229. številka. Ljubljana, v četrtek 7. oktobra XIX. leto, 1886. Ishaja vsak dan «e*er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan za a v strij sko-ng«rske deiele za vse leto 16 tfld., za pol leta 8 tfld., za četrt leta 4 pld., s* jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za se loto 13 fcld., za crtrt !<-ta 8 gld. 30 kr.. /.a jeden mesec 1 *id 10 ur. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zn tuj e dežele toliko vM, kakor poštnina naBj, Za oznanila plačuje s« od cetirintitpne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo j eden krut tiska, po fi kr., se dvnkr»t, in po 4 kr. fa ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi a* ne vračajo. Uredništvo in upravni itvo i«.' v ltudnlfa KirbiAa nisi, Gledališka stolb'i". Upravni stv u naj bh blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. i. vae aiiiuiiiiHT-rutivin; stvari. Najnovejša jezikovna naredba iz pravo-sodnjega ministerstva. — o.— Naredbenik e. kr. pravosodnjega ministerstva razglaša to-le uradno vest: „Minister in vodja pravosudnjega ministerstva je 23. sept. t. 1. št. 17.520 doposlal naslednjo naredbo višjemu deželnemu sodišču v Pragi: Da se kolikor moči zmanjša mera preobilnega prevajanja, ki godi se za nadsodnja rešila pri višjem deželnem sodišči, zato ukazujem, da počenši 8 1. dnem januvarja 1887 morajo pri višjem deželnem sodišči vselej tedaj, kadar je rešilo izdati le v jednem deželnem jeziku, že osnove rešil v predlogih poročevalcev terosnoveobrazložitve, ki se uročiti ima strankam, sestavljene biti v tistem jeziku in proti predlogu poročevalca ukrenena rešila ustanovljena biti v tistem jeziku, v kakerš-nem se morajo po sedanjih propisib rešila uroče-vati strankam. Če se rešilo po sedanjih propisih ima izdati v obeh deželnih jezikih, naj se za sedaj prevaja, kakor se je prevajalo, za kar pa sta vedno odgovorna poročevalec in predsednik senata." Ta vele važna naredba barona Pražaka velja žalibog le za jednakopravnost Čehov in to le v področji nadsodišča Praškega. Kakor je sodilo se po prvem glasu o tej naredbi, morala bi veljati tudi za nadsodišče v Brnu, tedaj tudi za Čehe iz Šlezije in z Moravskega, a o tem naredba ne govori, nego poluuradna „Polit. Corr." le piše, da seje predsed ništvu nadsodišča Brnskega le priporočilo, naj ravna istotako kakor Praško s pravnimi rečmi, ki prihajajo z Moravskega, kolikor to dovoljuje jezikovno znanje nadsodnjih glasovalcev v Brnu. Novi ukaz, ki ni nič drugega, kakor specijalni izraz jed-nakopravnostnega načela v državnih osnovnih postavah, veže zgolj nadsodišče v Pragi in je samo za pravico češkega jezika v kraljevini. Navzlic temu zadel je neznansko v sršenovo gnezdo naših Nem cev. Še predno je nova naredba Pražakova bila uradno znana, spustila se je vanjo razjarjena opozicija v državnem zboru na krilih interpelacije. Naredbenik že odgovarja na to interpelacijo, a odgovoril bode nanjo tudi minister sam, ne da bi s tem bila stvar rešena po mislih kričaškega našega nem- štva. Kakor je bila prva jezikovna naredba Pražakova napadana, tako bode tudi druga, ki je le dodatek prve. Boj proti njej se že sedaj napoveduje z dolgimi članki, ki se kar lomijo pod pestmi in zavihanimi rokavi. I kaj pa je vredno tega bojevitega nemškega duha, vprašamo se, ko preberemo najnovejšo jezi kovno naredbo? Češki akt, ki pride do nadsodišča v Pragi, naj se ne reši le s češkim jezikom, nego tudi razprava, poročilo o njem v senatu mora biti češka. To je tista velika Pražakova iznajdba, zavoljo katere tresejo se sedaj vsi nemški voli! Do-sedaj je v češkej kraljevini pri nadsodiŠČi, v čegar področji prebiva 63% češko-slovanskih deželanov, razvada nepostavna živela, da je o češkej utogi, o čeških listinah itd. poročalo se z nemškim jezikom, pa da je na podlagi tacega poročila glasoval in ukrepal senat, ne da bi zavezan bil, poznati izvirnik uloge in prilog, ne da bi torej vladala izvest-nost, da je sodba popotnem osnovana in pravična. Na ta način se je, to je jasno, z državno pestjo bilo v obraz pravici, ker bilo se je proti varnosti, podlogi vse pravice. Rešilo se je torej zvršilo z nemškim jezikom in potem šele se je napisalo z jezikom češkim, da je tako stranki uročeno bilo v češčini, v duhu XIX. člena in v duhu prvega jezikovnega ukaza Praža-kovega. Postopanje torej bilo polno nepotrebnih ovinkov, polno zamude časa. Če se sedaj na novo ukazuje, da mora o češkem aktu biti Češko poročilo, češka osnova rešila že v senatu, je s tem dana izvestnost, da rešilo temelji neposredno v aktu in so ob jednem odpravljeni zamudni ovinki, ki so sedaj združeni s prelaganjem nemških rešil na češki jezik. Korak je to naprej v jednakopravnosti češkega jezika, korak, ki nemškemu jeziku ne dela nobene krivice. Kakor poprej, bode tudi po tem ukazu nemška uloga pri nadsodišči v Pragi obravnavana in rešena z nemškim jezikom in takisto nemško tudi uročena nemškej stranki. Kdor tedaj ne vidi že v tem sebi krivice, da se drugemu deli pravica, tisti, bodi tudi Nemec, v najnovejšej jezikovnej naredbi barona Pražaka ne vidi nič neznanskega in upitja potrebnega! Ali političarji avstrijskega nem-štva, kakor znano, imajo o tem posebne nazore! Oni ne znajo ločiti svojega od tujega, oni ne ma- rajo pripoznati mej, katero je posameznim avstrijskim jezikom odločilo načelo jednakopravnosti, njim je trn v peti vsaka veljava slovanskih jezikov. Nemci tudi slutijo, da jim bodo nekoliko više privezane službe državne, če se zvrši jednakopravnost, ker ne zadostuje le nemščina, kjer je potreben aH zaukazan tudi slovanski jezik. Vprašanje nemškega želodca je vprašanje narodne jednakopravnosti in „N. Fr. Presse" je nesramna dovolj, da to tudi naravnost poudarja. Če bodo po novem ukazu v senatih Praškega in Brnskega nadsodišča poročila in reševanja v Češkem jeziku, potem, pravi »nemško-avstrijski moniteur, bodo ta sodišča zanaprej nemškim sodnikom zaprta. Tako splošno bi se sicer ne smelo strašiti, ker v Brno in v Prago bodo prihajale uloge nemške, ki se bodo obravnavale po senatih z nemškim jezikom, katerega so vsaj tudi „nemški sodniki" vešči. In .,nemški sodniki" bodo tudi zanaprej lahko nadsoduji svetniki, samo če bodo tudi češki znali. Če ne znajo ali ne bodo znali, to izvestno ni krivda Češkega naroda, nego krivda „nemških sodnikov" samih, ali k večjemu krivda tistih hujskačev iz nemškega tabora, ki učečo se nemško mladino in šolski pouk silijo na skrajno nemško-narodno stališče, s katerim se ne da strinjati učenje slovanskih jezikov. Če se tedaj sedaj upije in se bode upilo proti najnovejšej Pražakovej naredbi, so to le glasovi nemške krivičnosti, nemške nadutosti in nemške lenobe — tedaj lastnosti), katerih ne smejo in ne morejo v zaščito jemati modri in pravični državniki! Pražakov novi ukaz je za veljavo češkega jezika jako znamenit in četudi ta pridobitev ni slovenska pridobitev, veseli smo je za to, ker je pridobitev bratovako nam mislečega naroda češkega. Neposredno nam pa Ugaja, ker nam iz njega odseva vedenje višjih krogov glede na „nemški državni jezik." Pražakov ukaz je hud udarec za propagando »nemškega državnega jezika" in to bodo ganljivo slikali od sedaj naprej nemški govorniki in časnikarji. Notranji uradni jezik ni, da bi moral biti v Avstriji nemški jezik: to načelo je izraženo v ministerskem ukazu, povsem prirodno za avstrijske razmere, a povsem tudi protivno Scbarschmie-dovemu predlogu ! LISTEK. Boj proti tabaku v 17. stoletji. Čudna prikazen v kulturnem življenji 17. stoletja je tista živahna opozicija, ki se je koj po upeljavi tabaka po celej Evropi pokazala; kajti raz-širjevanje tabaka je hotela mej ljudstvom popolnem zatreti. Vse vlade so jele z največo ostrostjo zoper tabakarje in nubače postopati. Države takrat gotovo neso sanjale, koliko dohodkov jim bode ta zaničevana rastlina v 19. stoletji donašala. Ker vlade ravno dan danes pri vsakoletnem primankljaji državnih troškov vedno z obdačenjem tabaka novcev iščejo, bode čitatelje „Slovenskega naroda" zanimalo o tej viharnej vojni kaj zvedeti. Kdo je bil prvi, ki je tabak v Evropo zanesel, to se ne ve gotovo. Zgodovina nam le toliko pove, da je 1559 1. tedanji francoski poslanec Ni-cot v Lizboni prvi dobil tabakovo seme iz Brazilije ter ga zasejal 1560 1. v svojem vrtu. Dva služabnika od njegovega spremstva, jeden imajoč bolečino na nosu, drugi pa, ki se je hudo ranil na roki, sta prišla na misel, da bi jima utegnil tabak pomagati. In res oba rani obvežeta s takakovimi listi. Pa kaj se zgodi? oba sta — menda po naključji — kmalu ozdravela. Od tega časa je bil tabak univerzalno sredstvo za vsakovrstne kožne bolezni. Vsak je skušal to čudesno in prekoristno zelišče dobiti. Ni čuda, da so botaniki tiste dobe razširjevanje tabaka tako pridno pospeševali. V teku dveh desetletij (1560—80) se je ta rastlina razši rila po Portugalskem, Španjskem, Laškem, Nemškem in celo v Švici kot vrtna cvetica. Pankovij piše 1556 leta v svojej rastlinskej knjigi: „Ta rastlina prouzročuje kihanje in dobro spanje, čisti usta in glavo, prežene bolečine in utrujenost, potolaži zobno bolesti, obvarje človeka kuge, prežene uši, ozdravi hraste, prisad, zastarele otekline in razne telesne rane." Iz tega je pač razvidno, koliko zdravilne moči so pripisovali tej novej rastlini. S prva so tabakove liste v raznej obliki za kajo in nuhanje pripravljali. — Že Lonicer omenja v svojej 1570 1. izdanej rastlinskej knjigi, kako se je ta nova šega mej mornarji razširila. »Pomorščaki — pripoveduje on — prišedši iz Indije in s Portugalskega, tabakove liste posuše, povijo ter je na to v cevi iz palmovih listov, narejene nabašejo; na jednem konci zažgo na nasprotnem pa dim vase vlečejo. To jim prežene glad in žejo, jih okrepi, da zadobe moč in veselost; kmalu zaspe, kakor bi se bili najboljega vina napili." V severne dežele so tabak zanesli angleški in holandski mornarji. Anglija je neki prva dežela, kjer se je že za vladanja kraljice Elizabete tabak udomačil. Od kraja so le pomorski vojaki pušili; a kmalu se je ta navada mej ljudstvom ukoreninila. Na Angleškem se je vojska zoper tabakovce naj-pred unela. Naslednik kraljice Elizabete, Jakob I. je bil strasten sovražnik te nove šege; njegovo na vadne besede so bile: »Če bi vraga na obed povabil, bi ga pogostil z mladim prasetom, ribo pole-novko in slabo gorušico, konečuo pa še z veliko s tabakom natlačeno pipo." Kdor je popušil funt tabaka, je moral (> šilingov (3-60 gld.) kazni plačati. — A to mu še ni zadostovalo. Mestni postopači so imeli pravico vse zasačene tabakarje do dobrega naklestiti, ljudem visocega stanu je ukazal lase od-striči in je iz Londona izgnati. Profesorji vseučilišča v Oxfordu so morali na zahtevanje in v navzočnosti kralja samega izdati temeljito razpravo o tabaku, v katerej so na veliko veselje pobožnega sina „Marije Stuart" dokazali škodljivost in slabe nasledke te strupene rastline za človeško zdravje. Celo na literarnem polji je kralj Jakob pokazal se najveu- Če tedaj imamo Slovenei nekoliko razloga, simpatično pozdravljati novo modro naredbo pravo-sodnjega ministra, moremo to vendar le storiti z briilkim čuvstvom, ker v zavesti, da niti od barona Pražaka noče biti naredeb, s katerimi bi razširil se ozki krog slovenske jednakopravnoati po sodnjih uradovih. Graškemu nadsodišru ni niti vselej verjeti, da bi vsprejelo slovenski akt, pri nadsodiščih za Slovence ni niti toliko priprave, da bi se rešila nemških senatnih posvetovanj tamkaj na slovenski jezik preložila, nego se ta posel nalaga sodnikom prve instancije, — kamo li misliti, da bi o slovenskih ulogah senat razpravljal s slovenskim jezikom ! In vender prav tisto, kar razlogov za novi ukaz navaja »Polit. Correspondenz" glede na Čehe, velja od besede do besede tudi glede na nas. Polu-uradno poročilo pravi: „Nepristrani opazovalec res ne uvidi, zakaj bi sodbe, ki se imajo izdati s češkim jezikom, ne bile takoj od sodnika poročevalca sestavljene v češkem jeziku, če je popolnem češčine zmožen; vprašati se marveč mora, po kaj naj bi sodbe iz samih čeških aktov spisovale se najprej z nemščino in se potem s pomočjo drugih uradnikov nazaj preložile na češčino. In taka je navada v istini tako pri Praškem, tako pri Brnskem deželnem višjem sodišči." In tako je, mi dodajemo, tudi pri nadsodišči v Gradci in v Trstu in zato se tudi mi že dolgo in dolgo povprašujemo, zakaj bi naj nadsodnja rešila slovenskih aktov ne bila slovenska, zakaj bi se pri nadsodišči ne prelagala na slovensko, Če so iz senata prišla nemška, in zakaj bi v senatu ne sedeli sodniki, ki bi brez nemškega poročila in brez tolmača lahko na podlagi uloge same razpravljali in sodili ¥ „Polit. Correspondenz" piše, da se je komisija češkega deželnega zbora za jezikovno vprašanje zlasti pritožila, ker o ulogah čeških strank, ki so sodiščem na Češkem došle s češkim jezikom, ta oblastva razpravljajo jedino le z nemškim jezikom, da s tem jezikom izpisujejo akte, poročajo, se posvetujejo in povprašujejo ter odločujejo. V komisijskem poročilu, pravi nadalje polu-uradni Ust, je naglašalo se, da se na tak način v prepornih stvareh, ko je odločitev večkrat zavisna od besed listine alf uloge, stvar popolnem ne razume in se tako stranki privatna krivica krči, v kazenskih stvareh pa, ko je važni moment hudobne nakane le iz samosvojih besed okrivljenca spoznati mogoče, zavira se prava sodba o kaznjivosti dejanja. Tudi naše prepričanje je tako in sklada se popolnem z mislimi češke komisije, katere je sedaj odobrila tudi poluuradna »Pol. Correspondenz". Za narodni svoj jezik po c. kr., zlasti sodnjih uradovih se od nekdaj Že ne potezamo le zaradi narodnega svojega ponosa, marveč zavoljo tega, ker je s preziranjem narodnega uradnega občevanja čestokrat tesno združeno preziranje in prekrševanje naših za-sobuo-pravnih razmer! Pravici služimo, če zahtevamo od državne uprave naredeb, s katerimi se zvrši jednakopravnost tudi v narodnem oziru. Kar je drugje mogoče, je tudi pri nas, če ne skokoma, vsaj korakoma — samo hoteti je treba državnej upravi! Jednake naredbe, kakeršne je izdal minister baron Pražak za Čehe, služile bi tudi slovenskej jednakopravnost), da si je zavisna od dveh nad-sodišč, katerih jedno ima tačas popolnem nemško tendencijo, drugo pa laško. Laglje in jednovidnejše hi se zvrŠevala narodna in zasobna naša jednakopravnost, če bi se ustanovilo za Slovence jedno samo nadsodišče in to v Ljubljani, ali peticije, ki jih je v ta namen državnemu zboru doposlal slovenski narod, je menda snedel že prah. Ali bolj čujoči in opazujoči bi morali biti za važno to točko našega narodnega programa — tudi ini sami! (Ukor „ L'utitische Correspondenz" kaže, je najnovejši Pražakov ukaz v neki zvezi z energično sodbo deželnega zbora Češkega. Iz legalne korporacije je došel nekak pritisek na ministerstvo. Tako legalno zastopstvo imamo tudi Slovenci in veljalo bi mu, jedenkrat izraziti se v odločnej formi nasproti osrednjej vladi! Potem pa, kar se tiče naše narodne samopomoči, ne gre prezreti, kaj pravi »Polit. Correspondenz", zakaj se pri nadsodišči v Pragi in v Brnu že poprej ni ukazal notranji češki jezik za češke uloge. Pravi, da samo zato ne, ker se je tedaj, ko je le malo sodnikov bilo zmožnih Češčine, moralo na pomoč vzeti nemško pretresova-nje čeških aktov in prelaganje nemških rešil na češčino. Ker pa je sedaj, piše nadalje, pri Praškem nadsodišči dovolj češčine zmožnih glasujočih sodnikov, da gre tudi brez prelaganja, zato je vodja pravosodnega ministerstva spoznal čas za ugoden, da se v bodoče zagotovi prirodno in jedino pravo postopanje za rečene slučaje. Predsedništvu Brnskega nadsodišča pa se je priporočilo, naj istotako postopa, kolikor je to možno s sodniki, češčine zmožnimi. Te besede bodo naj nam Slovencem vodilo, da je nam pred vsem skrbeti za pravniški naraščaj, ki bode slovenskega jezika popolnem vešč. Skrbeti nam je za narodne srednje šole in za to, da nihče ne bode za avskultanta v slovenskih pokrajinah imenovan, ki ni d o s t a 1 izpita, daje slovenščini popolnem kos. Le tako in z vztrajno gojitvijo pravniškega slovstva v slovenskem jeziku dobodemo povsem zrelo gradivo za sodnje uradove tudi v višjih instan-cijah, dobodemo popolno jednakopravnost in dobrega kruha do sitega. A za to je nam treba večje paz Ijivosti za domače razmere in večje delavnosti tudi na tem polji! Naši državni poslanci pa naj se od najnovejše Pražakove naredbe vzbuditi dajo ter terjajo naj tudi za nas naredbe, proti katerim vlada ne more imeti osnovnega izgovora. Premisliti in nasvetovati jih, je njihova dolžnost Podpora, zlasti češka, jim, tako upamo, ne bode od reče na! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. oktobra »Politik" odločno oporeka vestim, da hoče pravosodni minister baron Pražak odstopiti. Tudi ni misliti, da bi se na njegovo mesto poklical kak uradnik, kajti desnica bi gotovo ne privolila več v tako prenavljanje ministerstva. »Dziennik Polski" hudo graja finančnega ministra Dunajevskega, ki je ukazal gališkim finančnim oblastvom, da morajo vsem poročilom, katere predlože finančnemu ministerstvu ali upravnemu sodišču, priložiti nemški prevod. Omenjeni list omenja, da se Poljaki za vse, kar so pridobili v jezikovnem oziru, imajo zahvaliti centralističnim vla- dam, ter misli, da bi se sedanja vlada morala nanje bolj ozirati. Pogajanja moravskih Čehov z naučnim mi-nisterstvom zatiran šolskih zadev ne obetajo uspeha. Naučno ministerstvo se neće ozirati na češke želje. Zategadelj je sklenil češki klub interpelovati vlado o tej stvari. Dotična interpelacija bila bi sicer izostala. Pri sklepanji avjutro-ogerslce pogodbe hočejo Ogri nekoliko prijeli jat i, kar se tiče obdačenja sladora, če se bodo druge točke nagodbe po njih volji rešile. Tako misli vsaj „ Pester Lloyd". Ta list piše, da ima ogerska vlada v tej zadevi še popolnem prosto roko, ker je še ni pretresovala niti zbornica poslancev, niti finančni odsek. Ne vežejo je torej nikaki sklepi parlamenta. Predloženo predlogo vsak čas lahko umakne ter jo potem predloži v drugej obliki, kakor se sporazume z avstrijsko vlado. V tej zadevi pa tudi Ogerska ložje prijenja, ker njena sladorna industrija nema takega pomena, kakor pa avstrijska. S predloženo predlogo pa tudi ogerski sladorni tovarnarji neso posebno zadovoljni in žele, da se premeni. Ako bode Ogerska v tej zadevi prijenjala, olajšala bode rešitev druzih vprašanj. — V nanje države. SrltNki vojni minister je nakupil 700 konj na Ogerskem, največ za topništvo. Pri zadnji vojni se je namreč pokazalo, da ima zlasti topništvo jako slabe konje, zategadelj je vojno ministerstvo novih nakupilo. Na vojno pa Srbija nič ne misli, ampak le želi obnoviti prijateljske odnošaje z Bolgarijo. — Avstrijski poslanik grof Khevenhiiller in nemški poslanik grof Bray se ne bodeta odpoklicala, dokler se ne reši balkanska kriza. Skoro vsi vuski listi jako ostro pišejo o bolgarskem vprašanji. „Novosti" svetujejo, da naj Rusija kakor hitro je mogoče, odstrani regente, ko sta Tisza in Churchill v svojih govorih pokazala, čegave kreature so člani regentstva. Vse občevanje z regentstvom se mora pretrgati in Kaulbars mora stopiti v zvezo z narodom in vojsko, kar najbrž tudi namerava „Novoje Vremja" misli, da je položaj v Bolgariji zdaj le Avstriji ugoden. To pa Rusije ne sme strašiti. Sedaj, ko se prigodil znani škandal na taboru, mora Rusija pokazati vso energijo, kar gotovo ne bode prav Avstriji in Nemčiji. Ta list zavrača one časopise, ki priporočajo, da naj bi se Rusi več ne brigali za Bolgare. Turčija nekda namerava za dalje časa oku-povati Vzhodno Rumelijo. V ta namen nadaljuje oboroževanja. Sedaj sestavlja voj kurdskih jezdecev, ki bi štel 6000 mož, na Ogerskem je naročila konj, iz Nemčije pa pričakuje še Kruppovih topov. Nemški listi, mej njimi tudi oficijozni, na« padajo Kaulbarsa zaradi njegovega postopanja v Bolgariji. „Kreuzzeitung", kateri list je najbolj priljubljen pri nemškem dvoru, piše od dne do dne sov-ražneje proti Rusiji. Kaulbarsu očita, da hoče s svojim rovanjem napraviti ustajo — „Weser-Zei-tungtt, katere se semtertja tudi poslužuje nemška vlada v svoje namene, priporoča angleško-avstrijsko-nemško zvezo, ker bi 86 tej zvezi Francija in Rusija ne mogli ustavljati. Grška vlada hoče jako znižati državne stroške, da tako zboljša državne financije. Samo budget za mornarico se bode znižal za 300.000 drahem. Republikanska manjšina spanj skih kortes je izjavila, da ne odobrava revolucionarnega rovanja, da se neče več bratiti s Zorillo in da hoče spoštovati obstoječe zakone. Ta izjava napravila je na javno mnenje dober utis. Po vsem Žpanjskera je popolnem mir. Lord Churchill odpotoval je nekda v Berolin. To potovanje angleškega politika je najbrž v zvezi z bolgarskim vprašanjem. Razni angleški listi jega zaničevali'a tabaka. Mej drugim je pisal raz- I pravo: „The counterblast to tabacco" (nasprotnik tabaka), v kojej svojim podložnim obširno razlaga škodljivost tega zelišča; on pravi: „kadenje spre meni zdravi želodec v grdo zamazano kuhinjo ter napolni najimenitneje dele človeškega telesa z mastnimi sajami. Tabak škoduje zdravju, slabi um, prireja nesnago ter upliva jako škodljivo na socijalno življenje celega naroda; kajti na zadnje bodo še ženske pušile in nuhale, ker ne morejo nič več s smrdečimi možmi živeti." — Toda vsa kraljeva prizadevanja so bila le glas upijočega v puščavi. Taba-kovei neso verovali na slabe nasledke. Razvada „smrdljivega, Bogu nečast delajočega zel šča" — tako Anglež Stow, — tabak imenuje — se je hitro po de želi razširila. Možie so pušili in nuhati po cerkvah in v gledališčih Začele so celo ženske pušiti. In gorje, če se nežni spol kakšne slabe navade poprime ! Pri tem pač velja stari slovenski pregovor: „Stara navada, železna srajca" . . . Ženska svoje navade nikoli ne opusti! Z Angleškega so evropski trgovci takak zanesli na Turško, kjer se je urno po vsej deželi razširil. Že J 605 1. je sultan Amurat IV. kadenje prepovedal pod smrtno kaznijo. Vendar ta sultanova naredba ni veliko hasnila, kajti 1610 1. je turški car tabakarje le s tem smešil, da so bili primorani po Carigradu pipe nositi, v prebodeni nos utaknene. Na Ruskem so pričeli z jednako strogostjo postopati. Mnogobrojne požare bo pripisovali tabakovcem. K tem čisto praktičnim uziokom so pa še verske pomislike dodali. Tako na pr. so ruski popi trdili, da tabakov dim oskrunja sv. podobe; zategadelj je tabak gotovo Bogu jako nevšečna rastlina. V 1634 1. izdanej postavi se bere : „ Slehernemu tabakarju se bode nos odrezal" ... L. 1650 se je ta naredba ponovila. Sicer je pa Rusija mej evropskimi državami jedna tistih, v kojej je bilo pušenje in nuha-nje najdalje prepovedano. Bili so ljudje celo v sredi našega stoletja, ki z verskega stališča neso za tabak marali. V SO letni vojni se je tabak po Nemškem — posebno mej vojaki — razširil; ti so namreč prvi začeli to grenko rastlino pušiti in žvečiti, od njih se je kmalu mej ljudstvo zanesla. A tudi tu so kajo strogo prepovedali. Države so skušale s kaznimi in visečimi davki tabak uničiti. L. 1652 je virtem-berška vlada izdala zanimiv ukaz, ki se tako-le glasi: „Ker kadenje in nuhanje zdravju zelo škoduje in ker je tudi proti ognju jako nevarno, se ta ostudna navada po celej deželi pod ostro kaznijo prepove." Posebno pozornost je mej prebivalstvom napravil magistrat mesta Ulm, ki je 16. februvarja 1642. leta sledečo naredbo izdal: „Vsi s tabakom trgujoči ljudje morajo polovico mestnemu magistratu plačati." 1651. leta je mestna gosposka novo postavo izdala, v kojej je bilo kupcem prepovedano s tabakom tržiti, zasačenim so blago konfiskovali. Gostilničarjem se je naročilo, da gostje po krčmah ne smejo pušiti in nuhati. Kdor bi se na ta ukaz ne oziral, bo moral 4 gld. globe plačati. Toda vse to ostro postopanje deželnih gosposk ni veliko hasnilo. Vlade so se obrnile do duhovščine, naj jim pomaga razširjevauje tabaka mej ljudstvom zatreti. Z lece in s primernimi spisi je duhovstvo ljudstvu slikalo, kako nevarno in škodljivo je pušenje in nuhanje I V nekej pridigi se mej drugim bere: »Poslušajte, kaj se ob nedeljah in praznikih po gostilnicab godi! Tam se zbira ničvredna drubal, ki le iz tega namena tabak v velikej meri puši, da lažje več pije in se tudi hitreje vpijaui. Človek Btopivši v tako sobo, meni, da je prišel v dimnik. Le pomislite, da s tem Boga žalite ter hudiču veselje delate! ..." Še bolj drastično se izraža v istej dobi živeči Filander Žitenvaldski: „ Ko vidim ljudi so že priporočali, da bi Nemčija s svojim uDlivom ae ustavila Rusiji, ker se po njih mislih drugače ne da ohraniti mir. Lord Churchill, ki je znan nasprotnik Rusije, se bode najbrž prizadeval Nemčijo pregovoriti, da se upre ruskim naklepom na Balkanu. Nekateri mislijo, da bode lord Churchill iz Berolina potoval še na Dunaj. Obiskal bode pa tudi princa Aleksandra. Ob jednem z bolgarskim je tudi egiptslto vprašanje zopet prišlo v tir. Posebno Francija si prizadeva, da bi se ta stvar rešila in se naredilo angleškej okupaciji Egipta konec. Razni francoski listi so se že bavili s to stvarjo in sedaj nekda namerava francoska vlada predlagati, da bi se sešla evropska konferenca v ta namen. Ako se snide kon ferenca, bavila se bode najbrž tudi z bolgarskim vprašanjem, ker je več velevlastij teh misli j, da bi konferenca morala reševati vsa orijentska zarnotanja. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je šolski občini Tržišče na Dolenjskem za zgradbo šole 300 gld. — (Osobne vesti.) G. Fr. Kreminger in Fr. Leveč, c. kr. profesorja na Ljubljanski višji realki, imenovana sta članoma tukajšnje izpra-ševalne komisije za aspirante jednoletne prostovoljne vojaške službe, in sicer g. prof. Kreminger za realistične, prof. Leveč za humanistične predmete. — (Za kom en do nemškega reda v Ljubljani) na mesto umršega Lazzarinija imeno/an je upraviteljem Paul grof Beroldingen, rodom Vir-temberžan. — (Poročil) se je včeraj g. Gustav Pire, kmetijske družbe tajnik, z gospico Lucijo Rodetovo v Ljubljani. — (Za 6. porotno zasedanje v Celji) določen je dvorni svetnik in okrožne sodnije predsednik J. Heinricher prvomestnikom, deželne sodnije svetniki gg. Pesarič, L. Ratek in dr. Josip Gale njegovimi namestniki. — (V pomirjenje.) Pretekla dva dni se je veliko govorilo o koleri v Ljubljani in ljudje so imeli veliko nepotrebnega strahu. Včeraj bilo je raztelesenje dotičnih mrliče v, a zdravniki o koleri neso našli sledu. Saj bi pa bilo tudi čudno, od kod bi se bila kolera vzela, ker umrše osobe neso bile v nobeni dotiki s koleroznimi in je Kranjska sploh kolere prosta. — (O Kamniški železnici) dobili smo naslednje podatke. Dotični konzorcij imel je včeraj v hotelu pri „Slonu" sejo, v katerej se je poročalo o sedanjem stanji tega podjetja. Podpisano je že precejšnje Število delnic, vender treba jih še za 42.000 gld. Ko bi se slednje spečale, potem bi se finansovanje ostale glavnice lahko izvršilo, član konzorcija inžener Lazzarini je za finansovanje že pridobil neko banko, a ko ga je g. Luckman hiter-peloval, naj pove ime te banke, izgovarjal se je, da tega zaradi konkurencije ne sme storiti. Nam se dozdeva, da mora tej tajnosti biti drug uzrok, kajti, kadar se razpečajo gori omenjene delnice, v ■kupnem znesku 42.000 gld., za finansovanje pač ne bode več posebnih težav. — (Uradno izveš tj e o koleri:) Od po-lunoči 5 do polunoči 6. t. m. v Trstu 12 slučajev, v okolici 0. Umrlo 5 osob, izmej poprej zbolelih 7. Doslej zbolelo 710 osob, ozdravelo 228, pomrlo. 449. pušiti, reče gospod meni nevrednemu: Glej gnusobo, oskrunjajoča človeška srca! Hudič je ljudstvo preslepil ter ga za se pridobil in ga od pravega Boga odvrnil . . Celo na slovstvenem polji so se prikazali nevarni sovražniki tabaka — osobito v nekaterih mej ljudstvom razširjenih listih. Jeden teh listov z ironičnim naslovom „Tabakologija" popisuje njeno domovino, kedaj se je v Evropo zanesla, koliko dobrega in koristnega daje njenim častilcem itd. — seve le v smešnem pomenu. Drugi, prvemu listu povsem jednak, se glasi: „Moč, Čednost in vrednost prekoristnega tabaka." V obeh spisih se tudi nahajajo slabe podobe, predstavljajoče kadilce in nu-hače v raznih pa zelo smešnih podobah, prime rjaje jih s pijanci. Ljudje so pa te spise z veseljem kupovali, je prebirali, tem surovim dovtipom posme-hovali se ter še v obilnejšej meri pušili in nuhali. Iz vsega tega se vidi, da tobak mej prebivalstvom — posebno prostim ljudstvom — ni prestal toliko zaničevanja, ko je prvikrat v naše kraje prišel, kakor pa krompir. Kamor vemo, so deželne gosposke ljudstvo s postavnimi sredstvi prisilile ko-run saditi. Pri tobaku je bilo ravno nasprotno. Vlade so napele vse moči, da bi bile to strupeno tujko uničile — toda vse zaman. Tu razvidimo, da — Z dežele naznanja se; V Trsteniku in v Babi-čih po 1 slučaj. — (Družba sv. Mohora) doposlala nam je ravnokar letošnje svoje knjige. Te so : Koledar za navadno leto 1887. 2. Slovenski Pravnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. Spisal dr. Ivan Tavčar. 3. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal dr. Josip Stare. XI. snopič. 4. Slovenske vtčernice za poduk in kratek čas. (40. zvezek.) 5. Življenje preblažene Device in matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa. Spisal Janez Volčič. (V. snopič.) 6. Šmar-nice ali: Romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem meseci. Spisal Ludovik Skufca. Koledar ima prav primerne spise. Na prvem mestu povest: „Ni vse zlato, kar se sveti", katero je spisal Fr. Erjavec. — Potem: O koleri. Spisal dr. Josip Voš-njak. — Hodite pridno na pošto! Spisal Iv. Vrbovec. — C. kr. poštne hranilnice. Spisal Anton Koder. — Brambene postave. (A. Koder.) — Začasno oproščenje od hišno-razrednega davka. Razgled po svetu. Spisal Ig. Žitnik itd. V ..Večernicah" nahajamo: Troje angeljsko češčenje. Povest. Spisal dr. J. Vošnjak.— Svetinja. Pesen. Gorazd. — Pobožna predic«. Poslov. Fr. Krek. — Kako človek na naši zemlji stanuje. Spisal Janko P ajk. — Kriva prisega. (Povest.) — Nekaj dobrih svetov za hišo in dom (F. H.) — Pripovedke. — Prevzetni hlapec. (Pravljica.) — Naš vsakdanji kruh. (Spisal A. K.) — Delopust in kmet. — Smešnice. — Opomini. — Družba šteje sedaj 585 dosmrtnih, 31.102 letna uda, vkupe 31.687 udov, torej je letos prirastlo 2 09 7 novih udov. Po škofijah so udje razdeljeni tako: Goriška šteje 4400 udov, Krška 3034, Lavantinska 9666, Ljubljanska 12.021, Tržaška 1595, Sekovska 255, Somboteljska 179, Zagrebška 203, Senjska 120, Poreška 46, Videmska 109, druge razne 59 U(lov> _ Družba imela je od 1. avgusta 1885 do 1. avgusta 1886 dohodkov 34.460 gld. 65 kr., stroškov pa 34.429 gld. 27 kr. Družbina „Matica" ima gotovine 17.675 gld. 79 kr., v obligacijah pa 200 gld. — Zgoraj naštete družbene knjige romajo letos v 190.122 izvodih mej narod in bolo izobraževale slovensko ljudstvo, razsvetljevale in blažile mu srce Blagodejni upliv družbe sv. Mohora na naš narod je neprecenljive vrednosti, zatorej naj se domoljubi po vseh pokrajinah trudijo, da družbi širijo delokrog in jej pridobivajo vedno novih članov, saj za jeden goldinar na leto ni moči dobiti nikjer drugej toliko in tako skrbno odbranega berila Sklepamo torej tudi mi z željo, da bi prihodnji „Oglasnik" zopet Slovencem v čast in slavo oznanil preveselo novico: „To je največje število, kar smo jih kedaj imeli!" — (Duhovenske premembe v tržaški škofiji:) G. Jos. Budin, koperator pri Devici Mariji, premeščen je k jezuitom. G. Karol Miklavčič, koperator v Bojanu, premeščen je k Devici Mariji pomočnici. V Rojan premeščen je g. Aleksij Gašper« čič, doslej koperator v Pazinu. G. Ivan Butignoni imenovan je kapelanom in katehetom v sv. Benedikta samostanu. G. Peter Zobac, kapelan pri Devici Mariji na Krasu, imenovan je koperatorjem pri novem sv. Antonu v Trstu, na njegovo mesto prišel je človek k slabemu veliko bolje nagnjen, kakor pa k dobremu. Naposled je še papeštvo vmes poseglo. Papež Inocencij Vin. je 1624. 1. izobčil vse tiste, ki so po cerkvah v Sevilji nuhali. Cerkvenim služabnikom je zaukazal nuhačem tobačnice pobrati; ti so radi ubogali, ker ravno duhovni so navadno imeli drage tobačnice, namreč zlate ali pa srebrne; Inocencij XII. 1690. 1. to izobčenje ponovi za tiste nuhače, koji bi mej mašo ali sploh mej božjo službo v cerkvi s. Petra v Rimu v nos tlačili to smrdljivo in zdrobljeno rastlino. Še-1« Benedikt XIII. je 1724.1. preklical to naredbo, ker se je on sam tabaka navadil. Preganjanje in iztiranje tabaka je nehalo še-le proti koncu 17. stoletja. Vlade so izprevidile, da ni moči — tudi z najhujšimi sredstvi ne, tabak za-treti; ob jednem jim je pa mnogo denarja prinašal .. . Zavoljo tega so države jenjale razširjevanje tabaka preganjati, da obratno, po deželah se je celo zapovedalo tabak sejati in kolikor mogoče pospeševati. Po tem takem pač razvidimo, kolike vrednosti je dan danes za kulturne države nekdanja od najvišjih glav sovražena in zatirana strupena rastlina; kajti ona je sedaj skoro večini prebivalstva — ne-le neobhoduo potrebna, ampak tudi jako draga stvar! — je g. Anton Aržič. Novomašnik g. Josip Stržinar nameščen je v Bazovico. Umirovljena sta gg. Ivan Oballo, župnik v Novakih, in Jakob Volčič (znani domoljub in nabirate'j narodnega gradiva), upravitelj župnije v Cerovljah. Za Osapsko župnijo razpisan je natečaj do 31. t. m. — (Regionalna živinska razstava v Kranj i) bila je dne 4. t. m. Živine se ni veliko prignalo, bilo je samo 54 glav, namreč 13 plemen-sk h bikov, 19 krav, 22 telic. Razsojevalci so bili gg.: J. \Vagner, deželni živinozdravnik, J. F. Seunig, načelnik, baron Lazzarini, Rudolf Galle, J. Kurčič in G. Pire. Premije so dobili: za plemenske bike: Eduard Urbančič iz Preddvora 40 gld., Simon Jereb iz Dolenjega Brnika 30, Eduard Urbančič iz Preddvora 30, Anton Burger iz Hraš 25, Luka Scbmied z Gašteja 25, Fran Kušar iz Drage 20, Jakob Mol iz Vogelj 20, Janez Strupi iz CirčiČ 20, Janez Bilban iz Vodic 20, Janez Jerala iz Tacnja 15 gld. — Za telice: Toma Kapovec z Visokega 25 gld., Lovrenc Kavčič iz Medvod 20, Matej Kristan iz Sela (pri Vodicah) 15, Josip Krašič z Golnika 10 gld. — Za krave: Luka Pavlic z Dolenjega Brnika 30 gld., Janez Kalan iz Škofjeloke 25, Janez Vidmar iz Zaloga 20, Anton Jerala iz Hraš 15 gld. — Gospod Eduard Urbančič odpovedal se je premijam v znesku 75 gld. s prošnjo, da se iz te vsote da nagrada trem pridnim živinorejcem iz občine Preddvorske za najlepše telice. Vsled tega so še dobili: Matej Arh iz Mač 30 gld., Josip Lombard z Dolenje Bele 25, Janez Zaplotnik od sv. Jakoba 20 gld. i — (Trgatev v Dalmaciji) je končana. Vina je manj nego lani, a kapljica je izvrstna glede kakovosti in glede barve. Kupci se že javljajo in plačuje se sodček (barilo), to je 66 litrov, po 12 gl. — (Posojilnica v Konjicah) imela je v tretjem četrtletji 22.508 gold. 70 kr. dohodkov, 17.954 gold. 90 kr. stroškov. — Vseh dohodkov, odkar se je začela (25. septembra 1884) bilo je 128.111 gld. 39 kr. _ Telegrami „Slovenskomu Narodu". Sofija 6. oktobra. V Vrači odgovoril je Kaulbars deputaciji, ki mu je nasproti prišla, '. isto tako, kakor v Orhaniji. Govori se, da so \ trije častniki v Šnmli izjavili svojo nezado-i voljnost na sedanjih razmerah, grozeč, da se I bodo postavili proti regentstvu, če se ne uda ruskim zahtevam. Mej temi častniki in vlado bila so res pogajanja, a na gibanje proti regentstvu ni misliti. Sofija je mirna, le v Ru-ščuku in v Varni, kjer bodo v nedeljo volitve, bati se je nemirov zarad navzočnosti Kaulbarsa. Inomost 6. oktobra. Ko je tovorni vlak št. 175 včeraj zvečer ob 9. uri vozil čez most pri Hopfgartenu mej VVorglom in Solnogradom, zrušil se je del mostu. Tender in 15 vagonov palo je v spodaj šumečo reko Ache. Vlakovodja Scharfetter in sprevodnika Corlellexis in Pla-tzer lahko ranjeni. V zadnjem delu vlaka bilo je 360 vojakov, izmej kojih ni nobeden poškodovan,. Budimpešta 6. oktobra. V poslednjih 24 urah zbolelo 12, umrlo 7 osob za kolero. Szegedin 6. oktobra. V poslednjih 24 urah 20 osob za kolero zbolelo, 9 umrlo. Razne vesti. * (Prijetni spomini na Bolgarsko.) Londonski listi pripovedujejo, da so nekateri založniki knezu Batenbergu ponudili lepo vsoto, da bi popisal svoje bivanje in svoje dogodbe na Bolgarskem. Jedna ponudba je nekda posebno vabljiva in Batenberžan bode baje res napravil dobro kupčijo s svojimi spomini na Bolgarsko. * (Koliko je ljudij na svetu.) Po najnovejših podatkih zračunilo se je, da je na vsej našej zemlji 1485 milijonov ljudij. Kristijanov je 448 milijonov, namreč 225 milijonov katolikov, 128 milijonov protestautov in 87 milijonov pravoslavnih. Muhamedovcev je 171 milijonov, drugih veroizpo- ; vedanj pa 859 milijonov. Evropa ima 329 milijonov prebivalcev, mej njimi tretjina Slovanov. * (Papir.) Statistiki so dognali, da se na vsej zemlji vsako leto proizvaja 950 milijonov kg. papirja. Tiskarne ga porabijo 475 milijonov, (časniki 300 mil), za državne potrebe 100 mil. kg., za šole 90 mil., trgovci 120, drugi zasobni ljudje 90 mil. kilogramov. Nad 200.000 ljudij bavi se s proizvajanjem papirja. * (Iz Genove) se piše, da so iz samostana I v Porto Maurizio štiri nune ušle in vzele 4000 lir soboj. V Nizzi so jih ujeli in nazaj v samostan peljali. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zbornično predsedstvo je več Ljubljanskih trgovcev, kateri prodajajo živila in druge pri tem uporabljene predmete zaslišalo. Ti so se izrekli, da se more tu omenjeni postavni načrt z veseljem pozdravljati, ker zdanja določila kazenskega zakona niso taka, da bi mogla uspešno preprečiti ponarejanje in kvarenje živil in posod. Po dozdaitjih postavnih določilih je moral oni, kdor je naznanil, da je kako blago ponarejeno, to sam ovaditi ter po zvedencih dokazati. To bilo je po največ tudi uzrok, da seje redko razpravljalo o takib ovadbah; po novem zakonu pa so v to poklicana politična ob lastva in organi občine, katerim je izročeno zdravstveno redarstvo in redarstvo nad živili in preiskovanje prevzetno preiskovalni zavodi. Kazenska določila so sicer stroga, a po mnenji udeležencev se mogu tudi opravičiti, ker bi se z nizkimi kaznimi teško dosegel namen, katerega doseči namerava zakon. Odsek je tudi istega mnenja, kakor zaslišani trgovci, a meni, naj bi se v §. 8., točki 4. in 5. beseda »manj vredna" izpustila, ker bi to moglo dati povod spletkam Odsek torej predlaga: Slavna zbornica naj izreče v zmislu tega poročila svoje mnenje. G. zbornični svetnik Vaso PetriČič vpraša, kdo bode imel konstatovuti ponarejanje ali kvarenje. Ko je poročevalec na to vprašanje odgovoril, je bil predlog vsprejet. IV. G. zbornični svetnik Franc Ksav. Souvan poroča o prošnji občine črmošnjice za preložitev semnja z dne 8. oktobra na 28. dan septembra in za dovolitev dveh novih semnjev na 19. dan aprila in 14. dan avgusta. Ker ni nobenih tehtnih uzrokov niti za preložitev že obstoječega, niti za ustanovitev novih semnjev in so se tudi najbližje opravičene občine proti izrekle, tudi odsek ne more prošnje priporočati ter predlaga: Zbornica naj te prošnje ne podpira. Predlog se vsprejme. V. G. zbornični svetnik Franc Ksav. Souvan poroča o prošnji občina Kranjska Gora za preložitev semnja z živino in blagom z drugega ponedeljka v oktobru na soboto pred sv. Mihelom in za dovolitev novega semnja prvi torek po Veliki noči. Ta prošnja je v obeh ozinh utemeljena, in posebno za dovoljitev novega semnja leži va.^en razlog v tem, da se je živinoreja v tej okolici povzdignila že na visoko stopinjo in bi se gotovo pospeševala še bolj po novih semnjih, kjer bi se mogla živina ra.".peča-vati, kajti drugi živinski semnji so zelo oddaljeni. Ker opravičene občine, izvzemši jedno, ne ugovarjajo in c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici podpira prošnjo, meni odsek, naj bi se jej ugodilo ter zatorej predlaga: Slavna zbornica naj izvoli to prošnjo vis. c. kr. deželni vladi priporočiti. Predlog se vsprejme. VI. G. zbornični svetnik Mihael P a k i č poroča o prošnji občine Bohinjska Bistrica za dovolitev dveh semnjev z živino in sicer dne 1. maja (na sv. Jakoba in Filipa dan) in dne 18. oktobra (na sv. Lukeža dan). Prošnja je popolnoma utemeljena, kajti živinoreja je v Bohinji na visoki stopinji in prebivalstvo se skoro izključljivo o njej živi, vernic-zarad oddaljenosti živinskih semnjev le teško spravi živino v denar. Ker tudi opravičene občine ne ugovarjajo b*j dovolitvi in c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici prošnjo podpira, je odsek mnenja, naj se prošnji ugodi ter predlaga: Slavna zbornica naj to prošnjo vis. c. kr. vladi priporoči. Predlog se vsprejme. VII. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pakič poroča o vprašanji c. kr. deželne sodnije, Če se ima nekov mlinar in Žagar v Kranji in nekov mlinar v Loki zmatrati po določilih trgovinskega zakonika kot trgovec. Po udobljenih pozvedbah ni posel teh obeh mlinarjev tak, da bi se moglo trditi, da preseza obseg rokodelstva. Odsek torej predlaga: Slavna zbornica naj v zmislu tega poročila izreče sroje mnenje. Predlog se vsprejme. VIII. Gosp. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o dopisu c. kr. deželne vlade, naj zbornica izreče svoje mnenje, ali naj se „grenko vino" (pe-linovec, Bittenvein) iz Fischerjeve tovarne v Toplicah v obrtnem prometu uvrsti v kategorijo vin, oziroma umetnih vin in ne v ono žganih opojnih pijač. Grenko vino se prireja iz zelišč in se rabi kot nekako domaČe zdravilo pri zgagi, slabi slasti, slabem prebavljenji itd. Zdravnik, kateri je preiskal to vino, je našel, da ima 9°/? alkohola, in ker imajo naša najboljša vina k večjemu 8°/0 alkohola, se je izrekel, da se ima to zdravilno vino zmatrati kot žgana opojna pijača, ki ima le malo alkohola. Odsek neče oporekati temu mnenju, v kolikor določa, da je preiskavanje pokazalo 9°/0 alkohola, a on meni, da je omenjeno zdravilno vino umetno napravljena pijača, katera se ne more zmatrati kot navadna in se torej rabi kot domače zdravilo. D»si ima grenko vino tudi alkohol v sebi, ne naročajo ga v trgovini niti trgovci kot žgano opojno pijačo, niti ga ljudstvo ne kupuje kot tako. Odsek torej meni, da grenko vino spada v kategorijo tako zvanih zdravilnih vin tir predlaga torej: Slavna zbornica naj izteče svoje mnenje v to mer, da se grenko vino ne more zmatrati za žgano opojno pijačo. Predlog se vsprejme. Dalje prih.) P n. «;g. člani čitalniškega pev- skega zbora naj izvolijo polnoštevilno udeležiti se pevske vaje v petek dne 8. t. m., ker bode v kratkem društvena beseda. M*evski etethar. Tu Jei: 6. oktobra. Pri ■vi'inn: Weiss z Dunaju. — Napcrstek iz Prage. — Schik, Deutach iz Gradca. — Musner, Mussoti iz Celovca. — Maisner iz Zagreba. — B ukuer iz Trata Pri vi mI i'-i: MorgeijBtern, Pirnath i Dunaja. — Ga-berfiek iz Rudolfovega. — Rottonberg z Dunaja. — pl. Se-aautka iz Trsta. Meteorologično poročilo. i j Cas (»pužu vanju Stanje barometra v nun. Tempu ratu ii Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 6 okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736*34 mm. 735 Onrn. 735-50 mm. io-0" c: 20 8' C 16 4 !0 brezv. al. zah. sl.jz. megla d jas. obl. 1 ""J 0-40 mm. : megle in dežja.' Srednja temperatura 15-7", za 2'8° nad nortnalnm lO-ciaaaaslsa, borza dne 7. oktobra t. I (Izvirno telegrationo poročilo 1 Papirna renta ... Srebrna renta ..... Zlata renta ....... 5°/n marčna renta . ... Akcije narodno banke . . .... Kreditne akcije..... London Srebro....... Napol C. kr. cekini Nemške marke 4°/,, državne srečke iz I. 1854 2o0 gltl. Državne srečke iz 1. 1864 100 ;Jd. Ogrtka zlata renta 4",', Ogrska papirna renta 5\„ 6w/„ štajerske zemljišč, odvoz, oblig. Dunava r-g. srečke 5' , 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4 1, slati zast. listi Prior, oblig. Elizubetme zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove suv. žele 40 H3 . 35 1( »ii , 50 118 , 50 filo , - Hi! " 45 • l"d „ 75 17 ■ 111 — t iy« V našem taloiniitvu je iuila in se dobiva /» Mttt knjigotrinicah knjiga: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Rucksicht auf Cultur-EnPutichhmtf. August DimitB. jo pel v 8°. Cena mehko vesani knjigi je 8o kr., elegantno v mlatom obrezku vezana stane I gld. $0 kr. culami gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno m ekupno, mi vahtega prerirajožo, objektivno podobo povesmiee naJe otje domovine, ko j o bode vsak domoljub gotovo kot dobro doJUo m • veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kleinmayr 61 Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. St. 703. Razglas. Da se uravna prostor, na katerem se ima nasaditi drevored, napraviti in posuti je 3040 □ met. obsegajoča pota, vršila se bo v tukajšnji mestni hiši družita diie 19. oKitOl»i'» ISS6 dopolnilne ol» I O. uri. Podvzetniki se vabijo z dostavkom, da načrt, proračun in pogoje zamorejo si vsak dan ogledati v tukajšnjem mestnem uradu. Mestno županstvo v Kranji, dne (! oktobra 1886. Za učenca želi priti v pošteno trgovsko hiso dijak, star 18 let, ki je letos izdelal 3 realko. — Već o tem se izve pri C*abri)el Jelov*ek-u na Vrhniki. (726—3) Naznanilo obrtne preselitve. Svojim častitim p. n. naročnikom zahvaljujoč se za dosedanje blagovoljno zaupanje, u boj a m si naznaniti, da sem svojo prodajalnico v Židovskih ulicah zamenil s prodajata Jod TMćo" št. 1, W tik Hradeckega mostu. Obljubnjoč, da bode odslej kakor do sedaj moja prva skrb ostala, svojim castitim p. n. naročnikom ustreči a dobrim in cenim delom, priporočam se najuljudneje za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem 739-2) krojaški mojster v Ljubljani. Somenj v Šent Vidu ki je bil zaradi zdravstvenih razmer prepovedan, čLoTrolilo je slavno c. kr. okrajno glavarstvo na prošnjo županstva, in se bode vršil na določeni dan v ponedeljek 11. oktobra t. 1. Fran IFeiJls, (725—3) vaški predstojnik. prodajajo „Narodni Tiskarni" v Ljubljani ;ptst v I v po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski januar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — lv. Spomini starega Slovenca ali frtiče iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — HI. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična poveš;, iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz Btare zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (83—32) »NARODNI TISKARNI" "v Xj3u."b lja.nl, Kongresni trg, Gledališka stolba. Dr. Friderik. I^engieNov Brezov balza Že sam rastlinski sok, kateri teće iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot iiajizvrstuejše lepotilo; ;iko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo «e že drugi dnu ne-znatue luškim- od polti, u i postane vtded tega einto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zilve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost-, odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in drugo nesnažnoBti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. Zaloga v LJubljani pri U. pl. Trnkoozy-JI, le-karji; — na Duuaji pri lekarji Ph.il. Neustein-u, mesto, Plankengasfle. (.737—1) Izdatelj m odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne". LSG