dobtv vseh lekarnah d K.V.- Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha, ffifo mi iemiie Sirolin t influenci« Kdo na; jemlj t Vsak. ki troi «e frojnem kaaliu. _ lažje |e oOverovofi se boiemlnego jo zdravi«. Osebe s kroničnim kd(erom pronkijev, ki s Sirolinom ozdrave, a 3i Vod uši j ivi »katerim Sirafln z>navna olehče naduho- . .„ . . e. 4. Skrofuxnlotroci#prikalenh oSfikuieSjrolm rum vsoeHom na splošni poCufek. e z ugodnim vsp* L 3962