o dvadnevnih konferencah razbila in da so se razdelili bivši tovariši in sobojevniki na dve skupini: primorsko in dalmatinsko. Nočemo danes raziskavah o krivdi, dovolj je, da poudarimo jedro razpora, ki se je pojavil v vrstah neklerikalnih jugoslovanskih poslancev. Gre za vprašanje enotnega kluba vseh južnih Slovanov. Morda nikjer nimamo toliko vzroka se bati vsake kooperacije s klerikalci, kakor ravno na Slovenskem, nikjer niso politična nasnrot-stva tako ostra, kakor pri nas, nikjer strankarsko nasilje in brutalnost tako žalostno razvita, kakor v deželi V. L. S. Našim na pozitivnem naprednem programu izvoljenim poslancem bi bilo gotovo težko se združiti na parlamentarnih tleh z zastopniki stranke, s katero vedemo doma naj-ostrejši boj. Toda ako želimo, da ne ostane jugoslovanska politika zopet brezuspešna, prezirana vetravost brez sile in brez vpoštevanja, tedaj je treba vprašanje staviti iz nekoliko višjega vidika, kakor ga nam diktira strankarstvo. Skupno s Šusteršičem v parlamentarno življenje in dunajski politični boj, skupno ž njim, pod njegovim vodstvom na necrotova potu? Napredno slovensko ljudstvo, ne le Ravniharjevi volilci, tudi Grego-rinovi, ter velika večina Rvbarevih, vse napredne manjšine v slovenskih volilnih okrajih bi ne moirle razumeti politike, ki doma proglaša boj proti klerikalizmu, na Dunaju pa se pod. rejuje Šusteršičevemu vodstvu. Slovensko napredno ljudstvo bi se smatralo od svojih političnih voditeljev, od svojih zastopnikov naravnost izdano in vtisk, ki bi ga napravil vstop neklerikalnih poslancev v tak skupni klub, bi moral biti katastrofalen. Xa drugi strani pa velja in je nepobitno spoznanje, da je edino mogočna jugoslovanska parlamentarna organizacija sposobna varovati in sicer vspešno varovati naše narodne interese. Ali je treba še naštevati kako neizmerno polje delavnosti je v tem oziru odprto, na katero pa je dostop le silnemu in močnemu mogoč? Ali je treba še posebej poudarjati, da je baš doba prve ljudska zbornice nad vse dvome pokazala, da je predpogoj političnega vspeha v naripol-tisočglavi zbornici narodna koncentracija? Ravno danes so Rusini izvedli konsekvence tega spoznanja, ter si ustanovili zvezo svojih klubov. Izmed vseh Slovanov so edini Jugoslovani očividno še odločeni prerlela-ti še enkrat ono težko in žrtev polno šolo političnih neuspehov, katera je Čehe, nas strankarsko in politično daleč nadkriljajoče, po štirih letih skovala v Enotni češki klub — kljub tedaj smrtnemu sovraštvu meri Mla-dočehi in narodnimi soc^jaici ter agrarci. In danes ko v češki javnosti še vedno divja ljut boj »kartelistov« (Mladočehov in nar. socijalcev) proti »narodnim zločincem« Mnsarvku in dr. Stranskemu, danes ko se vračajo češki klerikalci, po vpra srditi volilni kampanji s skoraj vsemi ostalimi strankami, poraženi v parlament, sede v Enotnem češkem Masa-ryk poleg Šilinge rja, Stranskv poleg Kramara, in gotove zveze obstojajo celo s češkim socijalno demokratičnim klubom. Vprašanje skupnosti torej ne more biti težavno po svojem bistvu, temveč le po načinu rešitve. Dr. Ravnihar ne more k dr. Šu-steršiču, Ivčević ne k Dulibiču, ljubljanski poslanec ne more vstopiti v klub ali zvezo, kjer bi bilo od slučajno klerikalne večine odvisno ali ga hoče sprejeti ali odbiti, kjer bi se morda ravno v principijalnih vprašanjih moral dati majorizirati ali pa zopet oditi, dr. Gregorin, ki ima svoj mandat od zavedno naprednega krašk^sra ljudstva ne more sedaj napraviti tako, kakor da je vse eno ali je bil izvoljen on ali dr. Stepančič. Toda ako se najde platforma, organi-začna formula, ki ustvarja jugoslovansko enoto, kot skupino ravnopravnih mandatorjev, katerih vstop ni odvisen od kake večine in katerih strankarsko — programatično delovanje ni omejeno, tedaj odpadejo predsodki in težave. Jugoslovanska enota, ki bi po pravilih smatrala vsakega jugoslovanskega poslanca, ki se priglasi, za člana ter ocrtala svoj delokrog, določivši skupnost v vseh narodnih vprašanjih in prepustivši popolno svobodo odločitve vsakemu posameznemu v vseh strogo strankarskih zadevah, taka Flnota bi izgubila strankarsko ost ter bi bila organizacija katero bi smel pozdravljati sleherni narodni človek. Kajti taka Enota bi bila zaeno afirmacija skupne narodne misli, za drugo pa bi bila očito izrečena volja, uveljaviti politično važnost jugoslovanskih narodov v avstrijskem parlamentu, ne pa izrabljati to politično važnost v strankarske namene. Recimo, da bi se navzlic taki or-ganizačni formuli za onkrat še ne posrečilo spraviti vse južne Slovane v to Enoto. Imamo na domačih tleh še posebne račune, ki morajo biti poprej poravnani, predno se snidejo vsi k skupnemu nastopu. Toda ako je vsakemu posamezniku pot že naprej ml prta, tedaj ne ho težko najti priložnosti in prilike, da bi štela Enota med svoje člane vse jugoslovanske poslance. Poudariti je pa treba, da se nam zdi vsakorsna drugačna skupnost nemogoča, ker bi je slovensko ljudstvo ne moglo razumeti drugače, kakor da pomen ja podrejenost neklerikalnih poslancev pod poveljstvo najmočnejšega kluba — klerikalnega. K raspustu Romnišliega oNinsksga odhoro. Narodno-napredna večina v obč. odboru je pri posebnem sestanku sklenila vložiti pritožbo zoper raz-pustilni odlok deželne vlade. Pritožba, ki jasno dokazuje, kako teptajo klerika ki s pripomočjo deželne vlade veljavne zakone, se glasi: Visoko c. kr. ministrstvo notranjih zadev! C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom od dne 20. junija 1011 št. 16.753 razpustila i>o § 99 kr. obč. r. mer t ni občinski za-stop kamniški »z ozirom na obstoječe razmere« ter izročila občinsko upravo gerentu. Razpustitev se je torej dekreti-rala brez vsakega razloga, kajti razmere — take ali take — obstoje povsodi. Razpustilni odlok niti no trdi, da bi bile razmere v kamniškem občinskem odboru slabe. Občinska avtonomija je po zakonih zajamčena. Vsako suspendiranje te avtonomije more biti dopustno le iz tehtnih razlogov. Takih razlogov pa v tem slučaju ni. Če bi jih kaj bilo, navedel bi jih brez dvombe razpustilni odlok. Ta odlok tudi ne pove, kdo je provzročitelj obstoječih razmer, in to bi bilo potrebno. Zadnje poglavje kranjskega obč. reda govori o nadzorstvu občin. Tukaj je natančno določeno, kdaj sme deželni odbor v avtonomnih zadevah in politična oblast v zadevali prenesenega delokroga kaznovati župana ali starešinstvo ali cel občinski odbor z denarnimi globami ali z razveljavljanjem sklepov ali po odposlanstvu posebnega organa na stroške kaznenca za rešitev posaninih opravil. § 20. istega obč. r. zopet določa, kako je posamezno obč. odbornike z denarnimi globami prisiliti, da store svojo dolžnost, ki so jo pre-< vzeli z odborništvom Zakon torej jasno določa, kako morajo nadzorovalne oblasti proti občinam postopati, kadar gre za zanemarjen je posamnih opravil ali kršenje prevzetih dolžnosti po posameznikih. Iz tega sledi, da sme razpust občinskega zastopa kot ultima ratio nastopiti le tedaj, ako ves občinski odbor v svoji celoti ali vsaj njegova večina in toto zanemarja dosledno svoje* dolžnosti. V našem slučaju niso ne županr ne starešinstvo in tudi ne veČina občinskega odbora grešili zoper svojo dolžnost. Njih poslovanje je bilo brezhibno. Misel, razpustiti kamniški obč. odbor se ni rodila pri nadzorovalnih' oblastih, ki niso imele nikoli povoda' kaznovati župana ali obč. odbor le. z> najmanjšo globo. Ta misel je v zrasla v sredi manjšine obč. odbora. Iz gole samopašno-sti in strankarske zagrizenosti ni dopuščala ta manjšina daljnega stvarnega in mirnega poslovanja pri občini. In zakaj? Radi stvari, ki z občino nimajo prav nobene zveze. V Kamniku obstoji meščanska korporacija. To je posebno milijonsko premoženje v podporo meščanov — ne občanov — s posebno svojo upravo. Ta uprava je v rokah pristašev one stranke- ki ima tudi večino v občinskem odboru. Odtod sovraštvo manjšine v obč. odboru proti večini in v prvi vrsti proti županu. Manjšina v obč. odboru ni mogla preboleti hudega poraza svojih' somišljenikov pri zadnji volitvi korporacijskoga odbora, katerega vol i j« • lo opravičeni meščani, in pričela j** strasten boj proti županu edino radi tega, ker ni on vodil volitve korpo-racijskega odbora, češ, pod njegovim vodstvom bi bil rezultat volitve drugačen (!). Preje je res vodil že daljšo dobo vsakokratni župan volitev korporacijskoga odbora, toda vedno le vsleit posebne prošnje korporacijskega načelnika. Za zadnjo volitev ni došla, nobena taka prošnja na župana, ampak načelnik korporacije sam je v popolnem sporazumu z vsemi opravičenci brez razlike političnega mišljenja razpisal in vodil zadnjo volitev korporacijskoga odlVora. LISTEK. Skušninve Tomaža Krmežllavika. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec. (Dalje.) Gozdiček, v katerem so postavile Marijine device kapelico, je bil okrašen kakor božično drevo. Vse veje dreves so bile prepletene z girlan-dami iz raznobojnega papirja in posute z drobnimi kosci belega papirja, kakor da leže na njih snežni kosmi. Največ skrbi so posvetile Marijine device okrašenju kapelice in okrog nje stoječim drevesom, vrh tega pa so poleg vhoda postavile dva mlaja, na katerih so viseli pozlačeni orehi, jabolka in pomaranče. Ko je prišla iz farovža pomikajoča se družba do vhoda, je prevzvi-šeni obstal in je z občudovanjem rekel: »Oh, kako je to lepo! Prekrasno! Ta dva mlaja — kakor dve butari.« Pijani kaplan Mat jok se je tej poetični primeri na glas zasmejal, a je hitro vtihnil, kajti prevzvišeni ga je očitajoče pogledal, tehant Cefuta pa mu je pokazal svoje črne zobe in svojo težko pest. Pri vhodu so bile v polkrogu razpostavljene Marijine device. Nekatere so imele celo bele obleke, vse pa na modrem traku svetinjice. Korak pred njimi pa je stala županova najmlajša hčerka, za katero si je bil župan izgovoril, da bo naprej pela in je vsled te^ra plačal skoro dve tretjini vseh stroškov za kapelico. Z dopadajenjem je pogledal prevzvišeni številni zbor Marijinih devic, privoščil tej in oni nekaj besed ter potem odstopil nekaj korakov, tako da je stal med duhovniki. In začela se je pozdravna pesem. Županova hčerka, vsa zbegana in rdeča v obrazu je povzdignila svoj tanki glasek: Bodi pozdravljen oj presvitli trallalala oj presvitli trallalala . .. In zdaj je ves zbor Marijinih devic zahreščal: Bodi pozdravljen oj presvitli trallalala oj presvitli trallalala Ti naš knez in ško-Sko-škof! Petje je bilo strašno in Tomaž bi si bil gotovo zamašil ušesa, da je utegnil. A pozabil je na to, ko je videl kako stresa škof glavo, kakor da ga je komar pičil. »Kdo je — trallalala? Kakšen trallalala t Jaz sem škof, knezoškof, da knezoškof, pa ne trallalala. Tudi ne presvetli trallalala, sploh noben trallalala, ampak škof.« Marijine device so se drle kar so mogle in niso nič razumele, kaj se prevzvišeni huduje na tehanta Cefu-to. Tomaž pa se je bil hitro prerinil v ospredje in je stal poleg kaplana Matjoka ter z zadovoljstvom poslušal škofovo hudovanje. Županova hčerka je zak a sijala in je zopet začela: Pojdi presvitli Z mano v tihi trallalala z mano v tihi trallalala »Že spet ta trallalala,« se je raz-hudil škof in obrnivši se do tehanta je jezno dostavil: »Pri vas mislite menda samo na trallalala, pa nič na smrt in na pogubljenje. A škofovo rentačenje se je izgubilo v tuljenju zbora: Pojdi presvitli z nami v tihi trallalala z nami v tihi trallalala v tihi gozd zele — ni — ni Županova hčerka se je naglo useknila in koketno prizdignivši na eni strani svoj predpasnik je zapela: Tamkaj boš videl Mojo malo trallalala mojo malo trallalala ... »No maram, ne maram, za ves svet ne maram,« je vpil škof in se z obema rokama prijel za glavo. »Je-žeš — škandal, sramota! Trallalala!« »Ali prevzvišeni, prosim . . .« je skoro jokaje jecljal tehant Čefuta in prijel škofa za roko. »Ne maram nič videti,« je vpil škof. »Ali sem jaz prišel sem trallala gledat?« A zbor je med tem navdušeno odpel: Tamkaj boš videl Našo malo trallalala Našo malo trallalala Oj kapelico — co — co. Zopet je zapela županova hčerka in je za njo zaoril zbor: Tamkaj v altarčku Svet' Boštjan je trallalala Svet* Boštjan je trallalala Tamkaj v altarčku Svet* Boštjan je trallalala Svet' Boštjan je trallalala ves razficefajlan — lan — lan. Toda škof ni več poslušal petja, nego se je le hudoval nad tehantom, katerega je obsipal z najhujšimi očitanji in dajal izraza svojemu ogorčenju. Tedaj pa se je kaplan Mat jok naenkrat postavil na prste in je čez široka pleča pred njim stoječega kmetskega župnika stegnil svojo roko proti škofu. »Kaj hočete?« je vprašal Tomaž in je zagrabil Matjoka za roko. »Ali ste znoreli?« »Seveda! Saj so Škof rekli, da moram v norišnico. In zdaj se bom poslovil.« In zopet je stegnil roko in je hotel svoj palec zasvedrati škofu pod uho. Tomaž je pijanega kaplana potegnil nazaj. »Prevzvišeni so že dovolj razžaljeni — taka sramota,« je zavpil Tomaž glasno in z ogorčenjem. »Res je — res je,« je naglo za-klical škof. »Ravno prav, da ste me spomnili — razžaljen sem« hudo sem razžaljen, na smrt sem razžaljen. In kapele ne bom blagoslovil, ne, in le pogledal je ne bom, in sploh se bom koj odpeljal, odpeljal da. odpeljal.« Zaman so duhovniki prigovarjali škofu, naj ostane, zaman so poskušali mu raztolmačiti njegov« zmoto. Škof se je hudoval. da se Marijine device niso upali več peti i m plahe so stale pred vhodom, kakor mlade piske v viharju. Končno se jo škof obrnil in je šel v farovž in vsa družba je šla za njim. In vsi duhovniki so se trudili, da bi škofa pomirili, pa niso nič opravili. Škof je ukazal upreči in se je še tisto uro odpeljal. Ljudstvo se je bilo strahoma zaradi Škofove nemilosti poskrilo. Samo Tomažu je dal škof pri odhodu roko, duhovnikom pa je obljubil^ dai bodo že pismeno izvedeli, kar jhn i m« povedati. Ko se je Tomaž ravno najglobljo priklanjal in je kočijaž pognal konje« tedaj se je prikazal na vratih sosedne gostilne kaplan Mat jok. Luter vina je držal v rokah in s klobukom je mahnil m je s svojim medvedjim glasom pel: ^ Bodi pozdravljen Oj presvitli trallalala Oj presvitli trallalala... V Blatni Ligojni je Iril teden dni strahovit vihar. A ljudje niso bili jezni na organista, nego na škofa im so končno slovesno podrli kapelico sv. Boštjana, organista pa izvolili za župana. CDeUe Pritožba soper to volitev na deželni odbor In c. kr. deželno vlado je ostala brez vsakega uspeha, kajti korporacijsko premoženje ni občinsko in korporacija ni pododdelek občine. Obe najvišji instanci v deželi sta že večkrat izrekli svojo nepristojnost za rešitev zadev meščanske korporacije kamniške. Pri takem stvarnem in pravnem položaju, ki je dandanes že vsakemu kamniškemu meščanu popolnoma jasen, seveda bi tudi manjšina v obe. odboru pri nekoliko razsodnosti morala spoznati, da je vse njeno zaga-njanje v župana radi korporacijske volitve brezpemetno in krivično obenem. Toda ta manjšina v svoji zagrizenosti ni odnehala. Njeni poskusi pri deželnem odboru in c. kr. deželni vladi doseči kaznovanje župana so se klaverno izjalovili. Končno je še napravila brezuspešen poskus, doseči vsaj v občinskem cfdboru brezpomemben ukor županu radi korporacijske volitve. Pri tej priložnosti se je pa pokazalo, da izvira eela gonja proti županu samo od por zagrizcncev, kajti za ukor župana so glasovali samo štirje odborniki in občinski odbor šteje 24 odbornikov in 1 virilista! Ponesrečen je te akcije proti županu je bila manjšini v občinskem odboru povod, da je izstopila. To dokazujeta zapisnika od predzadnjih dveh sej občinskega odbora dne 6. maja in 19. maja t. 1. To dokazuje pa tudi pismena vloga te manjšine, s katero je nazuanila županstvu svoj izstop. Tnkaj se navaja županovo vedenje pri korporacijski volitvi kot prvi razlog za izstop iz obč. odbora. Vsi drogi razlogi, s katerimi manjšina opravičuje svoj izstop, opirajo se deloma na namišljena in neresnična dejstva, deloma so pa naravnost otročji. Zadosti je. da c. kr. deželna vlada ni nobenega za ta izstop navedenih razlogov akceptirala in sprejela v svoj razpustilni odlok. To govori jasno za njihovo ničvrednost in niče v nos t. Za razpustitev občinskega odbora tora j ni nobenega tehtnega razloga, pač pa je treba renitentne obč. odbornike, ki tvorijo le manjšino in zlobno zavirajo delo večine z zakonskimi sredstvi prisiliti, da respekti-rajo postavne določbe in izpolnjujejo prevzete dolžnosti. Svoje veselje do dela je večina obč. odbora pokazala tudi še po fakti enem, toda nezakonitem izstopu manjšine. Županstvo je namreč oziraje se na § 42. kr. obč. r. sklicalo za rešitev starega dnevnega reda novo in zadnjo sejo na 23. maja t. 1-, za kojo sklepčnost je zadostovala prisotnost polovice odbornikov. Prišlo jih je pa veliko več. Dokaz vabila in sejni zapisnik. TJazpust občinskega odbora brez razloga ali vendar brez važneera razloga ni samo kruto kratenje občinske avtonomije, marveč tudi huda žalitev m neopravičljivo osramoeenje prizadetega župana in prizadete večine obč. odbora v politični javnosti. Razpust obč. odbora se vohee smatra kot najstrožja kazen za nepravilno ali zanikerno upravo in javnost ne bo hotela razumevati, da je bila tu uprava dobra in poštena. Nastale bodo — in deloma so že — zlobne govorice in najnesramnejšim suni-ničenjem se tako odpirajo vrata na stežaj. Calnmniare audaeter, semper a¥iquid haeret! Osebno čast državljanov morajo pa tudi c. kr. uradi spoštovati in se nami izogibati vsemu, kar bi utegnilo to čast omadeževati. Razpust obč. odbora bo malo-vestnim političnim protivnikom do-oro došlo agiiae ijsko sredstvo za bezanje voliJeev pri prihodnjih obč in-?>kili volitvah. V našem slučaju pa je imela okrajna politična oblast še posebno /nora lično obveznost, da pojasni manjšini v obč. odboru napačno njeno stališče in da jo zdrži v pravem zakonitem tiru. Sedanji obč. odbor je namreč sad volitev, izvršenih na temelju kompromisa, katerega sta tukajšni politični stranki sklenili s posredovanjem g. c. kr. okr. glavarja v Kamniku. Dokaz temu zapisnik, sklenjen pri c. kr. okrajnem glavarstvu kamniškem z dne 20. novembra 1908 št. 147/Praes. Smoter kompromisa je bil zasi-gurati za tri leta mirno delovanje V obč. odboru. Okrajni politični oblasti poče-njanje manjšine ni ostalo zakrito, a neovržno dejstvo je, da ta oblast vklub temu ni storila niti koraka, da tse pod njeno patron a nco sklenjeni kompromis ohrani. Ni čuda potem, da se večina občinskih odbornikov in volil cev v kamniškem mestu čuti varano in da obžaluje sedaj, da je vsled sladkih posredovalnih besed sklenila kompromis, ki je sedaj podoben nastavljeni pasti. Zaupanje zasluži zaupanje, tako sodi priprosti meščan. Podpisani župan in člani večine v obe. odboru kamniškega mesta imajo popolno zaupanje v visoko c. kr. centralno vlado in pričakujejo od njene modrosti in pravičnosti, da ne bo dopuščala, da se namesto krivcev kaznuje nedolžne, da bode tudi v tem slučaju pripomogla zviŠenemu geslu našega presvitlega cesarja Njega Veličanstva Franca Josipa I. »justi-tia fundamentum regnorum« k popolni veljavi. Prosimo torej, da se z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani od dne 20. junija 1911 štev. 16.75S brez nagibov izrečeni razpust kamniškega občinskega odbora kot v zakonu neutemeljeno razveljavi. V Kamniku, dne 8. julija 1911. Slede podpisi. PoIHKna kronika. Z otvoritvijo državnega zbora se bavijo vsi češki listi, ki presojajo politično situacijo precej neugodno. »Narodni listv« so mnenja, da je poletno zasedanje uataučen odmev pogajanj strank z ministrskim predsednikom. Vlada in stranke zavzemajo nekako rezervirano stališče. Situacija se bo še le jeseni razjasnila, pri čemur se seveda predvsem misli na razmere v češkem, moravskem in štajerskem deželnem zboru. Težišče situacije se bo preneslo iz parlamenta v češko-nemška spravna pogajanja. Od popolne ali delne rešitve če-ško-nemškega problema bo odvisna delozmožnost parlamentova. — Agrarni »Venkov« piše; »Narodnostno vprašanje stoji tudi v parlamentu v ospredju. Za to so značilne razmere v socijalni demokraciji. Narodnostne razmere v Avstriji silijo vsakega državnika, da se intenzivnejše z njimi peča, kakor doslej.« List konča z besedami: »Brez deželnega zbora ni državnega zbora!« So-cijalnodemokratično »Pravo lidu« meni: »Delo se mora tam nadaljevati, kjer je bila prva ljudska zbornica pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ovirana. Člani prejšnje vlade so bili zakleti sovražniki splošne volilne pravice. — »Narodni Politika« piše: »Parlament ni mogel delovati zaradi brutalitete strank večine, ki niso pripustili, da bi prišle opravičene zahteve nenemških narodov do veljave. Baron Gautsch bo moral zlomiti odpor Nemcev s pomočjo poštenega kompromisa. Cehi tudi danes nagla-šajo. da so tudi nadalje še pripravljeni za mirovna pogajanja.« * Gosposka zbornica je bila včeraj popoldne kakor običajno otvorjeua. Desnica je sklenila, da ne zasede mesta ^strankinega predsednika, ki je bil do zdaj knez T h u n , nadalje da vpliva na obe ostali stranki, da se na prestol ni govor ne odgovori z adreso, temveč s skupno lojalitetno izjavo. ■ Vodja nemških na pred ujakov na Češkem, dr. Karel Eppinger je umrl včeraj za srčno kapjo v Solno-gradn. ravno ko je stopil v spalni voz vlaka Solnograd-Dunaj. Ta novica je pretresla vse nemške napredno kroge. Bil je vodja one stranke na Češkem, ki je zahtevala ra7flelitev Češkega na narodnostna okrožja in sicer na čisto nemška, na češko-nemška in na češka ter v tem smislu tudi razdelitev deželnega odbora. Dr. Eppinger pa je bil tudi zagrizen nemški šovinist, ki je vidni alfa in ornega vsega samo v Nemštvu in je v Pragi organiziral nesmiselni burne! nemških dijakov ter bil tako posredno kriv vseh škandalov, ki so se tam dogajali. Priznati pa mu je treba, da je storil vse, kar je pod vzel, iz čistega narodnostnega prepričanja in iz globoke ljubezni do svojega naroda, — seveda je zabredel tudi v tem oziru tako globoko, da je sovražil in zaničeval vse, kar ni nemško. Prvo ga diči, drugo je krivično in obžalovanja vredno. Vsekakor so izgubili Nemci v dr. Kppingerju moža, ki ga bodo zelo težko pogrešali zlasti sedaj, ko se začno zopet spravna pogajanja. Vprašanje po njegovem nasledniku se že živo ventilira, posebno kdo bo prevzel vodstvo napredne stranke in kdo pride v deželni odbor češki kot finančni referent. Dr. Urban je tu njegov namestnik in ga bo nadomestoval vsaj nekaj časa v deželnem odboru, kakor bo tudi prevzel vodstvo nemške zveze v deželnem zboru. * * Šest dunajskih naprednih poslancev, "ki so izven nemškega »Na-iionalverbanda«, je včeraj ustanovilo prosto zvezo. Poslanec dr. O f n e r je bil izvoljen za predsednika, e v m Nemška agrarna stranka je imela včeraj sejo, v kateri se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen dr. D a m m , za podpredsednika dr. W a 1 d n e r. Sklenilo se je, delovati na to, da se izvoli eksekutivni odbor agrarnih poslancev vseh poti-ti&alh strank in narodov«. • • • Nemški »Nationalverband« je imel voaraj selo, ▼ kateri je bil predlog post dr. Leoherja,v katerem se preeisirajo pogoji, ki so merodajni za nemški »Nationalverband« pri reševanja bančne predloge. Vlada mora dati zvezi sledeča zagotovila: 1. Vlada obljubi, da začne takoj pogajanja s Ogrsko in s banko v tem smisla, da se kontingent desetkron-skih bankovcev, katere naj banka izdaja, pomnoži nad 160 milijonov kron, in sicer v taki meri, kakor to odgovarja potrebam prometa. 2. Vlada obljubi, da takoj izdela načrt za ustanovitev centralne zadružne blagajne. S posredovanjem to se, kakor u a Ogrskem omogoči, da so tudi širši sloji deležni bančnega kredita. Na predlog posl. Hofmann - Wel-lenhofa se je presedstvu naročilo, naj urgira vlado, da kakor hitro mogoče predloži lokalno - železniško predlogo. Končno je sprožil poslanec P a c h e r akcijo o učiteljskom vprašanju. • V ogrsko - hrvaškem državnem zboru je včeraj govoril honvedni minister H a z a i, ki je zagovarjal in priporočal brambno predlogo. Nato je začela opozicija zopet z obstrukci-jo. Najprvo je dvajset poslancev zahtevalo tajno sejo, v kateri je prišlo do precej burnih prizorov. Turški vojni minister je sporočil Torgut Šefkct paši, da je izšel sultanov i rade, s katerim se njegova plača zviša. S tem mu hoče vlada dokazati svoje zadovoljstvo in prizna nje. i Portugalski zarotniki so baje jako dobro oboroženi — tako poroča dopisnik lista »Kolnische Zeitung«. Orožja imajo za 50.000 mož, dovolj denarja in izvrstne avtomobile. Nadalje so dobili nove svetlobne signalne aparate, s katerimi se morejo sporazifmeti s svojimi prijatelji v deželi. Vlada je straže na meji pomnožila, ker se govori, da imajo monarhisti kakih osem topov v deželi. • * V Mehiki so zopet nemiri. V Pu-ebli in nekaterih drugih sosednih krajih je prišlo do spopadov med vladnimi četami in pristaši Madero-vimi. Ubitih je bilo 135 oseb. Najhujši boji so bili v bližini kraja Covo-donga, kjer so stavkujoči nastavljen-ci neke tekstilne tovarne porabili priliko ter plenili po privatnih hišah. V neki hiši je bilo tudi več Nemcev ubitih. Zborovonle učltelllSčnlh oMturijentov m oUturllentk. < Konec.) Prvi predavatelj, g. L Dimnik, je v temeljitem govoru vsestransko pojasnil stališče učiteljstva napram sebi in narodu in se gorko zavzel za vzgojitev uaraščaja. Poudarjal je prepotreben stanovski de-mokratizem in priporočal učiteljstvu več ofenzive. Kdor se le brani, bo oškodovan. Samopomoči je treba. Dalje je razpravljal jako dobro o reformah stanovskih organizacij, o samoizobrazbi ter prešel na socialno delo učiteljev, ki je v prvi vrsti zmožno in poklicano, da reši ljudstvo iz temnega suženstva srednjeveškega robstva. Odločno se je izrekel proti pogubnemu socialnemu delu duhovščine. Goljufivo je to delo, in duhovnik je opravlja na poziv in ukaz iz Rima, in sicer edino le na podlagi kozinopolitičnega klerikalizma. Naši duhovščini v principu ni za razvoj ljudstva, njegovo socialno delo stremi le za duhovsko premočjo in vlado nad ljudskimi masami. Ti vlečejo za seboj prevarano množico, goljufajo z vodji, postavljenimi iz narodnih vrst, toda to vso je le pesek v oči, glavno vodstvo imajo le duhovniki in ozadje je klerikalno robstvo. V tem zmislu narodnega dela naj se vzgaja naš naraščaj. Prebral je nato resolucijo, ki se glasi: I. Učiteljski naraščaj se izreka zoper sedanje razmere v stanu; obsoja eksekutorstvo nad stanom in se izreka tudi zoper vsekakrsno podvrača-nje stanovskih interesov — interesom politiških strank. Naše organizacije. II. Vprašanje izpopolnjevanja našega stanovsko vsestransko organizo-vanja je smatrati v sedanjosti najvažnejšim in naraščaj se pozivlje, da se zanimaj za organizovano delo vseh panpg na stanovskem temelju. Učiteljski naraščaj. m. 1. Učiteljstvo se poživlja, da se vsestransko zanimaj za učiteljiščni naraščaj, ga podpiraj in seznanjaj s stanovskimi stremljenji in išči stika z njim. — 2. Istotako se poživlja učiteljiščni naraščaj, da išče tudi sam stika z učiteljstvom in se prične sam seznanjati a stanovskimi stremljenji. — 8. Pomivljajo as začasno deželna, ozir. okrajna učiteljska društva v krajih, kjer študirajo slovenski uči-teljiŠčniki, da stopijo v stik z društvi, ki oskrbuje jo dijakom hrano, stanovanje itd., hkrati z dobrotniki in podporniki revnih dijakov, da oni potom društev in društva potom teh izboljšujejo gmotni položaj slovenskega učitelj isčnika. — 4. V svrho stremljenj vzgoje in izobrazbe učV teljišČnega naraščaja za stanovsko delo se osnuj poseben sklad — imenovan učiteljiščni sklad — ki ima v prvi vrsti podpirati samoizobraževanje učiteljiščnega naraščaja. »Zvezo« se naprosi, da prevzame začasno pokroviteljstvo tega sklada. — 5. Uoitelji-ščna ravnateljstva naj skrbe za primerno preosnovo disciplinarnega reda, da se s tem poda ličiteljiščniku svobodnejšo roko v svrho vzgoje, pri kateri je posebno upoštevati, da je temelj vzgoje poklic, pri katerem se je ozirati na bodoče socialno stališče učitelja. V to svrho naj se dopusti, da st> učiteljiščni naraščaj poleg službeno (strokovno) vzgojuje svobodno tudi stanovsko in da mu sme v to svrho prirejati učiteljstvo predavanja o upravi in temeljih posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter ga seznanja z aktualnimi narodnimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on v bodoče deloval, poleg tega tudi o stanovskih institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih. Aktivni naraščaj. IV. 1. Poživlja se vse mlajše učiteljstvo, da se tesneje združuje in se intenzivneje seznanja s težnjami stanu in njega vsestranskega delovanja. — 2. Osnuje se pripravljalni odbor, ki ima nalogo študirati, če bi ne kazalo osnovati organizacijo učiteljskega naraščaja za vse slov. kronovine, ki bi solidarno z napredno učiteljsko organizacijo skrbela posebno za vzgojo bodočega naraščaja in se pečala z vsemi v to področje spada joči-mi vprašanji. — 3. Ta pripravljalni odbor ima tudi skrbeti, da se vrši k letu zopet sestanek slov. učiteljišČnih abiturijentov, združenih z mlajšim učiteljstvom. — 4. Za naše gibanje nam je merodajen »Učiteljiščni vest-nik« v »Učiteljskem Tovarišu«, ki je sicer namenjen učiteljiščnikom v stanovsko informiranje in vzgojo, a naj služi tudi nam za naše gibanje, dokler nima učiteljiščni in aktivni naraščaj še lastnega glasila. Uredništvo »Učiteljskega Tovariša« se naproša, da nas podpira pri tem stremljenju. Socialno delo učiteljstva. V. 1. Učiteljstvo naj smatra za dolžnost vršiti narodno socialno delo, ki naj temelji edino na narodni podlagi in kateremu cilj naj bode nepristrana splošna kulturna povzdiga naroda. — 2. Proti sedanjemu podrobnemu delu učiteljstva je potreba pričeti i emancipačnim organizovanim vsestranskim nar. soc. delom. — 3. Po večini je sedanje tozadevno organ i-zovanje slov. javnosti smatrati za stransko, kar često škoduje narodnemu razvoju; posebno škodljivost je opažati v tem oziru pri nar. gospodarskem delu. — 4. Naše liste: »Zvonček«, »Našo bodočnost« in »Domače ognjišče« je smatrati kot temelj našemu uar. soe. delu, zato se pozivlje učiteljstvo, da sodeluje in širi to liste v mase naroda v kolikor mogoče večji množini. — 5. Kot prvi korak k samostojnemu organizovanju nar. soc. dela nam je vzgojiti v tem duhu in za to delo naš stanovski naraščaj, da si pridobimo Čim več sposobnih delavcev za nar. soc. delo na vseh poljih. — Potreba bode misliti na prirejanje posebnih socialnih kurzov za učiteljstvo v svrho vzgajanja nar. soc. delavcev. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Predavateljica gdčna. Stiehova je dobro predavala o ženskem vprašanju. Omenila je žensko samoopro-stitev, ženske šole najrazličnejših strok, ki odpirajo pot ženski v razne službe. Opravičeno je trdila, da je pogoj ljudskega napredka tudi ženska izobrazba. Razvila je lepo socijalno sliko o ženi kot materi in kot učiteljici, katera poklica sta med seboj v najožjem stiku. Mati odgaja svoje otroke, učiteljica je druga mati narodnih otrok. Enako predgovomiku bodri svoje tovarišice za socijalno delo med narodom, ki je velepo-membno. Pri preosnovi šolskega zakona se mora upoštevati tudi Žensko vprašanje. Dotakne se tudi političnih pravic žene, kakor aktivne in pasivne volilne pravice in drugo. Končno stavi resolucijo, ki je bila navdušeno sprejeta in ki se glasi: 1. Z ozironi na izobrazbo učiteljic, se izrekajo učiteljice solidarno s tovariši, da je učiteljskemu stanu priboriti višjo in širšo duševno izobrazbo. 2. Pri preosnovi državnega šolskega zakona naj se vpoštevajo tudi zahteve učiteljic, ki so v pravem oziru popolnoma enake zahtevam moških učnih moči. 3. V gmotnem oziru naj se enači plača učiteljice s plačo neoženjene moške učne moči; priznava pa se popolnoma opravičenost draginjskih doklad oženjenim. 4. »Žensko učiteljsko društvo« so poživlja, da zainteresuje učiteljice za izvrševanje stanovsko-politiških pravic, ki jim jih dovoljuje zakon, in da prične proučevati specialno nase stališče in zahteve z ozirom na posamezne točke šol. zakona. 5. Učiteljice se poživljajo, da se kolikor mogoče v najširših mejah udeležujejo narodno-socialnega dela v vseh panogah v kolikor jim to dovoljujejo položaj in sredstva. 6. V ta namen se poživlja »Žensko učiteljsko društvo«, da preskrbi tozadevno izobrazbo s tem, da prične prirejati specialne počitniške tečaje za učiteljice. 7. »Žensko učiteljsko društvo« se še posebej poživlja, da se interesira za izobrazbo in vzgojo ženskega učiteljiščnega naraščaja na vseh učiteljiščih, kjer je kaj slovenskega ženskega učit. naraščaja, ga po svojih močeh podpira in seznanja s sodobnimi stremljenji. 8. Nasprotno pa se poživlja ženski učiteljski naraščaj, da se združi v imenovanem društvu in skuša uveljaviti v njem svoja stremljenja. Abiturijent g. Vadnal je pojasnit razmere ljubljanskih učite!jiščnikov. Govornik se je pred vsem zavzel za ugled učiteljiščnikov. Pozival je tovariše, da naj streme za splošno izobrazbo in pohvalno je omenil nekaj člankov »Omladine«, katero so jim pa klerikalni mračnjaki prepovedali, češ, ker je narodno radikalna, dasi so klerikalcem pustili njihovo »Zoro<-. Omenil je tečaj za pevovodje pri »Glasbeni Matici« pod vodstvom gospoda Hubada in telovadbo, katero morajo gojiti sedaj v šolski manjvredni telovadnici, ker jih je klerikalni šolski režim vrgel iz Sokolske telovadnice. Ostro obsoja nedostatke šolske knjižnice, ki ima bore malo knjig, ki bi pa bile res primerne za temeljito in splošno izobrazbo učencev. V tem oziru si pomagajo dijaki z dobro Gregorčičevo knjižnico. Toplo se je zavzel za dijaško društvo »Domovina«, ki je dajala 18 dijakom hrano in pomaga dijakom tudi v slučaju bolezni. Druge izredne podporo so dobili seveda le klerikalci. Tudi Marijanišče je dajalo P2 klerikalnim dijakom skoro zastonj hrano in stanovanje in opažalo se je, da hočejo menda klerikalci ravno i Marijan i-ščem zase monopolizirati klerikalen vpliv na učiteljišču, kar se jim pa ne bo posrečilo. Popoldne je predaval abiturijent Jeras o važni reformi učiteljske izobrazbe, ki jo je izvedel že ves kultiviran svet, le pri nas je seveda še nimamo, ker klerikalcem izobrazba in samostojnost učiteljstva smrdi. Omenil je v svojem temeljitem predavanju veliko kulturno delo učiteljstva, ki zahteva vsestransko popolno in tudi akademično izobrazbo. Te zahteve je specificiral v več resolucijah, ki streme za temi vzvišenimi znala naša javnost. Le z imeni na dan. da obračunamo! Op. uredn.) Največ obrtnikov in davkoplačevalcev ni zadovoljno s sedanjim občinskim gospodarstvom in bi dalo tej svoji sodbi tncli primeren izraz pri volitvah, ako bi bile tajne. Toda še ajne volitve pri nas niso tajne: saj >e da označiti volilne listke s šiframi itd. Tako je pri nas! Kakor v Turčiji! Vzroke nezadovoljnosti naših občanov hočemo tu kratko našteti. Pri .istanovitvi dijaškega in dekliškega loma si je pridobil župan Ornig gotovo svoje zasluge, katerih mu gotovo noče nikdo kratiti. Ali so pa tudi U zasluge v primernem razmerju z občinskimi dolgovi? In kdo pravi, da »i ne bil kdo drugi zmožen doseči istih u spehov z manjšimi sredstvi in ne da bi rabil okrog sebe kreature brez irsake lastne volje ? Tu kdo ima največ koristi od teli zavodov? Vse pecivo daje zavodom župan Ornig sam, tudi premog dobavlja tista premogokop-ua družba, čije ptujski zastopnik je <>rnig. Vse potrebščine za te zavode se uaročajo od zunaj; tako n. pr. se ni hotelo naročiti šivalnih strojev 7>ri neki tukajšnji agenturi temveč ^ od r.nnaj. Dela se nikoli niso oddajala onkurenčnim potom temveč vedno kakemu protežirancu. Kakega »navdušenja« za Ornigovo kliko torej i>ed obrtniki u i, prej hudo ogorčenje, ki se bo ob priliki pokazalo. V S. raziđu je vsega skupaj 530 volilcev: molilo jih je 370. Oficijelna ornigi-Vmska lista je dobila 246 do 300 glasov. Ako se odračunajo pooblastila, Katera se je že od februarja in marca naprej pač v precej slučajih proti-postavno nabiralo, ostane ubogih 119—173 možioev. katere se je za volitev klikovcev prisililo. Kako žalostna zmaga! Gospodje hočejo (v parlamentarni nemško - nacijonalni zvezi) -e zidove pohiti, sami pa so šli v drugem razredu hebrejce prosit za glasove! Tu je dobila vladajoča mo od za-nesljive strani sledeči dopis: V številki vašega ceujeuega lista z dne 8. julija je objavljen dopis, v katerem se predbaciva tukajšnjemu trgovcu gosp. Alojziju Šumenjaku, da ustanavlja v okolici narodnim trgovcem konkurenčne klerikalne trgovine ter se ga zaničljivo apostrofira kot »narodnega«. Ker je gosp. Alojzij Šu-menjak res naroden trgovec, katerega moramo le vsestransko priporočati slavnemu občinstvu ter tudi ne ustanavlja nobenih klerikalnih trgovin, ampak ima navadne trgovske zveze v okolici, ki so sicer morebiti klerikalnega političnega prepričanja, prosimo, da objavite te vrstice, ker smatramo, da vam je poslala dotični dopis kaka nepoklicana oseba. Žalske novice. H m e l j s k o razstavo priredi nase hmeljarsko društvo v času od 17. do 24. septembra pod pokroviteljstvom gosp. Karla viteza Haupta, graščaka v Štrosneku. Razstava se priredi v risalni dvorani nove ljudske šole. Prijavili se je do 24. avgusta. -— Ta nehvaležni Korošec! V nedeljo je prišel kmetic iz Zgor. Ponikve v Žalec in tožil: »To pa res ni prav, da so gospod Korošec napravili tudi tistim točo, ki z njim držijo! Bi nič ne d\jal, ako bi potolkla samo liberalcem, da so jo pa napravili tudi nam, to pa res ni lepo!« — Ribe so kradli. Žalski orožniki zasledujejo sedaj dva Nidorferjeva uslužbenca in še druga dva vrbenska fanta, ker so kradli ribe. G. Ciril, dober tek! Ali so morda celo dišale vašemu pobožnemu gospodarju? Koroško. Občinske volitve v Celovcu. Včeraj so se vršile v Celovcu občinske volitve za tretji volilni razred. Od 14-'J2 volilnih upravičencev se je udeležilo volitve samo o00 volilcev. Veljavnih glasov pa jc bilo oddanih 298 Izvoljeni so mizarski mojster R. Ho-fer, pletar H. Murero in revident F. Vilfan. Poskusen samomor starke. Zastrupiti se je hotela v mestni hiralnici v Celovcu (3£>letna Marija Trupe. Izpila je steklenico v vodi razredčenega fosforja. Starko so pravočasno dobili in jo odpeljali v deželno bolnišnico. Smrtna nesreča rojaka. V Zilj-ski dolini imajo vaje razni pijonirski oddelki. En oddelek je gradil v okolici Rajžc stezo za silo čez neki graben. Med delom se je vtrgal velik del pod kopane zemlje in podsul pijonir-ja Primoža Čelnika. Zlomil si je obe roki in nogi in dobil težke poškodbe na glavi. Cez tričetrt ure po nesreči je umrl. Požar. Pri Sv. Jakobu je pogorel posestniku Francu Rasi ju hlev in gosjK>darsko poslopje, v katerem je imel veliko krme in drv. Rešili so samo živino. Škoda je velika. Zavarovan je bil Rosi za malenkostno vsoto. Primorko. Občinske volitve v Gorici. Pri zadnji dopolnilni občinski volitvi v Gorici sta izvoljena v I. razredu posestnik J. Ciuffarni s 185 glasovi in profesor M. Kurschen s 186 glasovi. Iz Zabič se nam poroča: Jožef Basa (Jernak) iz Pograj in Janez Mihka stala sta dne 11. julija pred okrajnim sodiščem v Podgradu in sicer vsled lažnjivega pisma, ki ga je Baša pisal Mihki dne 16. junija t. 1. Baša je vse svoje razžaljive laži preklical, na kar mu je Mihka odpustil. Obljubiti je tudi moral, da brez Mih-kovega dovoljenja ne sme v Mihkovo hišo. To zadnje pa seveda Bašo jezi, ker se šteje velikega fanta, dasi mu vedno manjka 99 vin. do krone. Peče ga tudi, da je moral sam sebe s preklicani po zobeh udariti in sedaj stresa svoje sitnosti nad Mihkom. — Svetujemo mu, naj miruje in se potolaži, da ne bodo zopet pota k sodišču. Iz sodne službe. Predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu gosp. Avgust Jakopič je postal tajni svetnik. Kolera v Trstu. Včeraj so raztelesili truplo neke ženske, ki je umrla v tržaški bolnišnici za kolero sumljivimi znaki. Zdravniki so dognali, da ženska ni umrla za kolero, marveč za vnetjem trebušne mrene. — Nasprotno pa poroča zdravstveni oddelek na ministrstvu za notranje zadeve, da je bakterijologična preiskava dognala, da sta zakonska Ma-slovič pri Kotorju obolela za azijsko kolero. Mož je umrl že dne 11. julija, žena pa bode, kakor trdijo zdravniki, ozdravela. Iz zdravniškega nadzorstva so poslali včeraj domov še ostale štiri sorodnike za kolero umrlega Ch iecija v Trstu. Vsi so popolnoma zdravi. Argentinsko meso. V Trstu so razprodali že vse, v tamošnjih hladilnicah v prosti luki shranjeno argentinsko meso. Največ ga je potreboval Dunaj. Ostalo ga je v hladilnici še okroglo 50 ton, katerega pa porabi Trst sam. Prihodnja pošiljate v argentinskega mesa pride dne 8. avgusta s parnikom »Atlanta«. Bratski poboj v Barkovljah. Včeraj je zapustil bolnišnico kočijah in posestnik Rinolt iz Barkovelj, kateremu sta njegova dva brata v noči od 5. na 6. julija, kakor smo že poročali, zaklala ženo in smrtno ranila tudi njega samega. Nasilen berač. Včeraj je aretiral stražnik v Trstu 181etnega sobnega slikarja Al. Vata, ker je vsiljivo beračil na cesti. Ko mu je stražnik napovedal aretacijo, se je dečko tako ujezil, da je dal stražniku klofuto, nato pa se pustil mirno odpeljati. »Heluan«. Dne 29. julija spuste svečano v morje novozgrajeni Lloy-dov parnik »Heluan«, ki je istega tipa kot parnik »Wien«. — »Heluan« je namenjen za brzovozni promet med Trstom in Aleksandrijo. Nezadovoljni ljubimec. Marga-retaP. je živela skupno v Trstu s svojim ljubimcem Pulivom. Ko sta zapravila že nad f>00 K njenega denarja, in je čutil Puliv že dno v blagajni svoje ljubice, je postal nezadovoljen in se poslovil. Za spomin se je vzel še 8 zlatih prstanov, ki so vredni 200 kron. Hvaležna sorodnica. Neka Bruli-hova v Trstu se je usmilila svoje so-rodniee Marije Brulihove, ki je bila brez službe in ji dala štiri dni hrano in stanovanje. Včeraj pa je Bruliho-va izginila in odnesla svoji sorodni-ci 380 K, 2 zastavna lista in več zlatih prstanov. Prepovedane melone. V Trstu so melone jako priljubljene. Posebno iz Italije jih pripeljejo laške jadrnice na tisoče v mesto. Prodajajo jih cele in tudi zrezane na tanke plošče. Radi nevarnosti, da se prenese iz Italije kolera, je tržaški magistrat prodajo vodnih melon popolnoma prepovedal, sladkorne melone pa se sinejo prodajati le nerazrezane. Nesreča na avstrijski bojni ladji. Med strelnimi vajami topničarjev se je razletel na bojni oklopnici »Nadvojvoda Franc Ferdinand« v Pulju top. Dva topničarja sta lahko, eden pa težko ranjen. Vzrok razstrelbe je neznan. Ranjence so odpeljali v mornarsko bolnišnico v Pulju. Izrabljanje vodnih sil. Neka francoska družba se bavi že delj časa z načrtom, po katerem bi izrabila velike vodopade Gacke v Liki. Zgraditi namerava elektrarno, ki bi proizvajala za 80.000 konjskih sil električne moči, katero bo oddajala mestu Reki in celi okolici. Poleg tega bo uvedla tudi ogrska državna železnica na progi Reka - Hrvaško električen obrat. Pravočasna rešitev. Pri Rovinju se je šel kopat v morje lOletni deček I. Dibara. Plavati ni znal. Zašel je v globoko vodo in se začel potapljati. Mimo je prišel slučajno stotnik Kru-šič, ki je skočil v vodo in rešil neprevidnega dečka, ki je bil že popolnoma nezavesten. Trst v svetovni kupčiji. Zedinje-ne ameriške države priporočajo Trst za pre lož išče za vse blago, ki pride iz Amerike in je namenjeno v Le van-te in Orijent. Zastopnik trgovinskega ministrstva Sjedinjenih držav se je mudil pred kratkim delj časa v Trstu in študiral tržaški prekomor- ski promet. Poročal je ministrstvu, da vse ameriške pošiljatve točneje in preje pridejo v Orijent preko Trsta, kakor če se blago prelaga, kakor je bilo dosedaj običajno v Genovi ali Neaplju. Radi žaljenja cesarske rodbine so zaprli v Splitu 8 hrvaških dijakov. Pod sliko nadvojvode Karla Franca Jožefa in njegove soproge v nekem nemškem ilustrovanem časniku, so dobili v neki splitski kavarni napisane jako nečedne in žaljive opazke. Neki državni uradnik je izročil list državnemu pravdnistvu, ki je odredilo omenjeno aretacijo dijakov. Ce so žaljenje zakrivili res dijaki, se še ne ve. Žrtev anarhistične zveze. Pred kratkim se je ustrelil na Reki univerzitetni profesor Markovič iz Bel-grada. Imel je ljubavno razmerje z ločeno ženo Danico Begocco. Odpotoval je ž njo iz Bel grada na Dunaj, kjer je obiskal svojega brata, kateremu je izročil zlato uro in skoro ves denar. Od tod je šel v Reko in si kupil samokres. Blodil je nato cel dan ob samotni morski obali in pregovoril končno svojo ljubico, da umrje ž njim. Privezal jo je k sebi in se ustrelil ob strmi obali. Oba sta padla v morje. Posrečilo pa se ji je, da se je odvezala in se rešila. Pri sodišču je izpovedala Begocca, da je bil Markovič anarhist. Dobil je od anarhistične zveze neki nalog, s pristav-kom, da ga anarhisti usmrte, če tega v določenem roku ne izvrši. Ker pa Markovič naloga ni hotel izvršiti, se je ustrelil raje sam. Dnevne vesti. + Skof hoče župnika Vrhovni-nika pregnati. Čuje se, da hoče škof trnovskega župnika Vrhovnika pregnati za vsako ceno. Nekaj tednov je škof miroval in je pustil župnika Vrhovnika v miru. A to je bil le mir pred viharjem. Škof si je v tem času menda zagotovil popolno pomoč deželne vlade in hoče zdaj z vsemi silami na župnika Vrhovnika. Čuje se, da je škof poslal župniku Vrhovniku nov ferman, s katerim mu zaukazuje, da mora zapustiti faro in iti v pokoj, drugače da nastopi proti njemu z najskrajnejšimi sredstvi. Škof se igra z ognjem! -f- »Slovenec« se je v petek hu-doval zaradi protestnega shoda v »Narodnem domu«. Jezi ga protest proti kršenju občinske avtonomije, jezi ga klerikalcem očitano in dokazano nasilstvo in kršenje zakonov, in zlasti ga jezi, da so napredni govorniki rekli, da bi morala dež. vlada zaradi krutih nasilstev in drznega kršenja postav od strani dež. odbora postaviti deželni upravi gerenta. Klerikalci so kar besni pri sami misli, da bi vodstvo dež. odbora mogel prevzeti gerent in pravijo, da bi bilo to krivično. Seveda govore to zgolj iz sebičnosti in samega koritarstva. Glede občinskega sveta ljubljanskega, ki je tisočkrat bolj koristen za Ljubljano, kakor dež. odbor za deželo, pa porabljajo brezvestni in Škodoželjni klerikalci vedno in pri vsaki priliki vsako sredstvo, naj bo še tdko podlo, da bi ostal gerent ali vladni komisar na magistratu. Tako torej pokažejo Kristusovi namestniki in njih podrepniki, da niso samo škodljivci posameznikov, marveč tudi škodljivci občih interesov ljubljanskega mesta. Ni torej nič čudnega, da so proglasili politični bojkot nad vsem, kar neče ali ne more trobiti v njih rog in ne čudimo se, da bi najraje po vzgledu srednjeveških prednikov sežigali in morili. Res, krščansko in po Kristusovem vzgledu jc ]>o-četje klerikalizma! -f- Socijalnodemokratični shod v areni Narodnega doma. Snoči se je vršil v areni Narodnega doma dobro obiskan socijalnodemokratični shod, ki ga je otvoril sodrug g. Bartel in na katerem je govoril g. Etbin Kristan, ki si je popolnoma opravičeno privoščil našo hinavsko klerikalno stranko in lažnjivega »Slovenca«. Uvodoma se je bavi! z otvoritvijo državnega zbora in z onim famoznim Susteršičevem potovanjem na Dunaj, zaradi katerega se je »Slovenec« iako nesmrtno blamiral. Bančna reforma delavcev prav nič ne briga ker delavci nimajo bankovcev, s temi besedami je odpravil Kristan to vprašanje, ki je bo vlada sknšala prvo rešiti. To se nam zdi nekoliko presumarič-no. Res je sicer, da reforme bančnega zakona posamezen delavec ne bo čutil bog ve kako hudo, gotovo pa bo občutila celokupnost izpremenibo na denarnem trgu in je poleg tega bančna predloga tudi velikega državno-pravnega pomena. Dobro je nadalje označil stališče socijalnih demokratov napram brambni reformi, ki pomeni v bistvu, dasiravno je zapeljivo pobarvana, le novo izkoriščanje ljudstva in nova bremena, ker dveletne službe ne bodo uvedli enotno pri celi armadi in pri mornarici in bo ta služba zahtevala na leto kakih 60.000 vojakov več in požrla poleg tega 40 milijonov na leto. Prva skrb socijalnih demokratov pa je socijalno zavarovanje, katero so brezvestni klerikalci s svojo obstrukcijo pokopali za nedogleden čas. Očita klerikalni obstrukciji lumparstvo in ba-rabstvo ter jo imenuje nesramno so~ drgo ter dokazuje, kako so nastopali klerikalci proti soeijalnemu zavarovanju, ko so se za nje prvič zavzeli socijalni demokrati. Ta pobožna krščanska drhal nam je hodila razbijat' shode, pozneje pa se je zavzela, da bi nasula nerazsodnim ljudem peska v oči, sama za starostno zavarovan je,ce-sar pa klerikalni kmetje niso pripustili. Krek, ki se je delal velikega socijalista, je takrat izjavil: »ČJe je stranka proti starostnemu zavarovanju, sem jaz tudi, vendar pa sem v svojem srcu za zavarovanje.« »Slovenec«, ta brezvestna cunja, trosi sedaj v svet, da zahtevajo delavci zase penzije od 70. leta naprej, tedaj od takrat naprej, ko leži že največja veČina delavcev v grobu. Nato se bavi Kristan še s šolskim vprašanjem ter je brez dvoma napravil ta del njegovega govora najglobeji v tisk. V -elo-ti pa je bil ves shod živ protest proti klerikalnim zavratnim lumparijam. -j- Med ljudstvo s klerikalnimi 1 um pari jami! Z dežele se nam piše; Pretekli teden ste objavili par naravnost vnebovpijočih slučajev, kako klerikalci izvršujejo politični bojkot. Prav je, da se vsi slučaji objavijo; skrbeti je pa tudi, da za te slučaje ne izvedo le čitatelji »Slov. Naroda«, temveč da pridejo tudi med najširše kroge ljudstva, ki naj izve, s kako hi-navščino in s kakim nečednim orožjem se bojuje rimsko - katoliška stranka. Ljudstvo bode kaj kmalu iz-previdelo klerikalno svetohlinstvo in tem prej pomelo s klerikalno strahovlado, če l>ode izvedelo, kake lepe, prav krščanske čednosti dičijo klerikalne voditelje, ko ne dovole materi -učiteljici podpore za bolnega otroka, razsipajo pa denar za frančiškana, ki se mu ne ljubi več posedati za bogaio obloženimi mizami samostanskimi, — ko neusmiljeno gledajo, kako vsled njihove zverinske ljubezni gineva in fizično propada kar 6 učiteljevih otrok, — kako so preprečili zvišaaje pokojnine revni udovi, kako *ree imajo do našega obrtništva (slučaj Kobalova klet). — Pojasni se naj tudi našemu ljudstvu, kako se zlorablja ljudski denar za zavožene klerikalne zavode, kako se falitnemu »Fnionu« na ljubo ven mečejo tisočake in tisočake, ki jih bode moralo plačevati nase dobro ljudstvo itd. — Moj nasvet je, da bi se vsi taki slučaji na tisnil v posebnih brošurieah, ki bi se naj brezplačno ali le proti najnižji naročnini pošiljale med ljudstvo vsaj četrtletno, če ne mesečno* Skrajni čas je, da izpozna ljudstvo do mozga svoje voditelje, in dolžnost merodajnih krogov jc, da se lotije hvaležnega dela čimprej. Mi pa nabi rajmo za »Narodni sklad« in preskrbimo stranki sredstev za to važne delo. + Žegnaiije v Stepanji vasi in godba. Zelo zanimiv spor je napravil šentpeterski župnik v Stepanji vasi-Razglasil je namreč, ker hoče napraviti Štepancem škodo, da ne bo na dan žegnanja maše, če se gostilni carji ne zavežejo, da ta dan v svojih gostilnah ne bodo imeli godbe. Poslal je tudi okrog gostilničarjev Baj. novega Janeza, da nabira podpise na neko zamazano polo, v kateri zahto va župnik, da se gostilničarji zavežejo, da ne bodo naročali godeb na dan žegnanja. Bajdov Janez je prišel tudi k Brielju, toda ta ga je odpravil z naročilom, da naj mu pri« nese od škofa potrjeno zagotovilo, da bo škof plačal njegove davke, potem se bo on zavezal, da ne bo naročil godbe, sicer pa da jc on sam gospodar na svojem domu. Malo bolj strahopeten je Novak, med tem, ko se je izja- " vil Povše. da ho napravil on tako. kakor se bo zljubilo njemu. Podpisal je sicer polo, toda to ga nič ne moti, naročil bo kljub temu godbo.V tem j»* prišel k Povšetu znani klerikalni pristaš Pungerc in ta je bil ves ogorčen nad predrznostjo šentpeterskega župnika, ki se vtika v stvari, ki ga nl£ ne brigajo. Značilne so njegove bese de: »Godba bo v Stepanji vasi, to jo gotovo. Ce pa ne bo maše, pa mi tudi ne bomo dali bire!« Značilno je, da v Mostah, ki spada vendar pod iste faro, ni bila godba prepovedana, med tem ko je ta famozna prepoved zadela samo Štepanjo vas in Hrušieo. Markotov Tine iz Hrušice, že nad 80 let star mož, ki gotovo ni napojen bogve kakih framazonskih nazorov, tudi ne razume te najnovejše prepovedi, s katero hoče šentpeterski župnik stoletja staro navado zgolj iz ško-deželjnosti zabraniti. Kakor pa 'je razvidno iz vsega, kar smo navedli, župnik ne bo imel sreče, samo reklamo je napravil za probujočo se Štepanjo vas in za godbo, sebe samega pa je osmešil. v -f Inspieiranje Marijinih devic. Iz Goric nad Kranjem se nam poroča: V živem spominu je Še vsem grozna tragedija Neže Konc v Goricah. Duhovske sleparije so Nežo Kone spravile v versko blaznost h*t žena je sama sebe na grmadi živo sežgala. To je pretreslo daleč na okoli vse ljudstvo. Kjerkoli se pa na deželi kaj zgodi, kar bi znalo klerikalizmu škodovati in ljudstvu oči odpreti, tja pošlje škof vselej kakega človeka, da bi ljudstvo premotil in spet vse spravil v stari tir. Tako je prišel tudi preteklo nedeljo v Gorice iz Ljubljane poslan neki mašnik S. Kalan — kakor se čuje, je zaposlen v uredništvu »Slovenca« kot generalni iu-spektor vseh kranjskih Marijinih devic — popravljat in »flikat«, da bi uničil posledice iz verske blaznosti storjenega samomora Neže Konc. V svojih pridigah — zjutraj ob 6., dopoldne ob 10. in popoldne od 2.— 4. je opetovano poudarjal, da je glavni nadzornik vseh kranjskih Marijinih družb. Hvalil je na vse pretege obe Marijini družbi goriške fare, rotil marinarice in inarinarje, naj hodijo kar najbolj mogoče pogostoma k spovedi in med drugim poudarjal: Tu pod gorami — osobito pa še goriška fara — je srečen kot — zlata luknja — pri vas se da še živeti. Žal le, da ste preblizu Kranja, preblizu Tržiča. — Podgorci! Ali slišite katoliškega farizeja, poslanega od najvišjega duhovnika v deželi, da zaseje v vaša srca nasprotstvo, da ne rečem sovraštvo proti meščanstvu Kranja in Tržiča. Fej! Zdrl se je nadalje ta katoliški farizej na gospoda Alojzija Omana, trgovskega sotrudnika v To-netiših, Češ, da se je drznil na dan volitve 13. junija priti na volišče v Preddvor, ob nadučitelja g. Grosa se pa ni upal obregniti, ker ima ta baje preostre zobe. Koliko kalinov inspek-troja marinaric in marinarjev je So na limaniee in koliko enakih farizejev je vzgojil s tremi pridigami, o tem prihodnjič. + Promocija. Xa graškem vseučilišču je bil v soboto promoviran doktorjem prava g. Fran R oš iz Hrastnika. Čestitamo! + Iz železniške službe. Asistent Južne železnice Frane Pustoslemšek je prestavljen iz Litije v Ljubljano na njegovo mesto v Litijo pa gre asistent Ivan Turk iz Ljubljane. — Umrla je v Ljubljani v Študente vskib ulicah št. 7 ga Ivana R o-b i d a roj. Drčar, soproga sadneir:1 oficianta. P. v m.! Zopet učitelj Ravnihar na Viču. Veliko uspeha pričakujemo za našo mladino od našega tako katoliškega, izobraženega in v srce preljubljene-ga učitelja g. Ravniharja. Ta uspeh je pokazal kako se mora postopati in oliko kazati pri svoji služkinji. Take psovke kakor ste jih vi izustili se ne slišijo pri nas v nobeni šnopsariji, samo v vašem stanovanju pri vas, ki ste deželni poslanec ki se skrivate za imuniteto katera vam služi za to. da zmerjate svoje podložnike z barabami in drugimi psovkami. No g. Ravnihar, služkinja je človek pa ne tako neotesana kakor vi, ona zasluži za svojo osebo spoštovanje. Vaša služkinja išče zadoščenja za žalitve od vas pri g. županu, pa je imela tako srečo da je ravno naletela na občinsko sejo. da so vsi odborniki slišali o vaši oliki. Službene knjižice pa ni dobila, da bi se mogla od vas posloviti. Lepe zglede nam dajete, g. učitelj, in veliko uspeha pričakujemo, če boste tako nastopali v naši občini. Velik požar na Vrhniki. V sredo, dne 1*2. t. m. po noči je izbruhnil ogenj v podstrešju skladišča trgovca Rutnerja na Vrhniki. Kljub takojšnji pornoei iz Vrhnike, in okolice je pogorelo celo skladišče in le s težavo so ogenj omejili in ubranili sosedno hiše. Škoda znaša 40 do 50.000 K, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Otroci zažgali. Posestniku Ivanu Novaku v Jami pri Kranju je zgorel v sredo hlev in skedenj, v katerem je imel spravljene veliko krme. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali v hlevu z vžigalicami. Škoda znaša 2000 kron in je le delno pokrita z zavarovalnino. Neurje v Logatcu. V soboto in v nedeljo je tudi pri nas deževalo in treskalo. V soboto po noči je treščilo v Zgor. Logatcu v nanovo zidano hišo posestnika Mezeta ter razbila samo nekaj opeke na strehi. Hujše je pa gospodarila strela v nedeljo opoldne v Dol. Logatcu na Mandrgah. Strela je udarila najprej v jesenovo drevo, ki stoji pred hišo vdove Oster-manove, šla do korenine, od tam je švignila v goveji hlev, kjer je ubila 4 glave goveje živine, eno je nevarno ranila, iz hleva je šla v svinjak ter tam ubila staro svinjo. Iz svinjaka je pa udarila v hišo, kjer je zelo ranila gospodinjo in sina, katerega so le težko k zavesti spravili. Pazite na otroke! Posestnik Andrej Požar v Novažici pri Postojni je nalagal na travniku seno na voz. Poleg se je igral njegov štiriletni sinček z malim psom. Ko je Požar voz naložil, je pognal konje, in ni pogledal kje je njegov sin, ki je prišel pod voz, tako da mu je šlo zadnje kolo čez prsa. Otrok je umrl v dveh in pol urah. Ameriške novice. Strela je udarila v slovensko hišo >: Jolio- tu na Orowley. Razbila je dimnik in porušila tri strope. Ljudi k »reči ni bilo doma. — Kolera v New Y o r k u. V New York je priplul včeraj parnik »Malta«, na katerem so oboleli štirje potniki za kolero. Prenesli so jih v bolnico za kužne bolezni. — Umrl je v Clevelandu rojak 601etni Josip Slana« Delal je v neki tovarni. Vsled hude vročine je omedlel in umrl med potjo v bolnico. Bil je v Ameriki že nad 25 let, doma je nekje na Dolenjskem. Elektroradiograf »Ideal«. Vsak torek, petek in soboto nov spored. Pozor! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. uri na velikem vrtu. Spored za torek 18., sredo 19. in Četrtek 20. julija: Humoristične igre v Singaparu. (Zanimiv naraven posnetek.) Prevarani tat. (Jako komično.) V pričakovanju polnočnega vlaka. (Lepa drama.) Kinematograf v Afriki. (Prekrasen naravni posnetek v barvah.) Prevarani zasledovalci. (Jako komično.) Moric bi rad umrl. (Velekomično.) Dodatek k večernemu sporedu od 7. do 8V2 in od 81/2 do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Skrivnosti preteklosti. (Lepa drama.) — V petek, 21. julija velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije«-. Dvojno odvedenje. — Fina deteljica. — Vztrajni ljubimec. — Dollvje poletni flirt. — Rozalija in Lotica v gledališču. Cene za dijake: Numeriran sedež 30 v. I. prostor 20 v, II. prostor 10 v. Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek »Slovenske Filharmonije« od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani. Med zidarji. Na nekem dvorišču v Trnovem sta se bila sprla nek laški in en slovenski zidarski pomočnik. Pri tem sta si skočila v lase in je slovenski zidar svojega nasprotnika s palico tako nakresal po glavi, da je ta moral z znatnimi poškodbami zapustiti bojno polje. Nepoboljšljivec. Nek lTletni natakar je kazal že v zgodnji mladosti, da ne bode iz njega kaj prida. Bil je že eno leto v poboljševalnici, a vse nič ne pomaga. Te dni je zopet zašel iz prave poti in ukradel v neki ka-varnarski kuhinji do 6 K drobiža in tudi tatvine nekega kolesa je sumljiv. Sedaj je tička policija aretovala in izročila sodišču. Poštenjakovič. lTletni pekovski vajenec Štefan Ivanuša iz ptujskega okraja se je od meseca maja učil pri nekem tukajšnjem pekovskem mojstru in ko je raznašal kruh, je tudi od strank prejemal denar, katerega pa ni odraeunal mojstru, marveč ga je porabil sam. Ko se je nabralo 42 K, katere bi bil moral oddati mojstru, pa jih ni imel, ga je ta dal utakniti pod ključ. Poziv! V soboto popoldne ob treh je prišel uslužbenec neke tvrdke k neki tukajšnji blagajni in zmenjal 6 bankovcev po 100 K. Pri menjanju se je uradnik zmotil in dal uslužbencu 150 K preveč in sicer so bili meri drobižem trije zavitki tolarjev po 5 kron. Dotična tvrdka naj se blagovoli pri oškodovanemu blagajniku javiti. V past padel. V soboto je 31 letni delavec Jernej Čertanec iz Št. Vida nad Ljubljano tako razgrajal, da ga je moral stražnik aretovati. Ko so mu natančnejše pregledali obisti, so prišli tudi na to, da je možakar zasledovan zaradi tatvine. Mačji lovec. V Streliški ulici je ustrelil hlapec Maks Sever neki čev-ljarjevi ženi mačko. Pravijo, da je možu te vrste lov sploh priljubljen ter da mu bode treba ta šport izbiti iz glave. Ukraden avtomobil. Na Dunaju je nek 281etni, dozdevno šofer, odpeljal dne 12. t. m. nekemu uradniku avtomobil, ki je bil črno lakiran ter imel črko »A« in št. 990. Orodje je kradel svojemu mojstru nek 31 letni, že predkaznovani delavec, katerega je bil na Martinovi cesti stražnik zasačil in aretoval. Razposajene!. Ko je šel snoči pekovski mojster Jožef Švarc domov, ga je čakalo več pekovskih siavkujc-čih pomočnikov, kateri so mu začeli groziti, da ga pretepejo, k sreči se pa ni zgodilo, ker ga je spremil stražnik. Deska padla je na nogo včeraj na Dolenjskem kolodvoru 13letnemu Viljemu Deteli, ter ga tako poškodovala, da so mu morali dati v stražnici prvo pomoč, nato so ga pa poslali v bratovem spremstvu domov. Ura ukradena. Na DolenJ5?ki cesti pri Plankarju je bila delavcu Jožefu Anžiču med spanjem na hlevu ukradena niklasta remontoar ura z zlato verižico. Pozor pred nakupom. Izgubljeno in najdeno. Robert Milotič je izgubil denarnico s 50 K. — G. Fran Vodopivec je izgubil srebrno oklopno verižico. — G. Leopold Kraner je našel samokres, g. Jernej Babic pa srebrno uro z verižico, katero dobi izgubitelj nazaj v SodnUfki ulici št. 3. Izgubil je g. Milko Naglic v soboto, 15. t. m- okrog 10. zvečer na potu od Starega trga do konca Sv. Petra ceste srebrno uro z verižico in 20 K. Pošteni najditelj se prosi, da prinese samo uro t verižico v uprav-uhftvo »Slov. Naroda«. »Slovence Filharmonije« odde-lefc »odeluje jutri, v §redq pri večernih predstavah Elektroradiogruia »Ideal« od 8. ure naprej ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Malic«, ob neugodnem vremenu pa v dvorani. — V hotelu »Tivoli« pa koncertira salon - orkester od polu 5. naprej proti prosti vstopnini. Društveno naznanilo. »Sokol« II. priredi, kakor že objavljeno, v nedeljo dne 23. julija svojo III. javno telovadbo, spojeno z veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju. Slavn. občinstvu je ta krasni otočič že poznan od prejšnjih veselic »Sokola« II., zato si do vol ju je je odbor tem potom vabiti najuljudneje, da se udeleži v kar najboljšem posetu te prireditve in se prepriča na lastne oči o vstrajnem in marljivem delu v telovadnici in s tem pokaže svojo naklonjenost našemu mlademu »Sokolu«. Vse priprave za veselico so v tiru; preskrbljeno bode v vsakem ozi-ru za udobnost cen j. posetnikov. Omenjamo le, da se bode točilo pristno Goršetovo vino in da bodo cene jako zmerne. Klub ljubljanskih di letati tov je vprizoril v nedeljo zvečer v areni »Narodnega doma« ljudsko igro »Gospode sinove«. Prireditev je bila dobro obiskana, kar znači dober morali čen in financijelen uspeh. Igra sama je jako zabavna; da je uspela tako dobro je zasluga marljivih diletan-tov, ki niso štedili dela in truda, da pokažejo kar najbolje svoj napredek. Prvenca tega večera sta bila gdč. Rakarjeva in Štrukelj, dobri pa so bili tudi ostali igralci posebno gdč. Ravnikova, Smole v vlogi mesarja, Gor j up kot sin. Flegar kot vinotržec in Prek kot državni poslanec. Marljivim diletantom želimo še več takih uspehov. Poudarjati pa se mora pri tem, da manjka tudi v vzgoji dramatike pri nas v Ljubljani složnega in skupnega dela vseh, ki se bavijo z dramatično vzgojo, kar bi gotovo rodilo lepe sadove, in bi se pridobila a resnim združenim delom slovenskemu gledišču marsikaka prav vporabna domača moč. Prihodnjič priredi klub Fr. Govekarjeve »Legijonarje«. Načelstvo zadruge krojači v, kro-jačič itd. naznanja članom in članicam zadruge, da bode meseca avgusta t. 1. brezplačni poučni tečaj za krojno risanje za člane in članice zadruge. Kdor se želi udeležiti poučnega tečaja, naj se nemudoma zglasi pri naČelstvu krojaške zadruge. Ob enem se naznanja, da se vrši prihodnja preiskušunja za vajence in pomočnike, kakor tudi za one krojačiče, ki nimajo spričevala in so se že zgla-sili pri načelstvu, da se podvržejo preizkušnji, v dneh 21. do 23. avgusta t. 1. v obrtni šoli. Kdor se želi podvreči preizkušnji, naj vloži prošnjo in učno spričevalo pri načelstvu zadruge do konca t. m. Natančnejša pojasnila daje načelnik zadruge gosp. Fr. J e 1 o č n i k. Soljlio poročila. Ustni zrelostni izpiti na tukajšnjih učiteljiščih. K našemu zadevnemu včerajšnjemu poročilu pripominjamo, da so zrelostni izpit za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom naredile poleg včeraj omenjenih z odliko tudi gdč. Frančiška S u h e r, Olga Šavnik in Vida Šešek, Josipina Trdina, Marija T u š a r in Frančiška Z a v r š a n , zrelostni izpit za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom pa je naredil tudi gosp. Frančišek Jane-ž i e. Zrelostni izpit je napravilo 11 privatistinj in ne 2, kakor smo pomotoma omenili. Razne stvari. * Velika železniška nesreča. Predtren nekega osebnega vlaka na progi Baden-Frankobrod je skočil včeraj ob 3/4 na 11. dopoldne pri postaji ^fullheim na odprti progi s tira. Do zvečer so izvlekli izpod razvalin 11 mrtvih in kakih 20 ranjenih. * Tovarna za bombe. Listi poročajo iz Barcelone: Neki mlad fant z imenom Cuberoue, ki ga je bil naznanil njegov oče policiji zaradi pone-verjenja, se je maščeval nad svojim očetom na ta način, da je izdal policiji, da izdeluje njegov oče, ki je bil ključavničar bombe. Policija je nato hišo preiskala in našla celo zalogo bomb. Na podlagi tega odkritja so aretirali potepi v Barceloni še pet drugih krivcev. Telefonska In Brzojavna porotna. Državni zbor. Dunaj, 18. julija. Med velikimi ceremonijami je bil danes državni zbor slovesno Otvorjen. 2e pred 11. dopoldne se je postavila na dvorišču cesarskega, dvora stotnija cesarske garde in takoj po 11. uri so začele prihajati kočije, ki so pripeljale poslance, državnike, visoke državne funkcjjonarje in. člane cesarske hiš \ jned njimi nadvojvode. Ob 11. se je pripeljal med velikanskimi ovacijami množice tudi cesar. Dvorana, v kateri 6e je imel vršiti prestolni govor, je bila že ob polu 12. gosto zasedena. V parterju je stal velik del državno-zborskih poslancev, med njimi Poljaki v slikovitih narodnih nošah. Tudi ljubljanski poslanec dr- Ravnihar je bil med temi poslanci. Med poslance so se pomešali razni dostojanstveniki. Na desni strani so stali člani gospodske zbornice večjidel v uniformah tajnih svetnikov, generalov in vitezov visokih redov. Na pročelju dvorane pod visokim baldahinom je stal na visokem podiju pre-stolni sedež, h kateremu so vodile od spredaj in na straneh stopnice. Na desni strani sedeža so stali 3 možje avstrijske telesne straže, na levi 3 ogrske telesne straže. Diplomatska loža je bila do zadnjegakotiekanapol-njena. Točno ob 12. je najvišji ceremonijalni mojster trikrat potrkal ob tla, nakar se je pomikal skozi odprta vrata v dvorano slavnostni sprevod. Spredaj avstrijski ministri, /.< njimi ministrski predsednik, ki je imel v roki prestolni govor. Nato so sledili nadvojvode, za njimi najvišji držav-" ni funkeijonarji in neposrednu pred cesarjem dvorni maršal z mečem v roki. Nato je stopil v dvorano, ob lan od svojih telesnih adjutantov cesar. Splošno se je opažalo, kako mladostno čilo se je bližal cesar prestolu. V tem trenutku je izstrelila na dvorišču častna stotnija »General de Char-ge«, in med burnimi slava-kiici je zaigrala godba cesarsko himno. Cesar je stopil pred prestol, si pošalil na glavo generalski klobuk in začel med napeto pozornostjo in grobno tišino brati. Prestolni govor. V prestolnem govoru poudarja cesar, da je stara zbornica zapustila mnogo nerešenih važnih in nujnejših zadev. Ljudstvo pričakuje od zakonodajne korporacije mnogo dela. Pred vsem je zakonodajna korporacija dolžna, da zasigura Avstriji predvsem močno brambno silo. Zato prosi, da zbornica kolikor mogoče hitro reši zakonske načrte, ki so v zvezi z vojno reformo. Nujno potreben je tudi bančni zakon. Velike naloge čakajo parlament na finančnem polju. Otvoriti se morajo novi finančni viri, da more država izpoljnjevati vse svoje vzvišene naloge. Zvišanje davkov in novi davki so nujna zadeva, da more država zadostiti svoji kulturni, socialni in gospodarski misiji. V kratkem pride pred zbornico tudi socialno zavarovanje in drugi novi načrti, katerih namen je skrb za dobrobit delavskega prebivalstva drža-ve. Vlada se bo morala ozirati primerno tudi na utemeljene želje državnih nastavljeneev. Krepka gospodarska politika je naloga zbornice, ki se bo bavila tudi z raznimi prometnimi vprašanji. V prvi vrsti je treba pomisliti na to, da se ojači in razširi omrežje državnih železnic. Treba bo skrbeti tudi za razvoj pomorske trgovine in prometa. V Galiciji so vodocestne zgradbe nujno potrebne in predloži vlada v kratkem tozadevne nove zakone. Razvitek šolstva je eno prvih vprašanj, zlasti kar se tiče ljudskih šol. Visoke šole zahtevajo polno pozornost in bo vlada skrbela pred vem za to, da se ustanovi italjanska pravna fakulteta. Justična zakonodaja bo morala skrbeti za reformo kazenskega prava in kazenskega reda ter za varstvo mladine, deloma tudi za reformo civilnega prava in razbremenjen je sodišč. Da pa more državni zbor mirno in izdatno delovati, je treba preosnove državno-zborskega zakonika. Predpogoj vsemu delu je narodnostni mir in posebno bo morala gledati vlada na to, da doseže na Češkem spravo med obema narodoma. Končno poudarja, da so razmere Avstrije z vsemi drugimi državami najboljše ter se v sih ce segajočih besedah zahvaljuje za ljubezen avstrijskih narodov, ki mu je bila tudi v najbridkejših trenotkih največja opora, ter zapusti na to med velikanskimi ovacijami dvorano. — Prestolni govor je napravil na vse udeležence najglobeji vtisek. Jugoslovanske parlamentarne organizacije. Dunaj, 18. julija. Kakor sem že včeraj poročal, so se pogajanja za zopetno ustanovitev Zveze Južnih Slovanov razbila. Sporna točka je naziranje glede jugoslovanskega kluba. Dalmatinci poudarjajo, da so principijelno za tako organizacijo, da pa je treba zadevo odložiti morda do jeseni. Primorski poslanci se s to dilatorično taktiko niso mogli sprijazniti, ker so mnenja, da je z ozirom na konstituiranje zbornice ter razdelitev mandatov v odsekih nujno potrebno, da se v tem vprašanju koli- kor možno store potrebni koraki. Vsled nastalih diferenc je prišlo že včeraj do konstituiranja posebnega kluba primorskih Jugoslovanov, dalmatinski protiklcrikalni zastopniki pO se konstituirajo kot dalmatinski klub. Obe organizaciji imata teritorialni značaj ter je vsled tega ljubljanskemu poslancu dr. Ravniharju onemogočeno pristopiti k eni ali drugi. Tudi je z ozirom na posredovalno stališče, ki ga med obema kluboma zavzame, jako otežkočeno, da bi pristopil enemu ali drugemu kot hospi-tant. Velike češke stranke, narodni socinlci in Mladoeehi, ki smatrajo dr. Ravniharja za zastopnika sloven skega meščanstva, so pripravljene mu ponuditi hospitantstvo ter mu omogočiti zastopstvo v vseh onih odsekih, kjer bo smatral svojo navzočnost kot za Ljubljano potrebno in koristno. Cehi so odločeni dr.ja Ravniharja v vseh njegovih akcijah kar najuspešneje podpirati ter je gotovo, da se bo ljubljanski poslanec lahko vedno naslanjal na najvplivnejše češke klube in politike. Z ozirom na še nerazjasneno situacijo med Jugoslovani se dr. Ravnihar še ni definitivno odloČil. Karakterističen je izrek vodilnega češkega politika, ki se je napram meni izjavil: »Mi napredni Cehi ne moremo lepše dokumentirati praktičnega slovanstva, kakor da z vso silo podpremo zaupnika slovenskega naprednega meščanstva, Vašega ljubljanskega poslanca.« Klub mestnih zastopnikov. Dunaj, 18. julija. Iz nemških poslanskih krogov izve naš dunajski urednik, da nameravajo nemški poslanci ustanoviti poseben klub mestnih zastopnikov. Argentinsko meso. Dunaj, 18. julija. Danes se je razvedelo po Dunaju, da je px~epove-dal poljedelski minister nadaljni uvoz argentinskega mesa. Na Dunaju se pripravljajo zaradi tega velikanska demonstracijska zborovanja, ki bodo obsojala ta agrarni čin poljedelskega ministra. Parlamentarni program. Praga, 18. julija. »Prager Tag-blatt« poroča, da namerava ministrski predsednik Gautsch razviti meseca septembra strankam parlamentarni program. Ministrski predsednik namerava pozvati Cehe, da naj vstopijo v vladno večino, za kar jim bo ponudil tudi primerno zastopstvo v rekonstruiranem kabinetu. Vstaja v Albaniju Carigrad, 18. julija. Poročila h Albanije so naravnost obupna. Pri mestu Gajtovo so se dogodili krvavi spopadi med turškim vojaštvom in Albanci. Bolgarske in srbske čete se pripravljajo, da prekoračijo meje in vpadajo v vstasko ozemlje. Na vseh straneh se vrše bitke. Poslano.* Na laži v »Jutru«, kakor tudi v »Zarji« glede stavke v knjigoveznici in v kartonažni tovarni se mi ne zdi vredno odgovarjati. Le kar se tiče Iftnrnega garanja bi pripomnil, da bi bilo umestnejše, če bi stavkujoči — ki pa sploh niso več v moji službi — zapisali, da so morali garati pri meni 18 ur; zlagali bi se bili potem vsaj ravno za polovico. Obetanih nadaljnib razkritij pričakujem z mirno vestjo in bom po tem umeril svoje korake. (2474) Ivan Bonač, sin. * Za vsebino tega poslanega ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti. „Domovina" posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ra v not a ko se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova u 1 i c a 3 i Darila. V št. 161 »Slov. Naroda« z dne 15. t. m. poročali smo pomotoma, da je gosp. računski svetnik Janko Pre-mrov nabral med sarajevskimi Slovenci le K 11 50, pravilno se ima pa glasiti: K 15 50. Izdajatelj in odgovorni uredniki Valentin Kopitar._ Zitn* o*n« v Budimpešti« Dne 18. julija 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg 11-02 R2 za oktober 1911 ... za 50 kg 9 08 Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 7 50 Koruza za maj 1012 ... za 50 kg 6 92 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 7 90 Borzna porodila« Ljubljanska „Kreditna banka ¥ Ljubljani". Uradni kini tiiijste fcsric ■■UtMti pa»lr|k 4C '„ majeva renta . . . . 4*2*/* srebrna renta .... 40 o avttr. kronska renta . . 4°/« ogr. „ „ . . 4° o kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke . 9re6ka. Srečke la 1.1860 V. ... I* M M 1864. . . . . tiske...... zemeljske I. Izdaje . •t H* »• • ogrske hlpotečne • . dan. komunalne • avstr. kreditne • . . ljubljanske . • « . avstr. rdeč. križa • . ogr. n »f • • bazilika..... t uri k e . • . • . . Dalnioa. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . Dnna]ske bančne družbe . Južne železnice , . . . Državne železnice . , . \lpuie-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zlvnostenske banke. . . h »» rt j» h »» Cekini Marke Franki Lire . RubljI. Valute. !8. julija Sesani 92-20 96 — 92*15 9125 94- 50 9365 421-50 600— 309 — 293-25 27975 249*— 498-50 50375 84 10 72-— 48-50 37-50 249-50 482 — 660-60 547-50 120*— 748-— 819*10 301*— 280*50 11*36 117*40 95- — 9460 254*— lili. Blagovni 92*40 96*20 92 35 91 45 95-50 94*65 433*50 612 — 321 — 29925 285 75 255*— 508 50 51375 90-10 78 — 54 50 41*50 252 50 483 — 661 60 548*50 121 — 749 — 820-10 303-— 281-50 11*39 117-60 9515 94-80 254-75 JEVA MOKA ZA OTROKE PRElSKUŠENO-VEDNO ZANCSUiVO wwmMmm m1 m m mm: m m Serravallo vo železnato Hina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim 2elo priporočeno od zdravniških avtoritet. ss Izborni okus. s: Večkrat odlikovano, n Nad 7000 zdravniških spričeval, s J. SERRAVALLO, c. in kr. dvomi TRST-Darko vi je. t*Š ttt TJ? TK 1 Tl» Z*Z 7JT ti? tlt ti? ti? Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KDiTA kolesa. Raiebsinniše jamstvo, lluslrsvaai traki brtzjilacoo. K- Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Špetial. trgerisa s kolesini posam. rieli. Izposojevanje koles. Meteoreloskno poročilo. A išina n ad mor|em SM*2. Srednji jraćni tlak 730*« mm « j Čas opazovanja 17 1». Stanje! baro- |^>- metra s 2 V mm i- — Nebo 2. pop. 9. xv. 7318 732-7 7. zj. 7349 25 7 20-0 16*2 si. jjvzh. brezvetr. pol. oblač jasno soparno Štednja včerajšnja temperatura 2Q"2§, norm. 198'. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Mizarske 2437 samostojne dobre delavce sprcjK muka uitizuBi i Vatiiiii ▼ Mostaru (Hercegovina). Stalno mesto, plača 50—65 vin. na uro. stare renomirane trgovine v Idriji se takoj oddajo ▼ najem. Vpraša naj se pri Leop. Str O 811 v Idriji. 2454 Prevzel bi v najem, malo, dobro 2473 upeljano trgovino z mešanim blagom in ftpecerijo, na Gorenjskem. Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2440 V srednjih letih stoječ mož z nekoliko premoženjem, želi v svrho že-nitve znanja z deklico. Tajnost častna zadeva. — Ponudbe pod „Znanstva" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Trgovina z mešanim blagom v prijaznem slovenskem kraju na Štajerskem, katera obstoji že nad 30 let, z velikim prometom, zelo dobro idoča, se proda, ožim oa več let da v najela. 2469 Natančneje pove Anton Vodenik, trgovec v Kostriv- nici pri Rog. Slatini! Štajersko. t je vsaka srali. sohti i! mkHi vso noč odprta. Marija la Viktor lalakar. jot Zcnitna ponudba! Izobražena gospodična z gospodinjskim tečajem, iz boljše rodbine v starosti 24 let s primernim premoženjem, želi se v svrho ženitve seznaniti z značajnim, dobro situiranim gospodom uradnikom ali trgovcem. — Cenjene ponudbe s sliko s polnim podpisom do 22. t. m. pod Šifro »m. 24M poštno ležeče Ljubljana. — r= glavna pošta. = 2468 Cbristsfov učni zavod v Ljubljani, Sodna ulica 2, 22^ vpisuje cel mesec julij vsak dan od 12. do 3. popoldne. Sprejmete se dve revni gojenki brezplačno; dotične prošnje vložiti je pri vodstvu :: najpozneje do 15. julija 1911. :: A 130 P 80/11/9 2471 Oklic. Vsled sklepa sena 24. julija 1911 odrejena prostovoljna dražba Šimoncevega posestva pri Sv. Jerneju (St. Barthlma) ne bode vršila. 6. kr. okrajna sodnija jftarenberg, odd. 1., dne 14. julija 1911. Za celo Kranjsko se i I. vrste moč, inteligenten in ki ima na razpolago 5—10.000 K in prve vrste reference. Napravi si lahko pošteno, stalno in dobro bodočnost z dobavitvijo novosti brez konkurence, jako potrebne za vsakega seljaka, posestnika, kmetovalca, trgovca in industrijalca, sploh za vsako hišo. — Solidni reflektanti naj takoj naznanijo svoje reference pod G. R« Trst, poste restanie. 2449 lanes zvečer ob uri špsriiia predstava z novim sporedom. 1 Popoldne ob 4. | V sredo. 19. julija I Zvečer ob 8 74.1 2 veliki gala predstavi 2 Popoldne plačajo otroci do 12 let in vojaki polovične cene. Zvečer polne cene. Preprodaja vstopnic v tobačni trafiki hotel Union in pri cirkuški blagajni. Vsak dan ob 10. dopoldne javno ogledovanje hlevov in vaj. 2472 Ravnateljstvo. Oskar j?ei'ter Jvanka Jpeiter * J^emic c-***i-II----•■-1 Fasadne barve T edino stanovitne proti vre* 1 menskim vplivom J, Kranjski f irnež in laneno olje Lake angleške in lastnega izdelka lil Steklarski in jI mizarski klej Čopiče | Prašno olje j za pode Karbolinej g in gips J Olje in mazilo za stroje Jarve in potrebščine f za umetnike, slikarje, kiparje itd. priporoča J Adoli Hanptmann [ prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. j Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike 1 1 P1 «=-■—"-"—" 3 Kleparskega vajno sprejme takoi Ivan fteaasgar, kleparakJ mojster, Stari troj 16, L nadatroplo. 2443 P&fcmri za pečenje! presno maslo! m vse kraje trm ko po porietjn: 6—8 debelih velikih piščancev za pečenje, letošnje prireje, dospejo zajamčeno i ivi. K T—. Prirodno presno maslo od kravjega mleka, zabojćeks 5 kg K 10—, malinov sok, 4 literska spletena steklenici K 5'—. B. Margulet, Buczaci 11. 2400 V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71 ■o oddajo za novembrov termin stonooonjo s 3 oziroma 4 sobami in pritiklinami, dalje 2445 velika, na novo urejena prodajalna. Natančneje se izve istotam. Janko Predovift v Ljubljani. Slavnemu občinstvu, gg. gostilničarjem in slavnim društvom vljudno naznanjam, da bom vodil v naprej pod lastnim imenom v ii J Anin Mili. Imel bom v zalogi vedno pristna štajerska, dolenjska in istrska vina po najnižji ceni. Vino ljutomeržan v buteljkah. Spoštovanjem 2436 Josip Božič, trgovec z vinom. v Gradcu, Herrengasse 7, II. nadstr. Osebni kredit 340S in dolgoroka posojila zaranžiranje uradnikom, profesorjem, učile* jam, penzijoaistom i. dr. pod najuge laejšsmi pogoji, eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu plačilu v poroštveni sklad. Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vštevši obresti. Pred-stroškov nikakih. Natančnejše iz prospektov. Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, LJubljana, Krakovski nasip 22. IHotel Tratnik 1913 „Zlata kaplja" Ljubljani Sv. petra cesta štev. 27 Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijačo. Nizko cono. Lopi restavracijski prostori. lla]veQi restavraciiski vrt v Ljubljani Rn največja eksportna tvnlka ur. zlatnine in srebraine SUTTNER Ljubljana, Mestni tn (nasproti rotovza) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ 14 kar. zlata „ . . . Nikelnasta danska „ z verižico Prava srebrna „ „ „ 14 kar. zlata „ Uhani zlato na srebro 14kar.zlati uhani. • 9-70 „ 44 — „ 8-50 9-50 „20 — „ 1-80 . 4*50 »i rt M t* »» Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". ti » v "10 2? Telefon št. Ž73. Telefon št. 273. Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v dragih letnih Časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkiuevaluo sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno sredstvo sedanjosti rut je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 h. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanje pred nalezenjem. je fino, nežno toaletno milo s spridejanim lvsofornom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K. je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijetni duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. — Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode. — Originalna steklenica stane K 1*60. Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh drogerijah in lekarnicah. Zanimivo knjigo „Gesundheii und Desinfektion" pošlje na zahtevo vsakomur kemik fi. C. }(ubmann, Dunaj, XX. petraschgasse 4. Rezervni fond okoli K 300.000. Delniška glavnica K 6,000.000. 837 JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte). Kupuje in prodajat vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promete k vsem žrebanjem. Menjalnica. u Vloge na knjižice od dneva vložitve n od dnova dviga, rentni davek plačuje banka Iz svojega. —Jla tekoči in žiro račun po u. — Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi. Centrala v Trstu. Eakomptujoi menice, devize in fakture. — Zavarovanja vrednostnih papirjev proti kurzni Izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročilo. — Inkaso. u Filijalka v Opatiji. Lastnina Is ibk »Namame tiskarne«. ■ 74 3659 81 00 64