UredniStvo in upravništtfo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. » Q|_fl5ILCT"* SlDVm^KKR DLLftVSTVTV Naočnina znaSa celoletna . . K 3'- poluletna . > „ 1’5I četrtletna . . „ 0'7: Posam. štev. „ 0'U Štev. 21. ^ V LJUBLJANI, dne 24. aprila 1908. ss* se* ^ Leto III Šimi akademiki vedno marljivih rok in vnetih src. Povdarjati pa moramo — mislimo, da nobenemu v zamero — da je svojčas bil ta stik med dijaštvom in delavstvom tesnejši, navdušenje večje. Nekdanje delavsko glasilo »Glasnik« je imelo med dijaštvom celo urednikov, omenimo naj le dr. Polšaka. V svojih početkih se je Slovenska dijaška zveza« zavzela z oso-bito gorečnostjo ravno delavcev. V prvi vrsti stojijo tu tovariši Puntar, Rožič, dr. Brejc, dr. Remec, dr. Dermastia, profesor Jarc, Cešnik, Kovač, Dolenc, Merala, dr. Pavletič, dr. Zajc, Kralj. Kremžar in drugi. Ljudsko izobraževavno delo je ravno zdai pereče. Omenjamo samo K. Jentschov članek v Cim več predavateljev, tem več tečajev bi bilo mogoče oživiti. Ako bi se določili tudi kraji z gotovim namenom v gotovi vrsti, bi se razvila na ta način nekaka »kulturna črta«. Prednost tega načina poljudnih predavanj bi bila za člana »Zveze« v tem, da bi predaval tisto tvarino na raznih krajih pred vedno novim občinstvom. Koliko novih misli bi se mu pri tem porodilo, če bi še povsod sledila prav neprisiljena in preprosta debata! To se mora izzvati. Ljudi je treba prisiliti, da obsujejo predavatelja z vprašanji in opazkami. Ko bi S. D. Z. dobila desetero predavateljev, bi stopila potem v dogovor s S. K. S. Z. v Ljubljani, oziroma z njenimi pododbori na Štajerskem, Goriškem in Koroškem. S temi TELOVADNI ODSEK S. K. S. Z. V LJUBLJANI Vabi kil. javni telovadbi, ki jo priredi s sodelovanjem nekaterih članov drugih odsekov v nedeljo, dne 3. maja 1908, v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Spored: 1. Rajalni nastop. 2. Proste '*aic. 3. Nastop naraščaja. 4. Orodna telovadba: a) naraščaja; b) članov; c) vaditeljskega zbora ljubljanskega odseka. 5. Alegorična skupina. 6. Rajalni odhod. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Pri iavrii telovadbi sodeluje c. kr. vojaška godba pešpolka kralja Belgijcev. — Vstopnina: -Sedeži na galeriji nad vhodom in odrom po “ Kt sedeži ob straneh galerije po I K; stojišča na galerijah in v dvorani po 60 vin. p . Zvečer ob 8. uri v veliki dvorani komerz. ri kornerzu sodelujejo iz prijaznosti pevski fbor S. K. S. Z., pevsko društvo »Ljubljana« T* vojaška godba. — Vstopnina h komerzu 4° vin. Dijak in delavec. Splošna želja med našim delavstvom je od 'fkdaj, da pride dijak-akademik medenj, da se p njegove težnje zanima, ga izobražuje in se 'Ustavi med njega prve sobojevnike. Hvala Boku, da je socialnopolitično delo našlo med na- Policajka. ('Z nemškega.) (Dalje.) »Po mojem mnenju je stvar sledeča«, pravi King proti Goldingu in hišni gospodinji. »Tat j® Prišel v hišo z mrakom po kaki poti, kjer ne vem, a upam, da še poizvem. Tat se je pazil v sobo obeh mladih gospodičen, vlomil °maro in oropal skrinjico za lišp.^ Ko je hotel p°spraviti stvari v svoje žepe, začuje korake. r'Šli sta namreč obe stanovalki v svojo sobo, J1 Pa se je hitro skril in ni imel časa, da zapre ledala omare! . Splazil se je hitro pod posteljo in je bil v °ni, ko sta gospodični opazili vlom in je došla ?Pspodična Ducan. Ko pa je bila o tem obve-'cena Drive, je ta sklicala hitro hišne stano-alce. Tudi gospodični sta zapustili svojo sobo, ? se tat zaradi tega živahnega drvenja v hiši 'e ni upal, da zapusti svoje skrivališče. . Ko sta prišli gospodični nazaj v svojo sobo J1 sta legli spat, splazil se je tat iz svojega skri-nlišča, odrinil zapah in hitel v jedilnico z najlonom, da bi naprej kradel. Pogumna gospodična Ducan pa ga je zalotila pri tatvini, ker je 20. številki letošnje »Zukunft«, kjer je podrobno opisano, kako je dijaštvo na Angleškem in Danskem izvedlo obširno organizacijo za priredbo takozvanih delavskih večerov in kurzov. Tudi v Nemčiji se je to gibanje v zadnjih letih močno razrastlo, ne samo med katoliškimi, temveč tudi med protestantovskimi' dijaki. V Charlottenburgu so akademiki-tehniki osnovali pravo šolo za delavce, kjer jih poučujejo v naj-elementarnejših vedah geografiji, zgodovini, narodnem gospodarstvu itd. v Značilen se nam v tem oziru zdi članek tovariša Puntarja v zadnji »Zori«. Pisan je iz resnične potrebe. Ne dvomimo, da bo našel mogočnega odmeva! Puntar izvaja med drugim: »Tožili smo že, da delo S. D. Z. ni dovolj uravnano, da pomanjkuje pravega organizova-nega dela, Ako bi imela S. D. Z. do srede junija zagotovljenih vsaj deset dobro pripravljenih predavanj, bi jih potem prav lahko spravila v obliko cikla. Mislim, da bi se dal o počitnicah že s tem številom otvoriti »tekoči tečaj«, ako bi v gotovem redu na istih krajih drug za drugim predavali člani »Zveze«. Najprej bi začel tisti, ki je prvi določen, za njim drugi, za tem tretji itd. Z malim presledkom bi pričeli drugje z isto tvarino v isti vrsti. Tako bi bil izveden že v dveh krajih omenjeni »tekoči tečaj«. Ako bi pozneje pričeli kje drugje, bi nastal tretji tečaj. Ako bi se priglasilo petnajst predavateljev, bi bilo mogoče predavanje tako urediti in razvrstiti, da bi tri serije po pet predavateljev s tremi nastopi dale devet tečajev ali 45 predavanj. slišala ropot. Zalibog, da je vzela seboj gorečo svečo, ki so jo našli, kakor sem čula, poleg nje. Luč jo je izdala in zato jo je napadel ropar. Ker pa je pri napadu zakričala, tat ni mogel dalje ostati v jedilnici in ne oropati že vlomljene omare za srebrnino. V naglici zagrabi srebrni namizni nakit in zbeži. Med potom je pa srečal ubogo služkinjo.« Nadzornik Holding napravi čuden obraz, gospa Drive pa neverjetno zmajuje z glavo. »Oprostite, gospodična King!« pravi Holding. »Zdi se mi, da ima Vaša teorija veliko luknjo!« Ethel King se nasmehne. »Zakaj, gospod nadzornik?« »Vlomilec je moral, ako je srečal na poti služkinjo, bežati navzgor. Nemogoče pa je, da bi ubežal na streho popolnoma osamljene hiše, ker potem ne more nikamor več, razun, kar pa je izključeno, da je imel na strehi privezan zrakoplov!« Ethel King odkima in odgovori: »Vaše opazke so popolnoma umestne, gospod Holding! Toda slučajno nisem prišla do prav nobenega druzega sklepa. Imate morda bi se dogovorila o vsem, kar bi omogočilo take tečaje, posebno glede stroškov itd. . . .« Kako se bo to delo uravnalo, o tem ima premišljati »Slovenska dijaška zveza«. Navedli smo to le, da opozorimo, kako nujna je v tem oziru izpopolnitev organizacije. Z veseljem pozdravljamo zlasti sledeča J. Puntarjeva izvajanja: »Veselje me navdaja, ko zrem mladino v telovadnih odsekih, krepko razvijajočo se njeno organizacijo. Somišljeniki, tu je polje za naše delo. V sredo med mlade vrste! Za iste vzore se borimo mladi akademiki in drugi somišljeniki dijaki, kot se bori preprosta mladina v mestih in po deželi. Demokratje smo — med njo je naše mesto. V prvih vrstah bi moral stati katoliški akademik. Akademična in kmečka mladina kot ena mogočna četa: to naj znači bojno vrsto. Vsako leto naj bi S. D. Z. priredila skupno zborovanje z »Mladinsko zvezo«. Mladina skup! Pri delu za krepak narod moramo vsi brez razlike v naobrazbi ali stanu biti ena sama samozavestna četa: prava, oživljena »Ilirija«, mlada »Vseslovenija»!« Vrinilo se je ponekod nekaj pesimizma, brezplodnega, res zgolj akademiškega prerekanja, kakor posnemamo iz Puntarjevega apela. Pa to gotovo ni nobenega večjega pomena. Da se je jelo zdaj živahnejše gibanje, teinu ni toliko vzrok to, da se je dozdaj premalo delalo, tim-več le to, da so narasle potrebe in nevarnosti. Naše dijaštvo hodi pravo pot, naj jo zdaj ubere še odločnejše in vneteiše! Zlasti pa želimo dela vi kako pojasnilo za to, da je klic služkinje bil poznejši od klica v jedilnici?« »Jaz sklepam iz cele stvari, da je bilo več roparjev; nekateri so kradli zgoraj, a drugi spodaj.« »Dvomim! Prepričana sem ravno nasprotno. Pri vseh teh hudodelstvih je bil le en sam človek in ta je jako prebrisan! Toda to se bo šele pokazalo! Želim, da si ogledam zdaj hišo in posamezne prostore, kjer se je pripetilo hudodelstvo.« Gospodična King zapusti sobo in se poda v jedilnico. Tu natančno opazuje poškodovano ključavnico na omari za srebrnino in si ogleda tla, stene in vrata. Pri vsakem oknu postoji po par minut, ne opazi pa v tem prostoru nič posebno važnega. »Samo nekaj vem,« pravi nadzorniku. »Hudobnež je zelo močan. Kakor razvidim, je iztrgal ključavnico s popolnoma navadnim orodjem, najbrže s kleščami, zato pa je treba posebne moči, ker omara je bila trpežna.« Gospodična King obišče tudi sobo Moulto-nove in Haywardove in ju natančno preišče. Opazila je pri omari, da je bila vlomljena z ve- v delavski mladinski organizaciji in stika z njo! »Prvaštva« ne poznamo, prvaštvo naj bo zgolj v delu in medsebojnem tekmovanju za kulturni in gmotni napredek najširših ljudskih slojev! V tem znamenju naprej! F. 1'. Tobačno delavstvo. Zadoščenje našemu odgovornemu uredniku! Gotovo je še vsem v spominu izid tožbe, ki jo je vložil naš odgovorni urednik proti občinskemu tajniku Juliju Novaku v Idriji zaradi razžaljenja časti. Julij Novak je namreč 28. apr. 1907 na javnem shodu očital našemu odgovornemu uredniku, da je takrat, ko sta imela Gostinčar in dr. Krek ključe blagajne »Slov. stav-binskega delavskega društva« v rokah, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld. Na tožbo državnega poslanca Gostinčarja je c. kr. okrajno sodišče v Idriji, sodil je adjunkt Potočnik, Julija Novaka obtožbe oprostilo in je tudi potrdilo to oprostilno razsodbo ljubljansko deželno sodišče. Takoj takrat smo naglašali, da za tako razsodbo niso bili merodajni stvarni in pravni razlogi. To naše mnenje je zdaj potrdilo vrhovno kasacijsko sodišče. Z razsodbo od 24. sušca 1908 je namreč izpoznalo za pravo, da je c. kr. okrajno sodišče v Idriji kakor tudi c. kr. deželno kot izklicno sodišče v Ljubljani s svojo sodbo, s katero je Julija Novaka obtožbe oprostilo, kršilo postavo. Zdaj naj se primejo za nosove tisti liberalni in socialno-demokraški Gostinčarjevi prijatelji, ki so cele kolone osobito v »Tobačnem delavcu« pisali proti Gostinčarju. Govorilo je najvišje sodišče. Castitamo našemu odgovornemu uredniku, da je ugnal v kozji rog škodoželjne lažnjivce in lažnjfvke, ki so mu hoteli vzeti njegovo dobro ime! Smejamo se pa tisti »Narodovi« grožnji, da hoče nadaljevati »famozna« odkritja. Pu-stoslemšek naj le nabira čenče. A mož s sVojo debelo, domišljavo, razirano butico naj pazi, da ne dobi tistih klofut, ki jili je že zdavnaj zaslužil triglavanski zastavoljub in prijatelj nožev pri spodnještajerskem sodišču. Kaj ne, Rasto, da se razumeva! Če dobe pa kaj neprijetnih migljejev dr. Tavčar, Miroslav Malovrh, Beck in Rode, naj se le zahvalijo že naprej čenčo-Ijubu Rastu. Da pa dobi primeren del tudi »informatorka«, je samoobsebi umevno. Rudar. Zagorje ob Savi. Kako skrbni so naši socialni demokratje. Zopet so dobili od rudniške gosposke zagotovilo, da bodemo prvega majni-ka prosti. Njihovi pristaši dobro vedo, kako je treba te rdečkarje prosit, če se posamezniku godi kaka krivica in bi ga bilo treba zastopati. Zdaj pa, ko se gre za socialnodemokratičen praznik, pa ne da bi katerega vprašali, so se šli poklonit in izrazit svojo srčno željo. Da jim je pa gladkeje šlo, obljubili so, da hočejo zato na velikonočni ponedeljek delati, da bodo prvega majnika prosti. Tako skušajo odvrniti ljudi od cerkve pa jih prisiliti, da bi častili malika Čohala. Seveda, obljubovali so ravno tako, ne da bi katerega vprašali. Ali tukaj se je lahko g. Pič prepričal, kako misli večina zagorskih delavcev. Dne 18. aprila razglasilo se je v shod- liko Ko pa preiskuje tla pod posteljo, najue zlato, z dragimi kamni obloženo zapestnico in jo pokaže gospej Drive, ki napeto gleda, kar dela policajka. »To je zapestnica gospodične Moulton,« zakliče gospodinja začudeno. »Kako je prišla pod posteljo?« »To je čisto priprosto in dokazuje, da so moja domnevanja pravilna, ker sklepam, da se je tat skril pod posteljo, pri tem pa je izgubil zapestnico.« Ethel King nadaljuje svoje zasledovanje. Na stopnjicah v tretje nadstropje, kjer so našli nezavestno in težko ranjeno služkinjo, ni sledov, iz katerih bi se dalo kaj sklepati in zato se poda v podstrešje. Na prvi pogled opazi, da se poznajo v prahu na deskah sledovi in hitro vpraša gospodinjo: »Ali vaši posli pogosto sem gori zahajajo?« (Dalje.) niči, da se velikonočni ponedeljek dela po navadi zato, da bodo prvega majnika prosti. Delavci so eden za drugim jemali dopust. Veselili so se velikonočnih praznikov, katere, kakor so menili, podaljšali so si sami za eden dan z dopustom. Ali kako se je naenkrat spremenilo, ko pride gospod Pič v jamo. Popraša najprej prvega zidarja, če pride v nedeljo na delo. On mu odgovori, da ne. Praša ga po vzroku. Zakaj ne? Delavec pravi: na velikonočno nedeljo ne delam, v ponedeljek grem pa v Ljubljano po zdravila. Gospod Pič ne jenja nadlegovati ga in pravi, da mora priti. Da naj gre med tednom v Ljubljano, v torek ali sredo. Potem ga delavec vpraša, koliko šilita mu misli dati na tak dan. Obljubi mu poldrugi šilit, trdeč, da na celem svetu nimajo nikjer več. Zastonj! Praša drugega, tretjega, pa pri nobenem se mu ne posreči spraviti ga na delo! Nato začne zmerjati, strašiti z izgnanjem iz službe, žugati, da ga bodo pomnili sto let. Pa g. Pič naj le vse to zase ohrani. Pa naj si v spomin pokliče, dogodek svojega prednika, kako plačilo je prejel od tistega, ki mu je cerkev deveta briga. Saj tudi nama tako z rožicami postlano, kakor si domišljuje. In mi to dobro vemo. Šli smo pa le veliko nedeljo v cerkev, ne pa v jamo. Tistim pa, ki nam vsiljujejo prvi maj, pa povemo, da jim bomo posvetili enkrat, da se sami ne zanesejo kako. Ravno tisti ljudje, ki zahtevajo prvi maj, so vedno na šilit. Repovš ima mesec za mesecom po 50 šilitov, Vsak dan se mu piše poldrugi šilit. Tisti pa, ki pod grudo zemlje v potu svojega obraza išče vsakdanjega kruha zase in svojo družino, se mu pa šihti kradejo. Kdo je več, tista masa, ki dviga zaklade iz zemlje ali pet rdečih kalinov? Idrija. Da imajo naši pri bratovski sklad-nici, oziroma pri zeleni mizi sedeči rdeči bratci dve meri, je sploh znano. Govori se sedaj, da so pri eni zadnjih sej prišli v poštev tudi svojci umrlih rudarjev Rafaela Logarja in Jerneja Hladnika. Umrli Rafael Logar je zbolel meseca avgusta lanskega leta, v novembru je naredil z veliko težavo še nekaj šihtov, potem je pa popolnoma onemogel in umrl 19. sušca t. 1. Mati njegova je vdova rudarja, zgubila je v teku kakih bsem let moža in tri otroke, ima pa še dve nepreskrbljeni hčeri. Mož ji je zapustil staro zadolženo kajžo, pokojnine pa dobiva po možu 3 K 81 v na mesec, pravijo tudi, da medtem ni le nič dobivala, ampak na plačilni dan vselej še plačati mogla, v kolikor ni njena provizija za navadno mero žita zadostovala. Ker sta bila v hiši te vdove bolezen in smrt skozi več let stalna gosta, bode vsak razsoden človek pripoznal, da je bila povodom zadnje smrti podpora nujno potrebna. — Umrli Jernej Hladnik pa je sin rudarja, ki ima sicer mladoletne otroke, toda je v veliko ugodnejšem položaju nego vdova Logar. Sezidal si je pred nekaj leti novo hišico, katera bode najprej že prosta dolga, stoji v višjem plačilnem razredu in ni imel daleko toliko bolezni in smrti v hiši, kakor vdova Logar. Sin mu je zbolel še le koncem januarja t. 1.; bil je torej komaj en mesec bolan. A ima to prednost, da je socialni demokrat in sosed oblastnega mo-kraškega in bratovskega odbornika. To zadnje je bilo tudi pri delitvi podpore merodajno in je dobil Hladnik 10 K podpore, vdova Logar pa, ker je bil rajni Rafael pristaš in pevec katoliške delavske družbe, le 0 K. To je pravica, da se Bogu usmili. Pa kaj hočemo, pri mokračih ni Boga, ni vesti, ni pravice, ni resnice. Sram naj bode teh mokraških bahačev, ki imajo vedno blagor rudarskih svojcev na jeziku, v resnici pa z ubogimi vdovami tako postopajo. Sicer, pa ali res ni nobenega pri seji. ki bi take kričeče slučaje malo osvetlil? Trbovlje. Kakor smo že objavili v št. 20 »Naše Moči«, da se je naše krščansko-socialno delavsko društvo preselilo iz svojih društvenih prostorov. Sedaj imajo naši liberalci veliko opraviti, kajti odlični gospodje se sedaj bavijo s tem, da bi nam sedanje društvene prostore odvzeli; posebno tudi gospodov učiteljev pri tem hujskanju ne sme manjkati. Ti gospodje vedno kričijo, da smo mi proti narodni zavesti, mi pa rečemo toliko, da smo mi krščanski socialci bolj narodni, kakor marsikateri učitelj ali trboveljski štacunar, ki se vežejo ob občinskih volitvah z nemčurji in socialnimi demokrati. Tudi za naše telovadce imajo ti zelo navdušeni narodnjaki veliko skrbi, da bi se telovadski odsek razpustil. Ali nikari ne skrbite za to, ker vi društva ne bodete razrušili, pač. ako bodemo še več neprijetnega ščuvanja izvedeli, bomo mi delavci čisto na drugo struno udarili, in naj si bo gospod kdorkoli hoče. Mi krščanski socialci ljubimo naše učitelje kot najboljše dobrotnike, vendar ščuvanja proti naši stranki mi ne trpi- mo, sicer bomo mi marsikatero novico, ne samo v »Naši Moči«, ampak v vseh naših časopisih naznanili, in bodeta »Narodni List« in »Domovina« kar strmela. Somišljeniki in somisljenice! Zahtevajte in kupujte v vseh trgovinah in trafikah vžigalice v Jcorist obmejnim Slovencem! Predilnice. Iz ljubljanske predilnice. Vsa narava se veseli. vse sc na novo oživlje. Tudi v strokovnem društvu se je pričela nova pomlad, ker le pod izkušenim predsednikom, kakor je sedanji, se dela za blagor društva. Nič več ni pritožbe, ta ali oni malo dela za društvo, pa je dobro plačan za vsako stopinjo. Znova se veča od tedna do tedna armada, v katero se združujemo, da postane nepremagljiva. Tudi zadnji občni zbor je prinesel zato povod, da se delavstvo bolj za-nimo za društvo, ker se je izboljšala tedenska podpora. Vendar pa, ako se dobro hvali, mora se tudi o slabem omeniti. Kakor smo čitali v »Naši Moči« iz odborove seje, da se delavci ali delavke ne sprejemajo v društvo, ki so društvo izrabljali ali dobiti podporo. Prav je, da se ne sprejemajo oni, ki so društvo izrabljali, da so si računali ali dobivali nagrado za vsako malenkostno delo, katero bi morali narediti v korist društva, a ne pa, posamezni osebi. Ali dotičnih oseb, ki so dobile vsled bolezni podporo, bi se pa ne smelo prezirati, kakor se je godilo pred časom v društvu. Saj gotovo ni bila dotična oseba sama vzrok, da je izstopila iz društva. Gotovo je bil tu vzrok, ker se je oziralo le na posamezne osebe in ne na celotno društvo. Če je pa dobila dotična oseba, ki bi se zdaj ne sprejela v društvo, zaradi tega, ker je dobila podporo, ali ni morebiti plačevala v društvo. Upamo, da odbor ne bode preziral dotičnih delavcev in delavk. Prva pot mora biti, da se vsi združimo v strokovnem društvu, le izjemoma naj se pred društvenimi izkoriščevalci duri za-pro, ker le takrat, kadar borno vsi v društvu, smo nepremagljivi. Prva skrb naj bode: l. da vsak delavec in delavka agitira, za društvo, in 2. za »Našo Moč« in »S. K. S. Z.« A žalibog, da so še v tovarni osebe, ki hočejo biti izjema med delavstvom, dasi so sami delavci. Se se nahajajo osebe, ki bi si najrajši z jezikom služile kruh. Upam, da bo vsaj med delavstvom to izginilo, pa škoda, da že ni. So, ki hrepenijo, da bi malo delali in bili dobro plačani, če ne za drugo, pa za laži. So osebe, ki želijo sebi dobro, a svojemu sodelavcu in sodelavki pa slabo. Tu naj bode le en slučaj: V tovarni je navada, da eden ali pa tudi dva hodita na dom gledati bolnike. Ali tu se le prevelikokrat dela krivica, vsaj od strani ene osebe za bolnike. Prav je, da se kakor pravimo kontrolira bolnike, ali prav je, da se potem dotičnega bolnika prav sodi in o njem govori. Ako je bolnik sam, da nima človeka. ki bi mu saj potrebno hrano preskrbej, mora vstajati, dokler mu dopuščajo moči, da sicer od gladu ne umrje. Da se pa že v tem slučaju^ ni prav postopalo. Ne vemo, kako sodi dotični, da bolnika spravi ob bolniško podporo, a v društvu jo pripoznajo. Mislim, da če je V resnici bolan* tudi če vedno ue leži, mu pristoja obojna podpora. Saj je čestokrat človek bolan, da ne more delati, a vendar mu ni potrebno ležati. Drugo za danes še zamolčimo, da sc je že velika krivica godila marsikomu, vendar za sedaj ne navedemo posameznih slučajev. Vprašamo le dotičnega: ali s tem agitira za društvo« Čujte pregovor, ki pravi: Kdor drugim jarnfl koplje, sam vanjo pade. Upamo, da se bode tega vsak izogibal. Upamo j)a tudi, da v to odbor pogleda, saj je ravno odborova dolžnost, reševati tovarniško polemiko. Želeti je, da se bode razširjalo prijateljstvo med delavstvon1 bolj in bolj. In le takrat, kadar bo društvo prijateljsko združeno, smo nepremagljivi. Zato P3 vsi na delo za blagor društva in le potem bode veljalo geslo: Vsi za enega, eden za vse! Jeseniška straža. Sava. Povedati moram nekaj nepričakovU' nega. O praznikih je bilo v gostilni. Večinom? sami tovarniški delavci so pili in se pogovarjaj.1: Ko sem jaz vstopil, je ravnokar eden odlo#1* »Slovenca« iz rok in dejal: »Deželni g!av£ir Suklje poživlja vse občine, naj ukrenejo, kako bi najprimerneje obhajale šestdesetletnico vladanja cesarjevega. Jeseniška občna pa že ne bo nič ukrenila, ker nima župana in občinski odbor ne more delovati.« »Ali pa veste, zakaj tovarna ne pusti izvoliti župana?« oglasi se drugi. »Jaz si mislim tako-lc: Povsod obhajajo €0 letnico cesarjevo tako, da ustanavljajo dobrodelne zavode. Na Jesenicah je krvavo potrebna hiša za občinske reveže in kripeljne, ki so se v tovarni ponesrečili. Jeseničani bi jo 'adi zidali v proslavo cesarjeve 60 letnice, tovarna pa bi se rada izognila taki zgradbi, ker bi morala po davkih največ plačevati, pa ne pusti, da bi mogel občinski odbor, ki je zdaj proti nji v večini, kaj takega skleniti.« »Jaz pa mislim,« se oglasi tretji, »da tudi to vpliva, ker je naš ravnatelj Prus. Kdaj pa je še Prus z Avstrijo držal?« — »Bežita vidva«, zavpije četrti, »jaz vem, kako je. Saj ga poznate vsi, mi ni treba Plaviti njegovega imena. Vse to je samo njegovo osebno maščevanje. Rad bi bil dobil letos zlat križec, zdaj ga ne bo, ker ne more biti župan, pa tudi drugim ne privošči zlatega križca in zato nagaja, da nimamo župana in je v občini vse na/obe, da bi saj nihče v jeseniški občini ne bil od cesarja odlikovan letos.« — »Kaj? I ako pa jaz ne pustim govoriti čez tovarno in ravnatelja in naše predstojnike,« zakliči naenkrat od sosedne mize mož, rdeč ko ptirman. »Nič ni res, kar govorite. Povem vam nekaj, kar bi moralo sicer ostati tajno, da boste vedeli, kakšno krivico delate s svojo sodbo, poslušajte! Ravno tisti, ki pravite, da nagaia, ker ni župan, je bil pri ravnatelju in je delal na to, da se bo še letos v spomin 60 letnice cesarjevega vladanja zidala sirotišnica za vdove m sirote tovarniških delavcev. Tovarna sama j° bo zidal za 200 tisoč kron na svoje stroške. Imenovala se bo pa »Franc Jožefova sirotišnica« in napis bo slovenski. In še nekaj. Letos bo tovarna vpeljala tudi zavarovanje zoper nezgode in penzijon povišala za polovica. Tako bo tovarna proslavila 60 letnico vladanja cesarjevega brez Jeseničanov.« — Vsi so vtijmili ob teh besedah, jaz pa sem hitro spil svoj vrček in — se zbudil iz spanja, ker vse to 'se mi je le sanjalo. Morda te sanje kaj pomenijo. Sava. V sobotnem »Slovencu« članek med dnevnimi novicami o starostnem zavarovanju "mam je dal veliko misliti. Vlada pripravlja načrt za najbolj zatirano ljudstvo. Ni Bog ve kaj, da bi ga z veseljem pozdravljali. Nekaj pa vendar je. Vidi se iz tega, da vendar misli vlada da ubogo delavstvo. Da je potreba enkrat tem ljudem nekaj preskrbeti za onemoglost in starost. Kaj pa naši kapitalisti? nas bodo gotovo da občnem zboru bratovske skladnice zadovoljili s poročilom: Jubilejno leto je, pri slavnostih si bodo visoke cilindre na glavo dali, da se bodo •zpoznali izmed ljudstva, l ega gotovo ne bodo daredili, da bi ne privolili izpremembo pravil bratovske skladnice, ker to delo bode v spomin .60 letnega vladanja našega cesarja. Ker so toliko let nazaj zadrževali; gotovo sedaj ne bodo več. Popraviti se mora krivična izprememba Pravil od leta 1892. V teh 15 letih se je premoženje povišalo do glavnice 600 tisoč kron. Vedeli so tisti, ki so pravila izpreminjali, da se bode denar množil. Pokojnina je pa manjša kot Preje. Udje pred letom 1892. sprejeti dobe pokojnine, ako delajo 30 let, vsaj 26 kron na mesec, njih žene po njih smrti polovico. Po seda-djih pravilih sprejeti udje pa dobe 200 K na leto, Čeprav delajo 50 let, njih žene pa 66 K na leto. Pri nas gremo le vedno na slabše. Pa zakaj? Ker delodojelec polovico plačuje, delavec pa polovico. Zaradi tega so pa pravila tako urejena, majhna pokojnina, mali mesečni doneski. Slab je vladni načrt, pa ima vsaj več razredov. Bolje bo iti proč od naših kapitalistov in pridružiti se k državnemu zavarovanju. Upamo, da bodo to leto vpoštevali delavski glas, in izpre-menili pravila tako, kot jih delavci zahtevamo. Sava. Finančna straža se pritožuje čez stanovanjc. Mi načelno sicer nismo prijatelji teh Kospodov, vendar pa s socialnega stališča moramo popolnoma priznati, da je njihova pritožba popolnoma opravičena. Saj finančna straža ie gotovo državni urad in ta urad z napisom c. kr. finančna straža tiči v takem smetišču in gnojišču, da bi si človek komaj mislil, da bi imenovani urad mogel biti tukaj nastanjen. Zraven pa še ta nepokoj in nemir, ki ga povzročajo v prostih urah šolarji iz nemške šole, ki pridejo skupaj iz vse jeseniške okolice. Nadalje pa še ta glasovir gdčne Ritarjeve, ki neprestano razbila in tolče po ušesih več ali manj utrujenih finančnih stražnikov, ki morajo vestno opraviti svoj posel. Ni čuda, da se vzbuja vedno večja nevolja pri teh gospodih. Mi bi opozorili do-tične faktorje, ki so zahtevali finančno stražo na Jesenice, naj bi tudi preskrbeli temu uradu dostojnejše in mirnejše stanovanje. Korošec. Bistrica na Koroškem. V naši tovarni je že zapela kukavica ter namignila delavcem, da je drugod boljša plača ter menda tudi življenjske potrebščine niso dražji. Velikonočni teden ni minul dan, da ne bi jih več obračunalo, vprašamo, kako hoče delavec shajati, še slabši je kokor suženj; ta ima vsaj hrano in obleko, delavec pa še toliko ne zasluži, da bi zadostil svojim potrebam. Posebno delavci, ki delajo na prostem so veliki reveži, imajo nekega penzio-niranega orožnika za paznika, ki cel dan stoji ali sedi pri delavcih ter jim gleda med roke, ki se morajo vrteti kakor stroj za plačo do 1 gld. delavec zasluži 20 do 2.5 gld. na mesec, toda vprašamo, kako more s tem oženjen delavec shajati pri težkem delu. Kako hoče dobiti tovarna dosti delavcev, ko jih tako skrajno slabo plača; naša tovarna ima po večini same take delavce, ki so jih razmere prisilile nositi jarem, ki ga jim je naložila tovarna. Ravnateljstvo se bo moralo sprijazniti z mislijo, da bodo v kratkem dali draginjske doklade. Naša tovarna je imela cementiran vodovod, isti se je poškodoval zaradi tega veliko notranjih delavcev ni imelo dela, toda ravnateljstvo jo je kmalu iz-tuhtalo. Naženimo jih popravljat vodovod, plačajmo jih po goldinarji ter nastavimo jim za hrbet znanega priganjača; kdor ne pride delat, pošljemo mu poročilo, da bo kaznovan, če ne pride delat, po tej paroli bo tovarna gotovo na boljšem, kakor če bi izročili delo dragemu podjetniku, na ta način rešuje naša tovarna delavsko vprašanje. Sedaj bodo pri nas občinske volitve. Volivci, svetujemo vam, da ne bodete volili tovarniške kandidate, delavcem in kmetom nikjer ni na korist, če imajo tovarniški privrženci občino v rokah, posebno kakor je sedaj v popolnoma slovenski občini nemški župan, ter nemški tajnik. Zato pa delavci, ne mislite, če se bodete priklanjali tovarni, da se vam bode boljše godilo, zakaj pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, zato zberite enako misleče, enako trpeče v lepo skupnost, v strokovno društvo, ter ne nehajte zahtevati vaše pravice, da bodete dolgo, kot je svobodnemu človeku dostojno živeti. Prometna zveza. Mnogo naobrazbe kaže neki Florjančič na južni železnici v Ljubljani, kateremu smo zadnjič posvetili v našem listu par vrstic, ker ne moremo hvaliti njegove »svobodne« in »bratske« gonje proti vsem onim, ki slepo ne trobijo v židovski rog. Sedaj ga resnica, ki smo jo zadnjič zapisali, silno peče, in sicer tako peče, da kriči, kot ranjen vol: »Nož bi pognal v ter-buh tistemu, ki je pisal v »Našo Moč«. No, pa naj bo le brez skrbi. Ne bo zvedel, kdo je pisal v naš list. Cc bo pa dosti sitnosti prodajal, se mu pa lahko zgodi, da ga povabi na ričet gosp. državni pravdnik, radi nevarnega pretenja. Sicer se mora pa Florjančič še navaditi, ker bomo o njem o priliki še pisali, ker o njem precej lepega vemo'. Brezovica. Železničar nam piše: Velika strast vlada sedaj med socialno demokraškimi železničarji na južni železnici. Ako kak čuvaj ni v soc. dem. društvu, ga tovariši zaničujejo in zasramujejo, da se jim revež uda. in jim plačuje teško prislužene krajcarje. Posebno vneta za socialne demokrate sta dva čuvaja Logar in Japelj. Na vse pretege vabita in terorizirata delavce, da bi pristopili k soc. demokratom. Ob-Ijubujeta jim zlate Čase, ko jim ne bo treba delati, ampak bodo v vročini kar v senci sedeli in čakali, da iim prično pečene piške leteli v grlo. Vendar pred kratkim ju je vprašal nek pameten čuvaj, kake koristi nudi železničarjem socialno demokraško društvo, ko se more plačevati toliko mesečne članarine. A v tistem tre-notku je menda priletela pečena piška v grlo in revež ni mogel odgovoriti in tudi pozneje ni odgovoril. Nič vam ne nudijo rdeči bratci za vaš denar kot umazan časopis, zato pa rajši pristopite k »Prometni zvezi«, ki vam nudi pra-vovarstvo in vam daje tudi podpore in mrtva-ščino. Seveda vam je težko stopiti k »Prometni zvezi«, ker je vaš delovodja Zalaznik tudi rdečkar in sicer hud rdečkar, ki bi najraje vse člane žive snedel mesto pečenih pišk, a ravno njegovo delovanje in obnašanje napram delavcem vas sili, da stopite v »Prometno zvezo« in če se mu morate pokoriti v službi, mu s tem pokažete, da se mu v prostem času ne daste komandirati. Zato pa, delavci, le pogum in na svidenje v »Prometni zvezi«! Uslužbenci južne železnice na vseh ogrskih in hrvaških progah so začeli s pasivno rezistenco. Z druge strani se poroča, da so uslužbenci izročili ravnateljstvu v Budimpešti spomenico in da je slednje obljubilo jim odgovoriti v treh tednih. Na ogrskih progah ni pasivne rezistence in se promet vrši normalno. Maribor. Piše se nam: Tukaj se že pridno agitira za »Rdeči praznik« prvi majnik. To je seve že nekaj navadnega pri soc. demokratih. Letos pa nenavadno delajo nato, da bi se celi dan praznovalo in v ta namen kakor smo zvedeli po tovarni pobirajo podpise tako imenovani »zaupni možje«. Seveda, to le na skrivaj, toda z že navajenim pritiskom', da se hočeš ali nočeš moraš udati njih zahtevi. Če pa je zapovedan praznik v tednu, o tedaj pa na vse načine godrnjajo, češ, kaj jih je treba toliko, sami lu pa le radi še enega in tega navadni delavni dan. Ne pomislijo pa, da bode koncem tedna tudi plačila za en dan manj, kar posebno oni občutijo, ki ne delajo v akordu. Po njih mislih tisti že itak ne spadajo več med ljudi, samo kronca dvajset vinarjev, to še je dobro od njih. V teh revnih a ne temnih glavicah že tudi postaja jasneje, zato so tudi kronce vedno redkeje. Da rdeči gardi to ni prav, se razume, a človek mora postati enkrat tudi »kšajt«, tako pravijo oni vedno, in res kateri postane »kšajt«, preneha nositi kronce v rdečo blagajno. Na državnih železnicah se bo s L majem t. 1. na nekaterih postajah povišala stanarinska doklada na 50 odstotkov dunajske stanarinske doklade. Največja varnost življenja je na nemških in avstrijskih železnicah. V letu 1906 je bilo na en milijon potnikov na nemških železnicah usmrčenih 0-08, poškodovanih 0-39 potnikov: na avstrijskih železnicah usmrčenih 0-12, poškodovanih 0-96 potnikov; na francoskih železnicah usmrčenih 0-13, poškodovanih 8-18 potnikov; na angleških železnicah usmrčenih 0-14, poškodovanih 1-94 potnikov; na švicarskih železnicah usmrčenih 0-20, poškodovanih 1-04 potnikov; na belgijskih železnicah usmrčenih 0-22, poškodovanih 3-02 potnikov; na ruskih železnicah usmrčenih 099, poškodovanih 3-93 potnikov; na železnicah ameriških združenih držav usmrčenih 045, poškodovanih 6\58 potnikov. — Ro tem statističnem pregledu je največja varnost na nemških in avstrijskih železnicah, v Ameriki in na Ruskem pa najmanjša. Da je v Ameriki najmanjša varnost na železnicah, je vzrok ta. ker so železnice večinoma enotirne in je na 320.000 kilometrov dolgi železnični progi samo 80.000 uslužbencev. Vzrok majhne varnosti na ruskih železnicah pa so nemiri, v katerih so železnice večkrat poškodovane. Pro-svitljena Amerika je za potnika, ki se vozi po železnici, najmanj varna. Abstinenčno gibanje med angleškimi železničarji zelo napreduje. Pri šestih glavnih angleških železniških družbah je nad 40.000 uslužbencev popolnih abstinentov in da se jim angleško ljudstvo z večjo brezskrbnostjo prepušča v varstvo med vožnjo, kot prej! S. K. S. Z. {-I- Blagoslovljenje zastave »S. k. iz-obraževaln. društva« v Mekinjah se vrši 28. majnika, na Vnebohod, mesto 14. ju- Inija, kakor se je nameravalo prvotno. Vsa društva prosimo, naj se na to prireditev, ki se vrši v proslavo vladarjevega in papeževega jubileja kakor mogoče sijajno, že zdaj ozirajo na to slavnost in jih vabimo, naj se udeleže slavlja. S. K. S. Z. se udeleži blagoslovljeni^ z zastavo. + Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo«. Neimenovan gospod z Gorenjskega 1 K. Isti gospod je podaril tudi lepo knjigo za »Zvezino« knjižnico. Hvala! — Somišljeniki, nihče naj ne pozabi darovati vsaj eno krono »Slovenski krščanskosocialni zvezi«! SOMIŠLJENIKIH SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! «SGSM»CSMSCS» Nfffn mn*“ ” I f /.