Št. 5 (932) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 1. febr. 1968 NOVA GORICA V troje bi šlo mnogo laže Za brežiško občino pomeni kmetijstvo eno temeljnih gospodarskih dejavnosti, saj daje kruh 40 odst. prebivalstva. Mnenja o nadaljnjem razvoju se v razpravah razhajajo. Veliko je očitkov glede pomanjkljivosti srednjeročnega plana, ker ta ne usmerja zasebnega kmetijstva. Zasebna proizvodnja zaostaja zlasti v kakovosti. Zanjo imajo kmetje največ možnosti v kooperaciji in specializaciji. Toda z sedanjim obsegom kooperacije niso zadovoljni. Kmetijske organizacije jo širijo samo toliko, kolikor imajo tržišča. Trgovina pa se še ni načrtno navezala na kmetijsko gospodarstvo. V Brežicah, v Krškem in Sevnici so se v razpravah o kmetijstvu do sedaj v glavnem omejevali na posamezna občinska območja. Zvezni poslanec inženir Bučar je opozoril na to izolacijo člane konference SZDL v Brežicah. Dejal je, da bi kazalo napraviti študijo o kmetijstvu v Spodnjem Posavju, ki bi vključila ta gospodarsko zaokroženi predel v okvire republiškega plana. Največ možnosti za razvoj imata na tem območju sadjarstvo in vinogradništvo. V Krškem išče skupščina pomoč za kreditiranje zasebnih vinogradov pri gospodarskih organizacijah. V Brežicah je predstavnik KZ Bezelj-sko predlagal ,nao skupščina sprejme predpis o načrtni obnovi vinogradov in sadovnjakov, ker ozke parcelice, ki jih kmetje prilagajajo strojni obdelavi, niso ekonomične. Morda pa bi več občin skupaj laže našlo izhod kot vsaka zase? J. TEPPEY Klubi OZN - opora za mir V dvorani dijaškega doma »Majda Šilc« v Šmihelu pri Novem mestu se je v soboto, 27. januarja, končal štiridnevni seminar za vodstveni kader organizacije klubov OZN. Udeležilo se ga je okoli 60 mladincev in mladink iz vse Slovenije, kjer je že 230 klubov OZN z več kot 7000 člani. Nadarjeni smučar mladinec Janez Novinec (SK Rog, Novo mesto), je s svojo odlično vožnjo presenetil na nedeljskem smučarskem tekmovanju v črmošnjicah. Z doseženim časom bi se zelo visoko uvrstil tudi pri članih. — (Foto: S. Dokl) Razgibana dolenjska smučarska nedelja Polna smučišča na Dolenjskem — Mladi so tekmovali v Črmošnjicah, na Mirni, v Javorovici, Obrhu, Vavti vasi itd. — Lepa smučarska nedelja je spravila na sneg mlado in staro Nedeljski vrvež na zimskih poljanah na Dolenjskem je bil takšen, kot si ga želimo, številni domači obiskovalci, ki so stalni gostje na smučiščih, so imeli to nedeljo možnost, da so primerjali svoje znanje s številnimi gosti iz vse Slovenije. Najbolj živahno je bilo v dolenjskem zimskošportnem središču Cr-mošnjicah kjer so se smučarji potegovali za pokal Vinka Paderšiča. Mladi smučarji iz Ljubljane, ki so se prvič podali v turistično neraziskano Dolenjsko, so bili presenečeni nad lepimi smučarski- mi tereni. Zal so to njihovo prvo veselje nekoliko pokvarili južni sneg in okvare na obeh vlečnicah. Tekmovalcem v Crmošnji-cah so se pridružili tudi smučarji skakalci, ki so na Mimi, v metropoli skakalnega športa na Dolenjskem, tekmovali na 40-metrski skakalnici. Tudi domačini, ki se zelo navdušujejo za ta šport, niso ostali brez zmage. V glavnem pa so prednjačili smučarji s »severa«, ki so pobrali najboljša mesta. Številni smučarski tečaji, ki so jih pripravili telesnovzgoj- nl delavci (Novo mesto, Kočevje), so pokazali veliko zanimanje med mladimi za ta lepi zimski šport. Obujanje zimske športne dejavnosti čutimo tudi v Šentjerneju, Vavti vasi itd. Takšen razmah na osnovnih šolah nas veseli in ga morajo odgovorni činitelji podpreti. Upamo da pretekla razgibana smučarska nedelja ni bila vrhunec športne razgibanosti v tej zimski sezoni. Nova pošiljka snega, ki jo smučarji pričakujejo, bo pripravila in omogočila še kakšno tako razgibano nedeljo. Smučarski tekmovalni koledar nam obeta številne zanimive smučarske tekme v Crmošnji-cah. Podrobne rezultate z nedeljskih smučarskih srečanj berite na športni strani našega tednika. SLAVKO DOKL Seminar je pričel predsednik republiškega centra organizacije klubov OZN Ignac Črnič, takoj zatem pa so udeleženci poslušali predavanje o Srednjem vzhodu. S predavanjem se je pričel fcuidi drugi seminarski dan, in sicer so predstavniki klubov OZN prisluhnili obrazložitvi stališč SFRJ do neuvrščenosti in aktivnega sožitja. Popoldne je sledilo zanimivo predavanje o socialistični družbi in religiji. V petek dopoldne so semi-naristi delali po skupinah in obravnavali delo klubov OZN v osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah in posebej delo občinskih in medobčinskih centrov. Pomembnejše sklepe so obravnavali in potrdili tudi zadnji dan na razširjeni plenarni seji republiškega centra, s katero se je seminar končal. Na seminarju so ugotovili med drugim, da so klubi OZN privlačna oblika dela za mladino. To potrjujejo tudi (prej omenjeni) podatki o razširjenosti te organizacijo Zaskrbljivo je le to, da se organizaciji še ni posrečilo pritegniti v klube delavske in smečke mladine, sklenili pa so, da bodo zamujeno nadoknadili. Vse štiri dni je bil govor tudi o obogatitvi oziroma izpopolnitvi dela klubov OZN. Razpravljali so o novih in primernejših oblikah in ustreznejših delovnih metodah. Ni treba pozabljati, je bilo rečeno, da sta volja in celotna dejavnost v teh klubih najboljša opora tistim silam na svetu, ki se borijo za mir, humanost in enakopravnost med ljudmi. Tovariš Viktor Avbelj v Krškem Jutri, v petek dopoldne, bo na sestanku vodilnih političnih in gospodarskih delavcev občine govoril v Krškem član sveta federacije "ovariš Viktor Avbelj. Razprava bo tekla o glavnih gospodarskih vprašanjih, ki ta čas najbolj zanimajo vso javnost. Nesoglasja in obdavčevanje Člani kluba republiških in zveznih poslancev na Dolenjskem so imeli 26. januarja v Črnomlju posvet, na katerem so menili, da bi bilo potrebno v občinah uskladiti politiko obdavčevanja gospodarstva in kmetov. Poslanci so se seznanili tudi s problemi, ki jih imajo v občinah pri sestavljanju proračunov. Navzoči predsednik občinskih skupščin so poslancem našteli pripombe na osnutke republiških in zveznih predpisov, ki so jdh slišali v svojih občinah. Vlomilec odšel praznih rok V noči od ponedelja na torek, 30. januarja, je nekdo vlomil v prodajalno kruha v Trebnjem. Vlomljeno je bilo skoz okno, vendar storilec ni mogel odpreti blagajne in je moral oditi praznih rok. FEBR. 1. DO 11 Nekako do 8. februarja bo prevladovalo suho jasno vreme z mrazom ponoči, čez dan milo. Okrog 9. februarja ohladitev s snegom do nižin in burjo.. Potem razdobje mraza in pogoste sne/ne padavine. Dr. V. M. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1967 dela preglavice mnogim računovodjem. Predpisi se namreč vsako leto toliko spremene, da je vse spremembe do 5. februarja, ko mora biti račun oddan, težko preštudirati. Zato je pomoč tistih, ki se hitro prebijejo skoz administrativno goščavo predpisov zelo zaželena in takih krožkov, kot je naš na sliki, je te dni dovolj po vsej Dolenjski«.. (Foto: Darko Pavlin, Novo mesto, prva nagrada za »Fotografijo tedna«) POSEBNO OBVESTILO Na željo mnogih sodelavcev, ki zbirajo nove naročnike za Dolenjski list, kakor tudi glede na dejstvo, da smo pravzaprav sredi najživahnejšega pridobivanja novih prijateljev in bralcev našega domačega pokrajinskega tednika, podaljšujemo letošnjo akcijo DO KONCA FEBRUARJA 1968 Vsi pogoji in nagrade, ki smo jih razpisali v začetku decembra 1967 za vse, ki bodo pri tem koristnem delu pomagali, veljajo do 29. februarja 1968, ko bomo zbiranje in tekmovanje sodelavcev zaključili. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Notranji natečaji v delovnih organizacijah *= s N1VZLIC SKRIVNOSTNEMU IZGINOTJU ene francoske in ene izraelske podmornice v Sredozemlju ni promet pod morsko gladino nič manj živahen in nič manj — nevaren. »RESOLUTION« prva angleška podmornica tipa Polaris nalaga te dni v vojaški bazi v Charlestonu tovor 16 raket Polaris. Podmornica bo jutri izplula proti Cape Kennedyju (ZDA), kjer bo operirala ta mesec. Na sliki: »RESOLUTION« v Charlestonu. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled | V mnogih zahodnoevropskih državah imajo oblasti zadnje čase polne roke dela s študentskimi nemiri. V Španiji kar po vrsti zapirajo fakultete na madridski univerzi, ker študentje demonstrirajo proti Francu. Zdaj sta že več kot dve tretjini madridskih študentov »brezposelni«. V Britaniji so neki dan študentje demonstrirali proti premieru Wilsonu in policijo, ki jih je skušala razgnati, napodili s paradižniki in gnilimi jajci. V Belgiji pa so kar sedem dni trajali neredi, ki so izbruhnili na skoraj vseh univerzah, ker so hoteli odpraviti flamski jezik in ga povsod zamenjati s francoščino... V Italiji se je začel proces o poskusu državnega udara leta 1964. Glav. ni krivec je general de Lo-renzo, ki ga obtožujejo, da je skušal s svojimi pristaši prevzeti oblast in odpraviti demokratične institucije. Primer kaže, da generalski apetiti po oblasti niso omejeni samo na nerazvite države v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki .. Grški vojaški šefi, ki jim je za razliko od de Lorenza udar uspel, pripravljajo nov »strip-tease«. Vodilna četvorica polkovnikov je že pred časom slekla uniforme in se prelevila v civiliste, zdaj pa napovedujejo, da bo še devet polkovnikov, ki vodijo razna ministrstva odložilo uniforme. Potem pa naj po svetu še govorijo, da v Grčiji vlada vojska... V Pekingu so v nedeljo organizirali javen proces proti enajstim ljudem, ki so jih obtožili kontrarevolucionarne dejavnosti. Dva so obsodili na smrt m takoj usmrtili, dvema drugima, ki so ju tudi obsodili na smrt pa so kazen odložili za dve leti. Javnemu procesu je prisostvovalo 10 tisoč ljudi, prenašala pa ga je tudi televizija. Tokrat se je v Pekingu prvič zgodilo, da je bil proces javen, medtem ko so v Šanghaju že nekajkrat sodili »kontrarevolu-cionarjem« pred veliko množico in televizijskimi kamerami. Na nekem lepaku v Pekingu je bilo rečeno, da je sam Mao Ce Tung rekel, da so prenosi takih sojenj »zelo vzgojni«... Stvar je že dolgo jasna: na mnogih stolih v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah ne sedijo pravi ljudje. Prišlo je tako daleč, da tega ne moremo več dovoljevati. Zlasti še zato ne, ker imamo »pravih« ljudi čedalje več (če niti ne upoštevamo tistih, ki odhajajo z diplomami v tujino). Toda pot od spoznanja do rešitve tudi tukaj ni posuta z rožami. Kako je mogoče delavne ljudi brez pretresov in težjih sporov razporediti tako, kot to najbolj ustreza proizvodnji in v skrajni meri tudi njim sami? Vprašanje, ki terja odgovor. NOVOST O KADROVSKI PO LITIKI Začelo se je nekako sramežljivo: v nekaterih delovnih organizacijah so bili razpisani interni natečaji za izpopolnitev nekaterih delovnih mest. Vesti o tem so bile bolj skope. Bralci so imeli vtis, da so prišle v časopise skozi »stranska vrata«. Povrhu so TELEGRAMI PREDLOG ZA NEVTRALIZACIJO AFRIKE — Predsednik Slonokoščene obale Houphouet Boigny in Konga (Kinshasa) Joseph Mo-butu sta se zavzela za to, naj bi bila Afrika popolnoma nevtralna in naj bi njeno nevtralnost jamčile velesile. Tako bi ta celina ostala izven svetovni spopadov in bi se lahko bolj posvetila premagovanju zaostalosti. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BRAZILIJI — V ponedeljek se je v Južni Braziliji zgodila huda železniška nesreča, pri kateri je bilo 41 ljudi ubitih, 57 pa ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker sta se zaletela potniški in tovarni vlak. KONEC POLETOV Z BOMBA MI? — Ameriški tednik »News-week« piše, da je obrambno ministrstvo ZDA sklenilo, da bodo ustavili stalne polete ameriških bombnikov natovorjenih z jedrskimi bombami okrog sveta. V zadnjem času sta se dve taki letali zrušili, ieta 1966 blizu španske obale, pred kratkim pa na Grenlandiji. Obakrat je prišlo do radioaktivnosti. SOVJETSKA PARTIJSKA DELEGACIJA V TOKIU — V glavno mesto Japonske je pripotovala sovjetska partijska delegacija, ki jo vodi član Politbiroja MihaiJ Suslov. Delegacija se bo pogovarjala s predstavniki japonske komunistične partije o normalizaciji odnosov med obema partijama. bile še precej nejasne: interni natečaj — kaj to pravzaprav je? Slo je v bistvu za pravcato majhno revolucijo v kadrovski politiki. Nekateri so jo sprejeli z nerazumevanjem, celo z odporom, češ ti interni natečaji so že vnaprej obsojeni na polom. Ali ni to smešno igranje s samoupravljanjem? so tarnali drugi. Mar nimamo operativnih vodstev in strokovnih služb, ki so dolžne ocenjevati kvalifikacije in sposobnost ljudi, ki pridejo na ustrezna mesta? Vendar interni natečaji niso doživeli poloma, kot so si nekateri obetali. Nasprotno. Nedavno so se v tisku, čeprav spet precej plaho, pojavile novice o razpisu internih natečajev celo za dva tisoč delovnih mest v nekaterih podjetjih (»Pretiš« v Vogošču in »Energoinvest« v Sarajevu). Praksa torej kaže, da so taki razpisi mogoči RAZLOGI Pravico do udeležbe v notranjem natečaju imajo seveda vsi delavci, katerih delovna organizacija je natečaj razpisala. Ta praksa se uvaja predvsem zato, da se primerneje razporedijo moči delovnega kolektiva — da pridejo pravi ljudje na prava mesta! že to je vsekakor zadosten razlog, jih je pa še več. S temi natečaji je dana priložnost tako rekoč vsem članom delovnega kolektiva, da pridejo tudi na odgovorna delovna mesta v podjetju. Taka priložnost pa seveda spodbuja člane kolektiva k pridobivanju in širjenju strokovne m splošne prakse. Res pa je v tej stvari neka nevarnost: praksa notranjih natečajev se lahko uporabi tudi za to, da se delovni kolektivi zapro vase, zlasti tam, kjer posamezniki in skupine »držijo vajeti« v svojih rokah. Tej nevarnosti se je mogoče izogniti le tako, da notranji natečaj postane samo del enotnega procesa kadrovske politike (drugi je javni natečaj). Kajti ko delovna organizacija na najboljši možni način razporedi lastne kadrovske moči, potem lahko bolje in stvameje oceni, katere svoje potrebe bo morala kriti s kadri zunaj kolektiva. Nevarnost zapiranja kolektivov vase pa nikakor ni zadosten vzrok, da bi do notranjih natečajev zavzeli odklonilno stališče. Ta metoda namreč najbolj ustreza razvoju samoupravnega socializma. Predvsem zato, ker ljudi, ki na ta način pridejo na delovno mesto, prisili, da imajo odgovornejši odnos do dela. V tem primeru človeku, ki je prevzel delovno mesto, ne izkaže zaupanja posameznik, tudi ne skupina »odgovornih« ljudi, ampak praktično ves kolektiv. Že samo to dejstvo pa pomeni pot, s katero se samoupravljanje uveljavlja in utrjuje. M BABIČ Sto let tiskarske organizacije 9. februarja letos bo poteklo 100 let, odkar so slovenski tiskarji ustanovili svojo grafično organizacijo, ki je bila hkrati prva delavska organizacija na naših tleh. Takrat se je zbralo na ustanovni občni zbor 32 tiskarskih delavcev, zdaj pa je v grafični organizaciji okoli 2500 članov. Visoki jubilej bodo proslavili z vrsto prireditev, avgusta pa bodo letne igre grafičarjev, tokrat v Celju. Prejšnji teden so severnokorejski patruljni čolni blizu obal Severne Koreje zajeli ameriško vojaško ladjo »Pue-blo«. ZDA trdijo, da je njihova ladja plula v mednarodnih vodah, Korejci pa trdijo, da je kršila njihove ozemeljske vode. Naj bo tako ali tako, nastala je ostra kriza, ki je celotni položaj v vzhodni Aziji še bolj zaostrila. V ZDA ni malo takih, ki menijo, da bi moral VVashington kar naj-odločnejše reagirati, če ne gre drugače tudi z vojaško silo, kar bi seveda pripeljalo do nove vojne v Koreji. Slišati je tudi bolj razumne glasove, ki se zavzemajo za to, da incidenta ne bi dramatizirali in se igrali z ognjem. Naj omenimo, da je tako stališče zavzela tudi Sovjetska zveza, ki je preko svojega premiera Alekseja Kosigina pozavala ZDA, naj incidentu ne pripisujejo prevelikega pomena. Zaenkrat še ni jasno, kako se bo zadeva razpletla. Američani pošiljajo okrepitve v Južno Korejo, blizu severnokorejskih obal pa plovejo njihove vojaške ladje. Ozračje je torej močno napeto, če* prav je morda dobro znamenje, da se v prvih dneh po incidentu še ni zgodilo nič usodnega. Vendar je to le delna tolažba, posebno ker je položaj v tem delu sveta tak, da vedno lahko pride do eksplozije že ob najmanjšem povodu. Tudi če se bo primer s »Pueblom« razpletel brez najhujšega, bo še vedno obstajala stalna nevarnost, da se ob kakšni podobni priložnosti stvar konča slabše. Vprašanje je, komu ozračje stalne napetosti koristi in zakaj so incident s »Pueblom« napihnili do takšne mere. Prvič je res, da ZDA stalno izzivajo s tem, ko pošiljajo svoje vohunske in vojne ladje v skoraj vsa svetovna morja in k obalam drugih držav. Po drugi strani pa je res, da tudi korejski akciji ’ ne manjka določene izzivalnosti, posebno če prištejemo sem še naraščanje incidentov v demilitarizirani coni med Severno in Južno Korejo. Večina komentatorjev meni, da incident ni bil slučajen in da so tako ZDA kot Severna Koreja imele pri tem še posebne smotre. ZDA zdaj ob korejskih obalah znova demonstrirajo svojo moč in znova dajejo vedeti vsem, posebno pa Kitajski, da ne mislijo odstopiti od svojih interesov in v tem delu sveta za nobeno ceno. Severni Ko- ENOTE FNO V SAIGONU — V glavnem mestu Južnega Vietnama so se pojavili letaki, ki pravijo, da so se v mesto vtihotapile enote Južnovietnamske osvobodilne armade, KI pripravljajo napade na zgradbe v katerih 90 nastanjeni ameTlškl vojald. rejci pa so s tem hote ali nehote storili močan pritisk na Američane v Vietnamu, saj morajo del svojih vojaških sil zdaj uporabljati za , nadzorovanje položaja v Koreji, razen tega pa so povzročili napetost tudi v Južni Koreji in jo prisilili, da ponovno razmisli ali iahko pošlje še več svojih čet v Vietnam. Vsa stvar v zvezi z zaplembo »Puebla« je gotovo več kot le incident — je politična igra (ki se kaj lahko spremeni tudi v voja- Nevarna igra okrog Koreje ško) v kateri gre za širše stvari, kot le za vprašanje kršitve ozemeljskih voda. le dni se nekoliko nenavadne in nevesele stvari dogajajo tudi pri naših sosedih Bolgarih. Bliža se 90. obletnica osvoboditve Bolgarije iz turškega suženjstva. V pripravah na to proslavo prihajajo pri naših sosedih na dan težnje, ki so vse prej kot koristne za dobre odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo. Znova se namreč zastavlja tako imenovano »makedonsko vprašanje«, katerega smisel je v tem, da Bolgari ne priznajo, da so Makedonci suveren narod z lastnim jezikom, zgodovino in kulturo. Znova se v bolgarskem tisku množijo trditve, da so Makedonci Bolgari, da je makedonski jezik le zahodno bolgarsko narečje itd. Se več: znova govorijo o »veliki Bolgariji« to je o Bolgariji, ki je nastala po sanstefanskem miru leta 1878 in ki je obsegala tudi ozemlje današnje Makedonije in dele Srbije. Ta »velika Bolgarija« je obstajala vsega tri mesece, vendar očitno mnogi v Bolgariji še do danes niso pozabili apetitov, ki so se tedaj zbudili. Priprave na bližnjo obletnico nosijo zaskrbljujoče veliko znakov bolgarskega nacionalizma in šovinizma, velikodržavne obsedenosti in ozemeljskih zahtev. Tako početje je v hudem nasprotju s politiko dobrega sosedstva in 1 zgodovinskimi dejstvi in nauki. Vsekakor zbuja v Makedoniji in vsej Jugoslaviji upravičeno zaskrbljenost in ogorčenje. Zbujanje nacionalizma gotovo ne prinaša koristi nikomur, tudi Rnlpnrom «;nm5rr» no | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled | ■ PLENUM CK ZMS O PRIPRAVAH NA KONGRES. Udeleženci so ocenili dosedanje priprave in predloge kongresnih dokumentov, ki bodo v oporo slovenskim delegatom na februarskem kongresu Zveze mladine Jugoslavije. Tam se bodo zavzemali za nova programska načela, pa tudi za novo vsebino dela. Zveza mladine naj ne bi bila le nekakšna kopija drugih družbenih in političnih organizacij, temveč organizacija, ki bo odražala politična stremljenja in interese mlade generacije. Na plenumu so ovrgli nekatere težnje po zvezi mladine kot nekakšnem sodobnem SKOJ ali, kar je druga skrajnost, kot zvezi mladinskih organizacij. Zavzeli so s» za to, naj bi se zvezno vodstvo oblikovalo po republiškem načelu. Plenum CK ZMS je podprl odklonilno stališče mladinskega komiteja mesta Maribor do odloka o javnem redu in miru, ki ga je konec lanskega leta sprejela mariborska skupščina. Kakor je znano, odlok določa, da mladi do 16. leta po deveti uri zvečer ne smejo na ulico. Ta ukrep je izzval pri mladih po vsej Jugoslaviji ogorčene proteste, mladinski časnik »Mladost« pa je sprožil celo ustavni spor. ■ VEČJA ODGOVORNOST NA OBČINAH. Trije zakonski predlogi s področja zdravstvenega zavarovanja, ki jih je te dni sprejel izvršni svet, precej povečujejo vlogo občin na tem področju. Stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnega dohodka, in dodatni prispevek, ki ga plačujejo zavarovanci — člani gospodinjstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, naj bi po novih predpisih določale skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja s soglasjem občinskih skupščin. ■ AKTIVNOST IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS. Izvršni komite je na svoji ponedeljkovi seji razpravljal o stikih s komunistični- Nova vsebina dela mi in drugimi strankami v sosednjih deželah. Med drugim je poudaril nujnost, da bi odnose Slovenije z zamejstvom širše preučili, tako tudi vzroke, zakaj niso bolj izrabljene možnosti za gospodarsko sodelovanje z obmejnimi pokrajinami v Italiji in Avstriji. Na seji so govorili tudi o tem, da bodo v razprave o aktualnih problemih mednarodnega delavskega gibanja vključili vse članstvo ZKS. ■ USPEH NAŠEGA NUKLEARNEGA INSTITUTA. V nuklearnem reaktorju inštituta »Jožef Stefan« v Podgorici pri Ljubljani so uspešno prikazali delovanje novega re- gulacijskega sistema za krmiljenje reaktorja. Ta zapletena elektronska naprava je naš domači proizvod, plod sodelovanja z zagrebškim podjetjem »Rade Končar«. ■ TEKMOVANJE KOOPERANTOV ZA PRIDELKE PŠENICE. V tekmovanju kooperantov za bogate pridelke pšenice bo sodelovalo letos kakih 100.000 gospodarstev iz 200 zadrug in obratov za kooperacijo. Na njihovih posestvih računajo s pridelki nad 40 metrskih stotov na hektar. Kmetijske strokovne službe bodo pridelovalcem pomagale pri uporabi agrotehničnih ukrepov. ■ ZASEBNI PREVOZNIKI DA, TODA... Odbor republiškega zbora za proizvodnjo in promet meni, da ne bi smeli zatreti zasebnega prevozništva, samo ga je treba spraviti v sklad z našimi načeli o osebnem delu. Družbena prevozniška podjetja imajo sedaj precej večje dajatve, zato zahtevajo, naj bi zasebni prevozniki poslovali v enakih razmerah z družbenimi. Svet za obrt pri gospodarski zbornici meni, da sedanji davčni sistem ustreza, le izvajati ga je treba. Sindikati bodo posvečali več pozornosti delavcem, ki delajo v zasebnem sektorju in ki doslej niso bili dovolj vključeni v sindikalno dejavnost. ■ ELEKTRIKE NE BODO VEC OMEJEVALI. Zakon o omejevanju dobave električne energije so razveljavili. Odslej bodo vsi pogoji dobave določeni s pogodbami med elektrogospodarstvom in porabniki. | TOKOVI SAMOUPRAVLJANJA IN DELITVE Delovne enote med predpisi in prakso Delovna enota se je močno uveljavila ponekod bolj na papirju, drugod pa bolj v praksi. Pray gotovo ni delovne skupnosti, ki ne bi v svojem statutu oprede1 'a vloge, mosta in fizognomije delovne enote in točno določila njenih pravic in dolžnosti. O njih se pogosto razpravlja na sestankih delovnih skupnosti, v političnih krogih in na znanstvenih sestankih. V praksi pa je z vsemi temi stvarmi vendarle precej drugače. DELOVNE ENOTE NISO »PREHODEN POJAV« Ko smo pred desetimi leti pričeli uvajaM delovne enote, je vse kazalo, da je to prehoden pojav, pa so zato nanje gledali kot na modo. Medtem pa se je kasneje pokazalo. da delovne enote zagotavljajo večjo proizvodnjo in storilnost, pomagajo razvijati samoupravljanje in \z-podbujajo delitev po delu. Delavci so dobili možnost, da več zaslužijo, podjetja pa so znižala proizvodne stroške, hkrati s tem pa so se vključevala v mednarodno delitev dela. Delavec je bil živo zainteresiran, bolj kot kd_„ prej, da več in čim boljše in cenejše proizvaja. IZMIŠLJENE DELOVNE ENOTE Delovne enote se navadno obliV jejo kot organizacijsko samoupravni deli podjetja,-ki predstavljajo zaokroženo celoto, sposobno za oblikovanje in delitev dohU % 8 WA rA r Si utrujen, živčen, te tarejo skrbi? Kvalitetna cigareta.. ... te pomiri! DIM, MODRIKASTI DIM . Sredi 15. stoletja so v Evropi samo odliCniki uporabljali žit. ce pri mizah. Evropa Je Imela kulturo, bila pa je brez tobaka. Tobaka dotlej tu Se niso odkrili. V Nemčiji le takrat Sivelo 12 milijonov ljudi, med njimi pa ni bilo niti enega kadilca! Vendar: »kar ni, se Se lahko zgodi« In zgodilo se Je, Kolumb se je pred malo manj kot 500 leti podal na pot. da bi odkril zapadno pot v Indijo Trgovina je mikala, daljne de žele so vabile s svojimi zakla dl in dišavami 2 novembra 1492 sta Rodrigo de Xeres in Lojzek de Torres, oba Kolumbova služabnika in vojščaka, na otoku Guanahanl namesto na zlato naletela na » . . mnoge može in žene, ki so nosili s seboj ogenjček, skrit v Ustju nekega zelišča, katerega dim so vdihovali .« Bahamsko otočje Je spreme nilo podobo sveta: Kolumb Je po sedmih mesecih prinesel v Španijo zlato, srebro, sifilis ln tobak Sto let kasneje Je bilo v Evropi tudi tobakovo seme Najprej so proti kajenju grme-li duhovni, nato kralji ln ce sarji. A nič ni pomagalo — tobak je bil najprej zdravilo! 2 njim so zdravili kar vse od kraja . .. Od zdravila do užitka pa Je bilo le nekaj korakov: prišla Je pipa. cigara, njuhanec ln mnogo kasneje tobakove klobase za Sikanje Njuhali so cesarji in papeži, emancipacija Je prinesla pipe ln cigarete tudi da mam Kaditi so začele vojaške kantlnerke, končale gospe na dvorih ln v palačah Dandanes kadijo povsod ln premnogi. Cigareta Je »zdravilo ln užitek, beg Iz nervozne vsakdanjosti v .pomiritev’ ln .rešitev’«. Cigare, tnl dim morajo vdihavati do Jenčki In otroci, z njim nas posiljujejo v avtobusih ln vla-kih, na cestah ln v (skoraj že vseh) Javnih prostorih. 2ivlmo v stoletju dima, modrikastega tobačnega dima. Kaj vse škodljivega se vrtinči v cigaretnem dimu? Ustvariti učinkovite filtre je toliko težje, ker doslej še niti niso dognali, katere so vse škodljive sestavine dima. Samo v zadnjih treh letih so na ta seznam na novo prišle naslednje sestavine: — nikelj, ki dozdevno preprečuje človeškemu organizmu -vtraliziranje benzpire-na, tj. sestavnega dela cigaretnega dima, ki povzroča raka; — svinec, strupena kovina, ki se počasi nabira v telesu; — radioaktivni polonij, za katerega še ni jasno, kakšne so posledice njegovega vpliva na organizem; — miristicin, ki je strup za živce; — selendioksid, ena naj strupene j ših snovi na svetu —njegove sledove dobimo pri upepelitvi cigaretnega papirja. Iskanje činiteljev v cigaretnem dimu, ki pospešujejo bolezni,. Je šele pričelo. Dve najbolj presenetljivi odkritji izvirata iz najnovejšega časa: cigarete so najbrž tem nevarnejše, čim milejše to čim daljše so. Mile cigarete sestoje skoraj popolnoma iz tobaka, ki se ne suši počasi na odprtem zraku, ampak hitro, pri umetni. vročini. Tobačni listi, ki so jih obdelali na tak način, vsebujejo posebno mnogo cukrovine. Londonski zdravnik profesor Richard Passey Je ugotovil, da je v deželah, kjer dajejo prednost milim vrstam cigaret, več obolelih za pljučnim rakom kot v drugih predelih, kjer kadijo počasi sušen tobak. Katrana z žlico ne jemo, s cigareto pa... Podobno kot s sladkorjem prebogate mile vrste cigaret so nedavno prišle pri zdravnikih na slab glas tudi predolge cigarete Tako je najvišji ameriški zdravstveni vodja Stewart svaril zlasti pred 10 centimetrov dolgimi cigaretami (»Super-Size«), ki so pred kratkim v Ameriki ln tudi v Zahodni Nemčiji prišle na trg z veliko reklar mo. Kdor Jih kadi, tohalira pri istem številu pokajenih cigaret znatno več katrana, če pusti enako dolg ogorek, kot pri krajših vrstah: čim daljša Je cigareta, toliko bolj koncentriran je koncentrat dima, ki se zbere na koncu ustnika to ki ga kadilec vsrka z zadnjimi potegi In vendar vsa strašna poročila o posledicah kajenja cigaret očitno ne morejo privesti strastnih kadilcev do abstinence. Ameriški to evropski kadilci prepuščajo ta čas skozi svoje bronhije še več dima, kot pred Terryje-vim poročilom. Skrivni motiv te vztrajnosti — prepričanje, da pekel obstaja le za druge — drži ujete celo najboljše poznavalce medicinskega dejanskega stanja. Od treh kadilcev v desetčlanski Terryjevi komisiji, ki je zasedala 1964, sta dva člana cigarete tako- opustila. Eden, profesor kemije Louis P. Fieser. Je kadil dalje še poldrugo leto. V septembru 1965 so ugotovili pri njem začetnega pljučnega raka. Fieser pravi: »Statistika me je pustila hladnega. Ko pa nekoga zadene osebno — rv>t*»m 1p drugače.« M V. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov! rmit m.....—---------- - —....—■—-—-------------m—— Prava zgodba o deželi čokolade Art Buchwald; Kdo ve, morda so bajke nastale prav tako. Pomorščaki so jadrali že od nekdaj po svetu in pripovedovali, kaj so videli in doživeli na različnih celinah. Morda je tako nastala zgodba o deželi, kjer so hiše iz slaščic in strehe iz čokolade. Dežela, ki bi to res lahko bila, je Gana, zlato obrežje zahodne Afrike, kot so jo imenovali Ves svet uživa čokolado, ki raste v tej prelepi zeleni deželi afriškega ekvatorja. Čokolada ne raste, boste rekli. Seveda ne raste: kuhajo jo v tovarnah, -mešajo, polnijo z mandlji, lešniki, z raz- ličnimi sladkimi dodatki. V velikih tovarniških kotlih vre rjava, dišeča gmota, ki člo-ve, ki ga pridobivajo iz kakav, najfinejši prah lepe barve, ki ga pridodbivajo iz kakavovca, ta pa raste po vsej Gani, nad samim afriškim ekvatorjem, ob Atlantiku. Ganski otroci pomagajo svojim materam in očetom pri nabiranju kakavovca. To je težko delo, pod zmeraj vročim afriškim nebom. Sonce neusmiljeno pripeka. Zorijo sadeži kakavovca, podobni podolgovatim orehom. Ko je sadež suh, je pravcata ropotulja, polna zrnja. Poslovni ljudje kupčujejo s to dragoceno surovino, katere največji izvoznik na svetu je prav Gana. Kadar cena kakava raste, si proizvajalca na daljnih afriških plantažah veselo manejo roke — delo se je izplačalo. Kadar pa cena kakava na svetovni borzi pade, nastanejo za državo, ki ga izvaža, velike skrbi. Plače delavcev se znižajo, cene drugemu blagu naraščajo. Toda na poljih pod vročim afriškim soncem raste kakavovec, brezbrižen za borzna poročila, mimodušen za veselje in žalost svojih pridelovalcev. In slednjič še grenka beseda o deželi čokolade. Ganski otroci gojijo in obdrajo kakavovec. V rodovitna tla te čudovite dežele posadijo vejico, ki hitro požene liste, nato pa se stebelce razraste v grm. »Ko si raztrgaš slam- Smeh pred petdesetimi leti DOBRA RAZLAGA »Kako -e moraite vendar vsak večer napiti?« »Vidite, to je tako. Ko sem izpil pet, šest vrčkov, pa postanem kar drug človek No! In ta drugi človek mora tudi nekaj dobiti.« BAHARIJA Študent dobi priporočeno pismo od svojega očeta. Drug njegov ga vpraša: »Kdo ti ie pisal?« »Moj oče.« »Ali ti pošilja tudi kaj denarja?« »Da, pet kron!« »Prava beračija! Kadar mi moj oče piše, mi pošlje kar sto kron.« »In ti pogosto piše?« »Nikoli.« MODROST BOŽJA Učenjak pride na svojem izpreihodu na planjavo, kjer so se kraive pasle. Medtem, ko živino ogleduje, leti nad njim ptiček in nekaj nepo-voljnega od sebe izpusti, kar učenjaku ravno na ramo pa de. Ko tisti odpadek briše, misli sam pri sebi: »Kako je pač bog modro uredil, da krave ne letajo po nebu.« Ganski plemenski poglavar s perjanico nate sandale, grm že daje sad,« pravijo v Gani. Pa vendar ganski otroci skoraj ne vedo, kaj je čokolada, kakor tudi ne poznajo mleka. Čokolado dobiš na pultih trgovin v mestih. Tudi v košarah branjevk, ki jim tukaj pravijo »mami«. Toda na poljih, kjer raste kakavovec, čokolade skoraj ne poznajo. V veliki vročini niti ne obstane — spremeni se v pravo brozgo. To je tudi eden imed vzrokov, da branjevke nerade nosijo čokolado v svojih velikih košarah, polnih vsakršnega blaga. BLAŽENKA STEJIC Ljudska modrost V mlinu in od otrok se vse izve. Voda in ogenj nimata duše. Voda kamenje ogladi. Voda ni nikoli tako čista, da se ne bi skalila, pa tudi ne tako kalna, da se ne bi očistila. Voda veliko prinese, pa tudi veliko odnese. Sablja tvoja, roka moja. Voda vse opere, samo sramote ne. Volk dlako premeni, a narava nikdar. Volk že ve. s čim si zobe iztrebi. Upil je od bolečin kakor ptič v precepu. V pregovorih leži zaklad modrosti preprostega moža. V premislekih bodi podoben polžu, v dejanju ptici. : Vreme nikogar ne čaka. Vse za reveže WASHINGTON. — Imam nekaj najboljših prijateljev, ki so revni. Zadnjič sem naletel na Slatterya, ki je ravno žulil pivo v gostilni na vogalu. »Kako ti kaj gre, Slat-tery?« sem ga vprašal. »Precej slabo,« je žalostno dejal Slattery. »To leto ni nič kaj dobro za reveže.« »Za reveže ni bilo še nobeno leto dobro.« »O, imeli smo nekaj dobrih let, ko se je vsakdo zanimal za reveže in so vsi govorili o tem, kako premagati revščino. Vendar sem vedel, da to ne bo dolgo trajalo.« »Zakaj ne?« »Kaže, da se človek ne more zanimati za reveže kdove kako dolgo. Nekje sem čital, da so se v Kongresu ukvarjali s problemi, ki tarejo reveže, natančno 84 sekund. Tega jim seveda ne zamerim, saj imajo veliko važnejših stvari, s katerimi se morajo ukvarjati, kot so volitve, kriminal na cestah ali koliko bombaža prihaja iz Hong Konga. Poleg tega reveži ne morejo dosti prispevati za predvolilno kampanjo, le zakaj bi jim torej kandidat posvečal kaj dosti časa?« »Mislim, da pretiravaš, Slattery. Saj vsak član Kongresa, s katerim sem se do sedaj pogovarjal, pravi, kako se zanima za reveže.« »Seveda, zato so bili tedaj, ko so povišali plače zveznim uslužbencem, izrecno izvzeti tisti, ki se ukvarjajo s programom boja proti revščini.« »Prepričan sem, da v tem ni bilo ničesar osebnega, Slattery. Kongres je verjetno čutil, da ljudje, ki se ukvarjajo s tem programom, lahko shajajo z manj denarja, ker vedo, kako žive reveži. Ne pozabi, Kongres je pač moral nekje nekaj odkr-Šiti in najbolj primemo je bilo, da je to storil pri revščini. Saj menda ne misliš, da bi to lahko storil pri vsoti, ki je namenjena za črpanje nafte.« »Seveda ne,« je dejal Slattery. »Glede tega nisem noben fanatik. Toda ne morem si kaj, da ne bi pomislil na to, kako bi reveži lahko dobili ves denar, ki ga potrebujejo, če bi le mogli podkupiti člane Kongresa.« »Presenečen sem, Slat-tery, da te obhajajo take zle misli. Ne spomnim se niti enega samega primera, da bi se na kakega člana Kongresa dalo podtalno vplivati. Kakšne predstavnike pa, misliš, da imamo?« »Najbrž imaš prav,« je priznal Slattery. »Morda so nam otežili življenje samo zato, ker nas ne marajo.« »No, to se sliši malo bolj pametno. Nihče ne mara revežev, Slattery. V ljudeh vzbujajo občutek krivde, in odkrito povedano, zaradi revščine pride lahko dežela na slab glas. Kongres verjetno čuti, da se jim zato, ker so omrtvili program boja proti revščini letos, ne bo treba več ukvarjati s tem problemom drugo leto. To bo prav gotovo poenostavilo naše življenje.« »Moje že ne.« »Ti nikoli ne gledaš stvari na splošno, kajne, Slattery?« »Saj noben revež ne,« je dejal in še vedno žulil svoje pivo. »To je ravno tisto.« »Dobro misel imam, Slattery, čeprav se morda zdi malce divja. Zakaj reveži ne začno izdelovati obrambnega orožja?« »Le zakaj neki?« »Poglej, kakor hitro boste začeli izdelovati orožje, se lahko preimenujete v ministrstvo za ekonomsko obrambo in Kongres vam bo dal dvakrat toliko denarja, kot ga potrebujete.« Sekanje kakavovih zrn Misli o ljubezm LAMARTINE: Samo dve čustvi bi zadostovali človeku, pa čeprav bi doživel Metuzalemovo strast: zamaknjenje in ljubezen. REGNARD: Ko si v oblasti ljubezni, se ji zaman upiraš. Ali bo mogla njegova hči biti kdaj vesela? Uboga Jerica, ubogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezarju, ki je snubil Sodnikovo Ano. — Ne, to ne sme in ne more biti! Ta strašna nesreča se mora odvrniti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot je bila pač naravnost k Sddniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu je bila pretežka, prezopma. Govoriti z njegovo ženo? Prebridko! Najraje bi se bil obrnil na njegovega sina, toda kje je bil ta? Povedati Brezarju? Ta bi se morebiti sam ne bil upal pred Sodnika. Slednjič je šel, kakor smo slišali, dobrega sveta ali vsaj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam zvedel? Zdaj je šele prav videl in čutil, kaka velika je nevarnost in kako blizu. Da bi le ne bilo že vse prepozno! Njemu na čast moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi misel, da bi bila pravzaprav njegova dolžnost iti naravnost h gosposki ter ji razodeti, kar je bil tako nenadoma slišal. Da se mu je zdela ta misel pregrozna, da ni čutil v sebi dovolj moči zvršiti jo; kdo ga bo obsojal zaradi te slabosti? Ali mu je bilo mogoče kaj takega storiti v njegovem stanju? Ni čudno torej, da je imel mož nemirno, težko noč po teh zgodbah. Danilo se je že, ko ga je slednjič premagal spanec. Ko se je zbudil malo časa po tem, so bili čudoma izginili vsi dvomi iz njegove glave. Mahoma mu je bilo jasno, kaj naj stori, četudi si ni bil v svesti, zakaj. Nekoliko časa po tem ga vidimo, ko korači kolikor moči praznično oblečen proti Sčdnikovim. čudno! Pot se mu ni zdela tako težka, kakor se je prej bal. Miren je bil, še mislil ni mnogo, ena sama misel mu ie bila jasno pred očmi: Tako mora biti! Prijazni bralec! Morebiti se ti zdi to čudno; ali pomisli, spomni se, kako ti je bilo, ko si ti moral iti prvič k izpovedi. Ali se ti ni zdelo, da ni nič strašnej-šega na svetu, da tega ne moreš in ne moreš! Ali slednjič, ko si videl, da ni drugače, ojunačil si se, nastonil si svoj križev pot, šel si tako rekoč miže v **■». ooio Inhko ti je bilo pri srcu. Tako nekako se je godilo našemu Sedjanu. Ko pride pred Sddnikovo hišo, zagleda malega Andrej-čka, ki se je že na cesti igral. Veselo ga ogovori deček: »Kaj pa vi, stric, tako zgodaj pri nas?« V srce je starega moža zabolelo to otrokovo vprašanje. Odgovori mu: »Očeta iščem; ali so že vstali?« »Kajpada so, na dvorišču jih menda najdete ali pa na vrtu.« Seljanu ni bilo treba moža iskati po vrtu. Na dvorišču ga sreča, ravno je hotel z doma. Molče se gledata moža nekaj časa. Potem reče Seljan: »Nekaj bi rad s tabo govoril, Sđdnik.« Te besede so bile govorjene s tako nenavadnim, skoraj skrivnostnim glasom, da so Sđdnika čudno zadele. Na misel mu ni prišlo, da bi se obregnil nad možem, kakor je bila sicer njegova navada. Mimo ga vpraša: »Kaj takega? Govori, meni se mudi na polje.« »Malo moraš že potrpeti, tako hitro ni, da bi se to povedalo, tukaj že celo ne; sama morava biti.« Molče gre Sddnik gor v svojo sobo, Seljan pa za njim. Ko bi bil v tem trenutku kdo Sddniku roko na levo stran prsi položil, čutil bi bil, da mu srce hitreje utriplje. Ko sta bila v sobi, sname Seljan ključ od zunaj iz vrat ter sobo od znotraj zapre. Sodnik ga gleda in pravi: »Kaj pa to? Menda vendar nisi prišel iz slabega namena? Dobro, da nimaš sekire pri sebi.« Nato Seljan, kakor da bi ga ne bil slišal: »Sčdnik! Tvoj sin in moja hči se rada imata; zato sem prišel — « Sčdnik si oddahne pri teh nenadnih besedah, češ: to je torej in jaz sem mislil, bogve kaj bo! čelo se mu zvedri, veselo mu reče: »In za to je bilo treba vrata zaklepati? Toda kaj pravim? Prav si storil, Seljan; kaj takega res ni da bi svet slišal. Saj vendar nisi tako neumen, kakor sem mislil, Seljan. Snubit si torej prišel? Ali to je nekaj novega; prej se je hodilo dekleta snubit, ti pa si staro navado obrnil narobe. Vendar preden dalje govoriva, povej mi, Seljan, ali si bil že pri žitniku tako zgodaj? Koliko kozarčkov si ga pozobal? Hudega, pravijo, da ima žitnik, takega, ki po grlu praska in v lase leze.« To je starega moža vendar malo zbodlo, žganja ni pil, dasi je bil drvar. Precej ostro ga torej zavrne: »Sodnik, ko bi vedel, po kaj sem prišel, premislil bi malo bolj, kaj govoriš. Ali povedal ti še nisem, ker si mi besedo prestrigel.« »Kaj nisi dejal, da zato, ker se, kakor praviš, moj sin in tvoja hči rada imata? Ali za to se jaz ne menim, kaj moj sin rad ima. Vrata sem mu pokazal, šel je po svetu; pojdi ga iskat, in kadar ga najdeš, naredita, kakor se vama vidi. Mene ni treba vprašati. Zastran mene naj vzame beračico, ciganko ali še kaj hujega; njegova volja, njegova pokora, če pa si prišel, Seljan, ali te je pa morda Matija sam poslal, pogajat se z menoj, naj privolim v ta beraški zakon, naj mu prepustim svojo domačijo; rečem ti, in ti si dobro zapomni, da iz te moke ne bo kruha; dokler bom jaz gibal. Matija ne bo prestopil s tvojo hčerjo Sčdnikovega praga. Tako, zdaj sva pri kraju. Pojdi in odkleni vrata!« DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 5 tu kakor tudi zaključnem govoru na kongresu odločno zavzel za to, da se naj ti progresivni sklepi tudi uresničujejo. Gospodarska reforma je bila naj večji korak v tej smeri. Tito se je najodločneje zavzel zanjo. Državna administracija ne more biti »varuhc< socialistične države! Konservativne sile so kmalu začutile, da pomeni to ostro spodrezavanje materialne osnove in moči državni administraciji, katero so očitno smatrale za poglavitno »silo« in »varuha« socialistične družbene graditve. Tito se je s celotnim CK ZKJ in ob podpori vsega ljudstva zoperstavil tem silam in tendencam. Uresničevanje gospodarske reforme, ki je bila in je še tudi globoko družbena, je s tem slavilo pomembno zmago nad silami, ki niso bile pripravljene več sodelovati v naši demokratični socialistični graditvi; še več — hotele so jo zavirati oz. usmeriti nazaj. Zloraba organov javne varnosti za razne nečedne namene proti mnogim občanom in celo proti tovarišu Titu so ogorčile široke množice naših ljudi. Tovariš Tito -resnični borec za mir Pomembna dejavnost, ki je ne moremo zanemariti v tem zapisu, čeprav je kratek, je Titovo delo pri graditvi politike neuvrščanja in miro- ljubne koeksistence, prek katere se je Jugoslavija vključila v široko areno mednarodnega dogajanja. Iz skoraj popolne mednarodne osamljenosti po spopadu z In-formbirojem leta 1948 se je pričelo na Titovo pobudo in z njegovo osebno angažiranostjo obdobje vsestranskega povezovanja Jugoslavije z vsemi miroljubnimi državami sveta ne glede na njihovo družbeno ureditev. Jugoslavija se je združevala predvsem z državami v razvoju iz Azije in Afrike v mnogih akcijah velikega mednarodnega pomena v boju za mir in mednarodno sodelovanje, za pomoč nerazvitim itd. (konferenci neangažiranih v Beogradu in Kairu; svetovna gospodarska konferenca v okviru OZN itd.). Mnoge mirovne pobude (ob trojni agresiji na Suez, spopadu na Bližnjem vzhodu itd.) in druge diplo-matsko-politične akcije so v sklopu take politike ne le ponesle ugled in vpliv tovariša Tita v svet, ampak tudi povečale pomen in vpliv Jugoslavije daleč prek okvirov njene »fizične moči« (ki po pravilu igra v svetu glavno vlogo). Obiski tovariša Tita, ki jih je prav v teh dneh opravljal v vrsti prijateljskih azijskih držav, so ponoven prispevek k utrjevanju položaja in ugleda Jugoslavije v svetu; žalostno pa je, da država, kot je Kitajska, ki se tudi deklarira za socialistično, spremlja to pot s sovraštvom in zločinsko avanturističnimi poizkusi, kakršne bi sicer pričakovali od CIA kje v Teksa- TITO: „Brez partije in ljudstva ne bi mogel ničesar narediti" Že v uvodu sem nekajkrat omenil, da je težko opisovati pomen Titovega dela v zgodovini tega dela Evrope zadnjih trideset let, razsežnost njegove osebnosti, vpliv in priljubljenost pri vseh naših narodih, spoštovanje in občudovanje — neredko celo pri nasprotnikih. To ni težko le zaradi veličine tega dela, za katerega opis bodo potrebna prav gotovo še spretnejša peresa in podrobnejše ocene, kot so pričujoče, ampak tudi zato, ker za vrsto najpomembnejših odločitev v naši zgodovini ostaja njegovo ime in prispevek skromno, enakopravno v vrsti njegovih soborcev. Nikdar se pri nas ni uveljavila praksa, da bi delo, zasluge partije pripisovali njemu; nasprotno: tudi on je svoje delo in uspehe vedno pripisoval partiji in ljudstvu, ki mu pripada. Tudi to njegovo lastnost naše ljudstvo pozna in zelo ceni. Za vseh teh trideset let pa velja, da se je v najkritičnejših trenutkih naše družbe vedno oglasil tovariš Tito z odločnim in v prihodnost usmerjajočim stališčem in idejo; vedno se je zvrstil na čelu najnaprednejših sil in tendenc naše družbe. In v tem je njegova največja zasluga. L. SKOK Tovariš Tito v domači delovni sobi: vsaka ura mu je dragocena, s številnimi dolžnostmi je izpolnjen vsak njegov delovni dan jemanjem akumulacije ter centralnim razdeljevanjem sredstev za razširjeno reprodukcijo). Čvrste vezi so spletene med državami, ki aktivno delajo za miroljubno sožitje med vsemi narodi sveta: tovariš Tito s predsednikom Naserjem, v sredini pokojni predsednik Indije Nehru (19. novembra 1961) 3. nadaljevanje Brez zaupanja v ZKJ in delavski razred -pot nazaj! 2e v letu 1954 so se pojavile pri nas politične tendence, katerih osnovna značilnost je bila ta, da so njih nosilci izgubili vero v učinkovitost in sposobnost sploh Zveze komunistov, da bi gradila ter idejno-politično usmerjala demokratično, socialistično družbo pa v delavski razred kot temeljno družbeno silo. Glavni utemeljevalec teh nazorov je bil Milovan Djilas. Iz teh osnovnih napačnih izhodišč je kmalu pristal na stališču, da socialistična družbena ureditev sploh ne ustvarja možnosti za svoboden razvoj osebnosti in družbe; zahteval je v bistvu likvidacijo Zveze komunistov kot organizirane politične sile ter uvedbo večstrankarskega načina organizacije našega političnega življenja. Najbolj značilno pa je, da v svojem pozivanju za demokracijo sploh ni opazil rasti samo- upravne demokracije in se ni zanjo opredeljeval. Zato je razumljivo,, da ni mogel za taka stališča pridobiti nikogar niti v vrstah delavskega razreda niti med inteligenco (za katere reprezentanta so ga predvsem slikali na zahodu). ZK je odločno odklonila ta poizkus svoje likvidacije; nadaljnji razvoj je pokazal, da je bila tako odločitev pravilna. Tito pa je že takrat upravičeno opozarjal na pojave razraščanja birokratizma, posebno še v centralizirano organiziranem ter vodenem gospodarstvu (s centralnim za- Nov program na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani Glavne teoretične posploši tve za nadaljnji družbeni razvoj je Zveza komunistov povzela na VII. kongresu v Ljubljani — v novem programu. V njem je ZKJ tudi teoretično utemeljila našo samoupravno družbeno strukturo, položaj proizvajalca, delovne organizacije in komune kot osnovnih nosilcev republik (narodov) in zveze, že v njem so zasnovana glavna načela socialistične tržne proizvodnje, pravica neposrednih proizvajalcev, da razporejajo ustvarjalna sredstva v enostavno in razširjeno reprodukcijo. Skratka, ogromna večina načel, ki jih je kasneje uzakonila nova ustava (leta 1963). Posebno pomembno je, da že program opozarja na veliko nevarnost, ki preti našemu demokratičnemu notranjemu razvoju, kolikor bi prihajalo do zraščanja državnega aparata z vodstvi ZK. VIII. kongres ZKJ, ki je odločno podprl praktične napore za uresničevanje teh programskih načel, je sprožil burne notranje procese. Tito se je v uvodnem ref er a- 6 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! Prešeren bi zapel tudi proti surovemu nogometu Pred letošnjim kulturnim praznikom slovenskega naroda objavljamo odlomek iz odgovora, ki ga je na vprašanja revije TEORIJA IN PRAKSA o »Problemih kulture v naši družbi« poslala uredništvu tega časopisa pisateljica Mira Mihelič (štev. 1-68). žgoče in zaskrbljujoče so besede, s katerimi naša ugledna književnica razvija svoje misli o kulturi kot vsenarodnem dejavniku — prav nič manj žgoče pa niso razmere v naši družbi, ki se nekulturno ponaša do premnogih vprašanj kulture in prosvete, vzgoje ter izobraževanja!! Boli nas, da ob našem kulturnem prazniku spet ponavljamo besede, kaj vse bi bilo treba narediti za razvoj kulture, pri tem pa žal spet ostajamo le pri besedah... Mar nam ne manjka novi Prešeren, ki bi zapel tudi proti surovemu nogometu in vsem drugim nekulturnim pojavom v družbi? Brez splošne izobrazbe in kulturne ravni vseh delovnih ljudi kot narod ne bomo napredovali. Družba, v kateri kultura »zaostaja«, se lahko razvija le nekulturno in brez »upa zmage« v svetlo bodočnost! »Tržni imperativ je postal bog, s tem se druži hlastanje za vsako ceno po materialnih dobrinah, po najbolj nepotrebnem in prostaškem razkošju. Hkrati s tem pa ugotavljamo, kako se kultura umika korak za korakom, kako je v defenzivi, namesto da bi bila v ofenzivi, kako so se pri gospodarski reformi, kjer je bilo le mogoče, pristrigla sredstva za kulturo, čeprav številke na papirju morda niso manjše, so pa zaradi ogromnega zvišanja cen, plač in izdatkov dejansko veliko manjše. Spričo tega je zaleglo prav malo ali nič, da smo v teh letih napravili toliko in toliko dobrih programov za kulturo, tolikokrat in tolikokrat na raznih forumih razpravljali o kulturi, sestavljali teze, načrte in predloge. Ostalo je večidel pri besedah. Usmerjevalna in usklajevalna vloga republike kot nacionalne skupnosti s posebnim poudarkom na tem, naj bi kultura postala dostopna vsem družbenim plastem in naj bi se zanjo ustvarili pogoji, da bi v najboljšem pomenu besede lahko postala množična, se pravi demokratična, in bi kot taka opravljala svojo družbeno in nacionalno tako pomembno vlogo, se ni doslej niti idejno niti ekonomsko realizirala. Najboljši pokazovalec za to je stanje slovenske knjige, ki res ne bi smela biti odvisna od tržnih zakonov in od večje ali manjše, včasih samo navidezne poslovne spretnosti založb. Toda če omenjamo slovenske založbe — to je vprašanje, ki je sicer v tesni zvezi z razpravljanjem o naši kulturi, hkrati pa tako obsežno, da ga ne bi smeli tukaj samo mimogrede obravnavati. Naj samo ugotovimo, da so pod pritiskom tržnega imperativa tudi mnoge naše založbe postale trgovine z mešanim blagom, kjer je slovenska knjiga najmanj cenjena rtikel, da ne govorimo o raznih Buffalo Billih, Win-netoujih in Tarzanih, ki naj rešujejo situacijo. Stalno se sklicujemo na prioriteto, ker kot majhen narod z razmeroma skromnimi sredstvi vsaj za zdaj še ne zmoremo vsega. Toda ali se vam ne zdi, da bi se bilo treba glede na prioriteto zamisliti ob sredstvih, ki jih dajemo na primer za nogomet, ki pravzaprav ni v nikakršni zvezi s pravo fizično kulturo, to je z množično telesno kulturo našega naroda: saj ne prispeva k plemenitenju človeka, temveč ga »vzgaja« k surovosti, k hazar-diranju in ustvarja med nami navade, kot so kupovanje belih sužnjev, pretepi med gle- dalci in surovo poškodovanje nasprotnikov pri sami igri? Ta veja pa ne samo da je pri nas deležna takšne pozornosti in publicitete vseh množičnih občil, kakršne nikoli ne posvečajo na primer slovenski knjigi, temveč tudi skoraj neomejenih sredstev. Na primer:, za letni proračun je dobil neki naš klub 280 milijonov starih dinarjev plus sto milijonov za nakup igralcev iz drugih republik. Medtem ko so mitične knjižice dobile od sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti dotacijo 25 milijonov starih dinarjev z enako participacijo občin, torej je šlo v Sloveniji 'v enem letu 50 milijonov za te knjižnice, tako važne za osnovni razvoj knjižničarstva pri nas, 380 milijonov pa za potrebe enega samega kluba. Očitno je nogomet važnejši za naš obstanek kot knjiga.« mšm mmm IWš S**:-« V 1 < 1 mm Vladimir štoviček: FRANCE PREŠEREN (1947) Tatjana pred novomeškim občinstvom Na dobrodelni prireditvi za mladinski klub sta pela tudi Pandur Rasim in Ivica Antončič, ki sta pri vojakih v Novem mestu Knjižnica in podeželje Zakaj so nekatere ljudske knjižnice zapuščene? Kaj se zgodi, ko prebivalci nekega kraja preberejo vse knjige, ki jih ima na voljo ljudska knjižnica? V Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu menijo, da utegne potujoča knjižnica izboljšati dosedanji po]ožaj. Na kovčkih s knjigami potujoče knjižnice bodo imena množičnih in gospodarskih organizacij, ki so omogočile nakup knjig Tako je bilo na Otočcu pa v Prečni, žužemberku in še kje. Tam, kjer so res zgrabili za knjižničarsko delo, so se knjige na knjižnih policah tudi množile, drugje je število ostalo neizpremenjeno, la svojo ljudsko knjižnico. Zelo razveseljivo zanimaiiie krajevnih skupnosti za ljudske knjižnice pa ne sme estet: samo pri zanimanju zanje. Treba jih je vzdrževati < taki meri, da bi vsaka knjižnica v knjižnica je kmalu zastarala, manjših krajih narasla letnic ostala je sama, brez obiskovalcev in bralcev. V zadnjem času kažojo krajevne skupnosti večje zanimanje za ljudske knjižnice ter teže za tem. da bi vsaka ime- Komorni koncert S petnajstim februarjem se bo znova začela vrsta komornih koncertov, ki jih organizirata novomeška koncertna poslovalnica pri glasbeni šoli in zavod za kulturno dejavnost. Delovni program Odra mladih Novomeška gledališka skupina Oder mladih je izdelala delovni program za prvo polletje tega leta. Predvideli so naslednje uprizoritve: Satirični kabaret »Šviga švaga čez ...«, Tajnica (Gleen Patrick) ter komorne večere: Prešernov večer, Integrali Srečka Kosovela in Poezija slovenskih modernistov. Za ponovno uprizoritev pa bodo pripravili tudi Lepoto in Zver (s to nameravajo gostovati na republiški reviji amaterskih dramskih skupin). vsaj za 100 do 200 knjig. Toda ni povsod tako. »Murs’VJe nima ljudska knjižnica niti knjige prirastka in tako Kmalu zastari, je prebrana,« je po vedal v pogovoru o ljudskih knjižnicah upravnik študijske knjižnice Mirana Jarca Bogo Komelj. Zato bo matična knjižnica v Novem mestu uvedla potujočo knjižnico. Zaprosila bo množične organizacije, da bi vsaka izmed njih kupila kovček, nalašč narejen za knjižnico, in ga napolnila s knjigami. Ti kovčki knjig bodo potovali povsod tja, kjer bi našli prostor zanj in knjižničarja. Kovček potujoče knjižnice vsebuje 100 knjig in vsak mesec bi ga bilo treba menjati, če bodo množične organizacije priskočile na pomoč, bodo tudi najbolj oddaljene vasi prišle do lepega čtiva. Prav bi bilo, da bi akcijo podprle tudi delovne organizacije; iz njihovih sredstev bi kupili vsaj pet kovčkov knjig. Ti bi krožili po delovnih organizacijah, Ki bi poskrbele za postavitev take potujoče knjižnice. Tako bi naši delovni ljudje zlahka prišli do knjig. Izvedba obeh akcij bi stala štiri milijone starih di- dinarjev in matična knjižnica je že prosila sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti za pomoč. Ob tem bi morali 2 milijona starih dinarjev zbrati sami. Strokovno bo potujočo knjižnico vodila Studijska knjižnica Mirana Jarca, razvažanje kovčkov s knjigami pa bo prevzel Zavod za kulturno dejavnost oziroma njegov potujoči kino. Ko bo potujoča knjižnica začela krožiti po naših krajih, bo narejen precejšen korak. Tudi najbolj odročni kraji bodo prišli do lepe knjige. Iz napisov .na kovčkih pa bodo tudi zvedeli, kdo skrbi zanje. PETER BREŠČAK Novomeščani so z zanimanjem pričakovali prvi nastop Tatjane Gros po njenih velikih uspehih na zadnjih festivalih zabavne glasbe, želja se jim je izpolnila v sredo, 24. januarja, ko je Tatjana pela na koncertu zabavne glasbe v Domu JLA. Na tej dobrodelni prireditvi za mladinski klub, ki jo je organiziral občinski komite ZMS v sodelovanju z garnizijo JLA, sta pela še vojaka Pandur Rasim, pevec sarajevskega radia in televizije, in Ivica Antončič, mladi pevec radia Rijeke. Pevce je spremljal zabavni orkester novomeške garnizije, imenovan tudi »Majcnovi zmaji«. Tatjanin nastop na novomeškem odru je občinstvo burno pozdravilo. Zapela je nekaj najboljših skladb z zadnjih festivalov. Poslušalci so najtopleje sprejeli Koračevo »Ne obtožujte mladega vojaka«, najboljšo skladbo na ar-mijskem festivalu zabavne glasbe, ki jo je zapela Tatjana. Pevka je morala to skladbo dvakrat zapeti. Pandur Rasim in Ivica Antončič sta posamič in v duetu zapela vrsto skladb z zadnjega opatijskega, krapinskega (»Vužgi, vužgi«) in drugih festivalov zabavne glasbe. S temperamentnim nastopom sta kmalu pridobila občinstvo. Zabavnemu orkestru »Majcnovi zmaji« je dirigiral kapetan I. klase Resman. Orkester je sestavljen iz odličnih posameznikov. 2al, da zaradi motenj v ozvočenju in nea- Krško v Prešernov spomin Vsako leto v Krškem zelo dostojno počastijo slovenski kulturni praznik, obletnico smrti velikega pesnika Franceta Prešerna. V torek, 6. februarja, bo ob 18.30 v dvorani doma Svobode na Vidmu koncert KUD »SLOVENSKI DOM« iz Zagreba, ki bo pod vodstvom prof. Rudolfa Raj-terja zapel vrsto pesmi v izvedbi moškega, ženskega in mešanega zbora. N istopili bodo tudi solisti: tenorist Milan Sterle, baritonist Franjo Bošnjak, tenorist Franc škof in sopranistki Anica Verenek ter Anica Stamian. Uvodno besedo o največ-:>em slovenskem poetu bo spregovoril prof. Plestenjak iz Krškega. Na proslavo, kjer bo pelo nad 40 pevcev slovenskega zbora iz Zagreba, vljudno vabljeni! kustične dvorane izvajanje orkestra za uho ni bilo vselej prijetno. Prireditev, katere dohodek so namenili za ustanovitev mladinskega kluba v Novem mestu, so obiskali predstavniki občinska skupščine, garnizije JLA, družbeno-politič-nih organizacij, mladine, kulturne javnosti in drugi občani. Za prireditev je bilo tolikšno zanimanje, da je v dvorani zmanjkalo sedežev. Prireditev je podobno uspela popoldne, ko so jo organizirali za mladino. Franjo Roš - sedemdesetletnik Mladinski pesnik in pisatelj Franjo Roš je sredi januarja praznoval sedemdesetletnico rojstva v krogu upokojenih prosvetnih delavcev v Celju. Kot priznan učitelj in vzgojitelj je napisal več mladinskih del, med njimi tudi pravljično igro Desetnico Alenčico, ki so jo igrali tudi po naših krajih. Jubilant je rad nastopal v sevnišld občini, kjer je mladini bral svoje mladinske pesmi. Želimo mu še mnogo plodnih let pri ustvarjanju književnih del za mladino, ki jo ima tako rad! S. SKOČIR LOJZE ZUPANC Ob Dularjevem romanu Udari na gudalo, Jandre! (Založba OBZORJA, Maribor 1967 - Dolenjska založba Novo mesto, opremil Uroš Vagaja) Pred nami je slovenski kulturni praznik Še nekaj dni nas loči od 8 februarja, slovenskega kulturnega praznika. Prešernovo ime bo v Novem mestu počaščeno z več prireditvami. V Dolenjskem muzeju pripravljajo gradivo o Juliji Primic. Razstavili ga bodo v kratkem. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo Zavod za kuLtu/mo dejavnost priredil Prešernov ve- čer. Člani gledališke skupine bodo recitirali umetnikove pesmi, literarni zgodovinar Alfonz Gspan pa bo spregovoril o Linhartu, slovenskem dramatiku, ki ga bo Novo mesto 8. februarja počastilo z odkritjem plošče njegovemu odrskemu delu Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat bo zapel tudi pevski zbor Dušan Jereb. (Nadaljevanje in konec) Pisatelj Dular je prišel po osvoboditvi kot profesor v Metliko. Po nekaj letih učiteljevanja na tamošnji gimnaziji je z mladostnim žarom posvetil vse svoje delo ustanovitvi Belokranjskega muzeja, ki so ga že leta prej zaman klicali v življenje pisatelj Engelbert Gangl in še nekateri ugledni Metličani. Ljudska oblast pa je pravilno vrednotila Dularjevo vnemo za oživitev te kulturne ustanove in imenovala pisatelja Dularja za direktorja novoustanovljenega Belokranjskega muzeja. Na tem mestu je Dular v celoti opravičil zaupanje in že v pičlih desetih letih ustvaril tako rekoč iz nič zavidanja vredno kulturno ustanovo, ki je Metliki in vsej Beli krajini v ponos. Na tem mestu pa ni zbiral samo muzejskih eksponatov, ki so zlasti v etnografskem oziru verna slika preteklosti Bele krajine, ampak je z vso zavzetostjo in umetniškim posluhom preštudiral zgodovinski arhiv mesta Metlike in arhiv metliške komende, ki je v srednjem veku ugnetala življenje mesta. Uspeh teh prizadevanj je na dlani; zgodovinske in narodopisne prvinfe sončne Bele krajine, ki je bila v predvojnih letih zapostavljena slovenska deželica med ponosnimi Gorjanci in zeleno Kolpo, so v vsej ele-mentamosti in lepoti zaživele v romanu UDARI NA GUDALO, JANDRE! Poklicni kritiki Dularjevega romana ne bodo mogli molče mimo pisateljevih zaslug, ki jih je zamesil v zanimivo fabulo romana. Takšno delo zahteva dolgoletnega študija in Jože Dular, ki živi že dvajset let v osrčju Bele krajine, ga je opravil častno in hvalevredno. Prav zai^dj tega Je Du- larjeva epska moč tako sugestivna in v odliko njegovi ustvarjalnosti, prav zaradi ži-vopisanega ljudskega izražanja nekoč odmaknjenih Belokranjcev je jezik tega romana sočen, krepek, in četudi obarvan z belokranjskimi lokalizmi in besednimi oka-meninami, nadvse prikupen. Prepričan sem, da je Dular podaril s svojim najnovejšim romanom Beli krajini tekst, kakršnega so Belokranjci in vsa slovenska kulturna javnost že dolga leta zaman pričakovali. Dularja smo doslej poznali kot pesnika in pripovednika, ki je obogatil slovensko književnost z deli, ki jih je snovno in fabulativno rojevala pokrajina ob Krki. Tu mislim predvsem na njegovo zbirko črtic Ljudje ob Krki in na roman Krka umira, ki je izšel že pred vojno, a ga je pred leti ponatisnila mariborska založba Obzorja. Ko pa se Je pisatelj preselil iz rodne Dolenjske v Belo krajino in si v Metliki ustvaril dom in družino, se je trdno zasidral v nov svet, kjer ljudje govore in čustvujejo drugače ko ljudje ob Krki, kjer so v preteklosti doživljali drugačne usode ko junaki Dularjevih prvih pripovednih del. Nekoč pozabljena Bela krajina ga je navdušila s svojo romantično lepoto in z ljudmi, katerih, srca so uglašena zgolj ria dobroto, in pisatelj je upravičeno zaslutil, da je to svet, ki je bil v kulturnem oziru v preteklosti slabo obravnavan. Skoraj deviško nenačeta belokranjska kultura s svojimi narodopisnimi značilnostmi ga je'prevzela in za srčno dobre Belokranjce je omočil ustvarjalno pero v kri lastnega ljubečega srca, se oddolžil Beli krajini za vse lepo, kar je preživel in doživel tamkaj lepega, ter ustvaril roman, s katerim se je uvrstil med barde sončne Bele krajine. Vržen v areno belokranjskega življenja, Jože Dular pač ni mogel kot umetnik storiti drugega, ko ustvariti delo, ki je Beli krajini v čast in ponos. St. 5 (932) Pred zborom v Šalki vasi Na bližnjem zboru občanov Slake vasi bodo razpravljali predvidoma največ o ureditvi kanalizacije in rekonstrukciji ceste skozi vas ter o krožni vodovodni povezavi: Stara cerkev—Klinja vas —Zeljne—šalka vas. 'Občani se bodo morali odločiti, katero izmed naštetih komunalnih del naj bi izvedli najprej in koliko bodo za ta dela prispevali sami. Načrti za kanalizacijo in krožno vodovodno povezavo so že naročeni. Najmlajši učenci berejo pravljice, nekoliko starejši pa se uče o prvi pomoči v sodobni atomski vojni — Učenci, podmladkarji Rdečega križa iz Knežje lipe, so prejeli prehodno zastavico občinskega odbora Rdečega križa V kratkem zbor TD Na zadnji seji upravnega odibora turističnega društva Kočevje so sklenili, da bo občni zbor 17. febuarja. Na seji so se pogovorili o pripravah za občni zbor, pregledali letošn;e delo društva in sklenili, da prospekta Kočevske ne bodo izdali letos, ampak šele prihodnje leto. Nagrade KB Ljubljana Pri nagradnem žrebanju raznih vlog pri Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani, ki je bilo 22. januarja, je odšlo nekaj dobitkov tudi na Kočevsko. Eno izmed glavnih nagrad, motorni čoln LIBIS, je dobila lastnica hranilne knjižice 432. Lastnika hranilnih knjižic številka 680 in 913 sta dobila garnituro kuhinjskega orodja, lastnik hranilne knjižice številka 664 pa hranilno knjižico z 200 Ndin. Kreditna banka je že razpisala novo nagradno žrebanje vezanih vlog in obljubila vlagateljem 100 lepih nagrad. Tovornjak v drevo 26. januarja se je ob 11.50 tovrnjak s prikolico, ki ga je upravljal šofer »Avta« iz Kočevja Ignac Hudoklin, zaletel v vasi Breg v drevo ob cesti. Do nesreče je prišlo, ko se je tovornjak srečeval z avtobusom, šofer tovornjaka je zaviral in ga je zaneslo s ceste v drevo. Na vozilu je bilo za okoli 9000 novih dinarjev štoode. Poškodovan ni bil nihče. V nedeljo, 21. januarja, je opravljalo 11 učencev-podmlad-karjev Rdečega križa iz Knežje lipe izpite o prvi pomoči. Pred izpitom so obiskovali 20-umi tečaj, ki ga je vodila njihova učiteljica Sonja Gabrič. Učenci-podmladikarji so dobro odgovarjali na vprašanja, čeprav včasih malo po svoje, okorno, vendar prisilno. »Ce ni vode, si razkužim roke... z enim takim ... doma smo tisto imeli... je smrde- lo ... Aha, dezol!« »Opekline lahko dobimo od vroče vode ... pare ... masti ... Sem si vse zapisal.« Izpit so vsi uspešno opravili. Učiteljica jim je nato podelila izkaznice o opravljenem izpitu m mi povedala: — To so učenci od četrtega do osmega razreda. Učili smo se tudi o prvi pomoči v sodobni atomski vojni... Potem so se med večje učenci pomešali še manjši, tisti od prvega do četrtega razreda. Skupaj obiskuje to šolo 23 učencev. Posedli so po stolih, klopeh in v naročja starejših sošolcev ter čakali spričevala. Učitljica je izkoristila priložnost in vprašala nekaj manjhnih pionirjev, če kaj berejo pravljice, ki so si jih sposodili v šolski knjiž-nioi. »Jaz sem že eno prebrala.« »Jaz bom že skoraj vse prebrala,« so odgovarjali. Tako morajo mali šolarčki danes vedeti vse: od pravljic do prve pomoči v atomski vojni. Takih učencev je danes na milijone, po vsem svetu so. Zakaj je nekaterim odraslim v raznih državah več za denar, oblast in vojne kot za svoje otroke, vse otroke? Ni najboljše in najlepše miroljubno sožitje med narodi in državami, za katero se zavzema Jugoslavija? Pa se vrnimo spet k učencem Knežje lipe in povejmo še kaj o njih. Podmladkarji Rdečega križa iz Knežje lipe so dosegli, da je njihova organizacija najboljša v občini Kočevje. Za svoje lansko delo so prejeli prehodno zastavico občinskega odbora RK, ki jo bodo imeli vse letošnje šolsko leto. Dobili so jo, ker so imeli precej predavanj s področja zdravstvene prosvete, skrbeli so za vzorno higieno v šoli, organizi- rali več proslav, poskrbeli za dobro prehrano v svoji mlečni kuhinji in olepšala okolico šole. Lani so učenci, ki jih je komaj 12 sposobnih za delo (ostali so premajhni), pridelali za svojo kuhinjo 1800 kg krompirja, precej drugih kmetijskih pridelkov in sadja v skupni vrednosti okoli 300 tisoč S din. šolarjem po svojih močeh pomagajo tudi odrasli. Knežja lipa in Spodnji log imata svojo organizacijo Rdečega križa, iz katere da vsako leto kri od 11 do 13 krvodajalcev. Prav na slovesnosti ob izpitih pod-mladkarjev je prejela srebrno značko krvodajalca članica RK Vida Grabrovec. Podmladkarji imajo tako lep zgled v svojih starših jn’-> Primc DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ ADAPTACIJA TRGOVINE »PREHRANA« napreduje počasi. Izvajalci bi morali imeti več volje za hitro izvršitev takih del, posebno Se, ker so nujna. ■ ■ ■ NOVEGA DROBIŽA JE VEDNO VEĆ. Ko so pričeli Jemati iz prometa stare 100-dinar-ske bankovce, so dali v promet precej dinarskih kovancev. Tudi ostalega novega drobiža je vedno več v prometu, tako da sedaj ni stiske zanj. Ljudje se tudi polagoma že privajajo na novo nominalno vrednost bankovcev in kovancev. ■ ■ ■ V DVORANI HOTELA PUGLED Je imeio društvo knjigovodij enodnevni seminar. Na njem Je predaval o zaključnih računih za lani predavatelj zveze knjigovodij iz Ljubljane tovarlS Klemenčič. Seznanil jih Je s vsemi pripravami in novostmi. Obisk je bil izredno dober, kar dokazuje, de se knjigovodjo zanimajo za predavanja lz svoje stroke. Društvo knjigovodij je med najmarljivejšimi strokovnimi združenji v Kočevju. Je delavno in ima posrečene organizacijske prijeme. Ima tudi redne sestanke in je priredilo več izletov in obiskov podjetij izven Kočevja. ■ ■ ■ GRADBENA SEZONA SE SE NI PRIČELA, a po nekaterih pripravah kaže, da bodo letos le začeli graditi nove stanovanjske bloke v Seškovi ulici. Po raznih težavah z lastniki parcel in sosedi Je sedaj že toliko urejeno, da za gradnjo ni več ovir. SGP »Zidar«, ki bo izvajalec del, že pripravlja to gradbišče. Tako se bodo nadaljevale planske gradnje v tem predelu mesta. ■ ■ ■ REZERVNI OFICIRJI IN PODOFICIRJI bodo pričeli s strokovnimi predavanji za izpopolnjevanje znanja svojih članov. Odbor ZROP Kočevje Je že rezerviral v Seškovem domu dvorano za vsak četrtek v mesecu februarju. Predavanja ae bodo začela vedno ob 16. uri. INTERVJU Z ODBORNIKOM Pri cenah mleka in mesa še ni soglasja Šoferji na tečaju 45 poklicnih šoferjev obiskuje tečaj za pridobitev višje kvalifikacije, ki se je začel 16. januarja, trajal pa bo do 15. maja. Organizirala ga je kočevska podružnica združenja šoferjev in avtomehanikov. Tečaj je vsak dan, tudi ob nedeljah. Precej šoferjev pa se vanj ni moglo vpisati, ker vozijo zunaj naših meja. Prav zato bodo zanje kasneje organizirali še en tečaj. Šoferji pridno obiskujejo predavanja, čeprav so pogosto utrujeni od voženj. —ko. OD PRAVLJIC DO ATOMSKE VOJNE. Polovica teh šolarjev iz Knežje lipe bere še pravljice, druga polovica pa ve že vse o prvi pomoči v sodobni atomski vojni. Ti učenci so tudi najboljši podmladkarji Rdečega križa v kočevski občini, saj imajo prehodno zastavico občinskega odbora Rdečega križa. (Foto: Primc) Od pravljic do atomske ’ Ni pomoči za stare V kočevski trgovini »Tehnika« so začeli prodajati tudi Občnega zbora krajevne osebne avtomobile Zastava 750 in 1300, škoda in Wart- organizacije Rdečega križa burg. Interesentov za nakup je precej. (Foto: Primc) Predgrad, ki bi moral biti So dotacije koristno porabljene? Sekcija za družbene organizacije in društva naj bi pregledala delo društev in predlagala, kdo naj dobi letos dotacijo in koliko Na zadnji seji konference SZDL občine Kočevje so bile imenovane rasne sekcije ln komisije, med njimi tudi sekcija za družbene organizacije in društva, ki bo imela težko in doflgotrajno delo, če bo hotela zbuditi marsikatero društvo iz dosedanjega mrtvila. V Kočevju je precej dru- štev dn organizacij, ki v glavnem žive ali životarijo z dotacijami iz občinskega proračuna. V minulem letu je bila za te potrebe v občinskem proračunu precejšnja postavka, vendar se je vse # premalo nadziralo, kako je bil ta denar porabljen, kakšen uspeh so društva dosegla in kakšne boristi imamo od dela teh društev. Prav bi bilo, da bi prav ta komisija pri SZDL zbrala podatke o delu vseh društev, jih analizirala in nato na temelju svojih ugotovitev občinske skupščini predlagala, katero društvo naj. bi letos dobilo iz občinskega proračuna dotacijo in koliko. —ko. 21. januarja, ni bilo, ker so prišli na sestanek le člani odbora, člani organizacije pa ne. Kljub temu so se na sestanku dogovorili, da bodo pridobivali za organizacijo nove člane, da bodo morali biti poverjeniki RK po vaseh bolj delavni in da bodo začeli zbirati krvodajalce. Predgrajska organizacija RK je lani padla med najslabše v občini, saj edino iz te organizacije ni ob lanski krvodajalski akciji nihče oddal krvi, organizirali niso nobenih predavanj, pa tudi sosedske pomoči starim in onemoglim niso organizirali, čeprav imajo nekaj občanov, ki bi bili take pomoči potrebni. KGP ima posluh za reševanje zadev družbenega standarda - Nujno je zgraditi še plavalni bazen - Če bi pametno gospodarili, bi lahko zaposlili vse nezaposlene Miran Smola, vodja komerciale KGP Kočevje in predsednik zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, je hkrati tudi tisti mož v občini, ki podpisuje vloge KGP, naslovljene na občinsko skupščino, za podražitev mleka, razen tega pa sodeluje pri razpravah in odločanju o cenah mesa. Tako je razpet med interesi svoje delovne organizacije, občinske skupščine in občanov. V: Kako usklajujete vse te različne interese? O: Minili so časi, ko občanska skupščina in delovne organizacije niso imele enakih teženj. Vendar smo včasih še različnega mišljenja glede cen mleka in mesa, se pravi na področju, kjer je treba zaščititi potrošnika. Menim, da ba cene mleku in mesu lahko tudi sprostili. Oe jih pri mesu še ne bi, pa bi lahko skupnost določila le najvišjo poprečno ceno mesa. Potem bi mi lahko boljše kose prodajali še dražje, slabše pa občutno ceneje. Tako bi zaščitili tiste potrošnike, ki imajo malo denarja in vedno kupujejo cenejše meso. Razen tega bi bila v maloprodaji večja ponudba boljših vrst mesa. Zdaj pa dosegamo v pr" sti prodaji za boljše vrste mesa višje cene v trgovini na debelo kot v prodajalnah na drobno. Kot dober gospodar zato raje prodaš meso tja, kjer več zaslužiš. V: Imajo samoupravna organi vaše delovne organizacije posluh za občinske potrebe: za reševanje komunalnih zadev, zdravstvo, šolstvo itd.? O: Naše podjetje je nizko akumulativno, poprečni osebni dohodki so majhni in le počasi naraščajo, kar močno vpliva na stališče samoupravnih organov do občinskih potreb. Vendar naši samo- upravni organi ne gledajo z odporom na akcije zbiranja denarja za financiranje zadev, ki so pomembne za družbeni standard. Tako smo prispeva,- li za gradnjo šole, pošte, zdravstvenega doma, skupno z občinsko skupščino vzdržujemo ceste četrtega reda, razen tega pa smo dajali zadnji dve leti po 10 milijonov S din za financiranje ostalih skupnih potreb. Vendar pa v zadnjem času vedno bolj prevladuje mišljenje, naj družbeni standard napreduje v okviru gospodarske moči občine. Menim, naj ba tudi ostale gospodarske organizacije imele tak posluh za financiranje skupnih potreb, posebno še pri gradnji plavalnega bazena. Ta bazen je za rekreacijo delovnih ljudi na Kočevskem, ki nimajo avtomobilov, izrednega pomena, druge možnosti za kopanje trenutno ni. V: Kako bi po vašem mišljenju lahko zmanjšali nezaposlenost v občini? O: Precej podjetij v občini dela le v eni izmeni, kar pomeni, da svoje zmogljivosti izkoriščajo minimalno. Kjer je le mogoče, bi morali organizirati delo vsaj v dveh, če ne v treh izmenah. Seveda pa to zahteva precej dela, reorganizacijo proizvodnje, več obratnih sredstev, nekaj investicij za odpravo ozkih grl, več dela in sposobnosti tehnične in komercialne službe in podobno. Vendar je to najlažja pot do večje ekonomičnosti in rentabilnosti brez navijanja cen, česar smo se doslej pogosto posluževali. Občinska skupščina bi morala ugotoviti, katera podjetja imajo pogoje za delo v več izmenah, in potem skupaj z odgovornimi v teh delovnih organizacijah najti možnost za uvedbo več izmen in hkrati za zaposlitev novih ljudi. Bo karneva! ali ga ne bo? Vse kaže, da je reforma ribniške humoriste zresnila, zato letos s pustnim karnevalom ne bo nič. Pri nekaterih odgovornih turističnih delavcih smo namreč zvedeli: 1. da Turistično društvo za organizacijo karnevala nima denarja, 2. da Turistično društvo pustnega karnevala nima v svojem programu, 3. da je glavni organizator pustnih karnevalov umrl in 4. da Turistično društvo predlaga, »naj vzame organizacijo pustnega karnevala v roke občinski komite ZK, ker brez njega tako ni nič«. Po dragi strani pa smo zvedeli, da le obstaja skupina Ribničanov, ki ni izgubila smisla za humor in pod vodstvom Lojzeta Gelze že kuje načrte za ponovno oživitev ribniških pustnih karnevalov. Občani ribniške občine so se množično odzvali referendumu o samoprispevku za dograditev šol. (Foto: Drago Mohar, Ribnica) INTERVJU Z OBČINSKIM ODBORNIKOM Predpise je treba pravično tolmačiti Gozdarji so zakon tolmačili po svoje in niso lastnikov gozdov opozorili na njihove pravice — Vsak želi prodati tja, kjer bo več zaslužil Ivan Kovačič Ivan Kovačič iz Sodražice je bil izvoljen v skupini kmetijstva za občinskega odbornika. Prav na območju Sodražice je veliko lastnikov gozdov, ki jim je že leta 1965 vihar podrl precej drevja. Vendar pa lastnikom podrtega lesa še danes ni povsem jasno, kakšne prispevke bi morali za ta les plačati in kako je z davki. Prav zato je razumljivo, da se ie v razgovoru z nami dotaknil predvsem te zadeve. »Vihar nam je podrl drev- drti les komurkoli. Kmetje se je julija 1955. Po takrat ve- ne razumejo na zakone, zato ljavnem zakonu o gozdovih jih je večina verjela tolmače-bi lastniki lahko prodali po- nju gozdarjev, ki so trdili, Preverili bodo, če so govorice resnične Pogosto se sliši, da posamezniki bogatijo zaradi pomanjkljive davčne politike, da nekatera podjetja izplačujejo previsoke osebne dohodke in da osebni dohodki v gospodarstvu in družbenih službah niso v pravilnem sorazmerju Po reorganizaciji ZK v ribniški občini se je zelo izboljšala delavnost komunistov. Posebno pa je delavna komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZK, ki je pred kratkim sprejela tudi program dela. Ta komisija pripravlja tudi analizo gospodarskih gibanj v občini, o kateri bo razpravljala občinska konferenca na svojem drugem zasedanju, ki bo predvidoma v drugi polovici tega meseca. Člani komisije so sklenili, V raznih nestrokovnih razda mora biti vse gradivo, o pravah in pogovorih se nam-katerem bodo razpravljali, na- reč pogosto sliši: tančno in strokovno priprav skimi pokazatelji lahko, — da so osebni dohodki za delovno mesto z enako izobrazbo precej višji v gospodarstvu kot v družbenih službah (posebno šolstvu) in državni upravi. Komunisti bodo podrobno proučili vse te zadeve, preverili, če so se na katerem delovnem področju ali v posamezni delovni organizaciji res dogajale nepravilnosti, in tančno in strokovno priprav- - da nekateri stoji ali po- ^ zavze^ali ^ bodo Ijeno, ker bodo le tako lah- samezmiki zaradi pomanjiklji- od^av.1jene ko opozarjali na najpomemb- ve davčne politike bogatijo, v nejše naloge pri izvajanju re- — da v nekaterh delovnih Dosedanje vztrajanje na ne- —. --------------------------------. forme. Menili so tudi, da so organizacijah izplačujejo več- pravilnih podatkih in govori- nujal manj. komunisti dolžni predvsem ob- je osebne dohodke, kot bi jih cah je škodljivo delovalo ne V: Kaj pravite o odnosih -------.• —j— najbolj v skladu s svojo produktiv- le na občane, ampak tudi na da podrti les lahko prodamo le KGP ali INLES. Se večjo zmedo pa je napravil novi zakon o gozdovih, ki je izšel novembra 1965 in j s določal, da kmetje lahko prodajamo les le gozdnim organizacijah na svojem območju. Nihče nam namreč ni vedel povedati, če moramo les, ki ga je podrl vihar (a ga do novembra še nismo prodali), prodati KGP (kot določa novi zakon) ali ga lahko prodamo komurkoli (kot je določal stari zakon, saj je bilo drevje podrto še, ko je veljal stari zakon). Takrat sem tudi sam prodal nekaj lesa Hrvatom. Inšpekcija KGP me je dala zato sodniku za prekrške, vendar do danes nisem 'odi kaznovan. V: Razumem vse, pa tudi KGP in INLES. Vendar ste bili vi tudi občinski odbornik, ne le kmet. Kako ste gledali na dejstvo, da bi INLES moral odpustiti delavce ali bi morda zašel v druge resne težave, če ne bi dobil lesa? O: 2e, že. Vendar bo vsak dober gospodar prodal tja, kjer bo več zaslužil, če so bile na Hrvaškem in v Sloveniji različne cene za les, tega nismo krivi kmetje, ampak kdo drug. Sicer pa ne vem, zaikaj je INLES lahko v naši sosednji občini plačeval les približno po isti ceni kot Hrvatje, nam pa je po- ravnavati zadeve, — —j— --------------------— - --------------------- - —---------------- zanimajo občane, o katerih nostjo in ostalimi gospodar- delo nekaterih organov. občani pogosto razpravljajo, ___________________________________________________________________ žal pa ne strokovno, ker ni nikjer zbranih res zanesljivih podatkov. Take zadeve so: davčna politika, osebni dohodki v gospodarstvu, družbenih službah in državni upravi ter delitev dohodka v delovnih organizacijah. kmet-odbomik-občinska skupščina? Še enkrat: zametena Travna gora Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: t Kočevje Ribnica (cena v Ndin za kg) krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa fižol v zrnju čebula česen solata korenje peterSilj ohrovt radič cvetača špinača fabolka nruSke pomaranče mandarine limone banane groadje ribe Jajca 1,08 1 2,50 2,70 1,72 1,90 1,95 1,90 4.84 4 2,30 2,50 13 14 7,70 4.20 1,96 in 7.70 2,20 5,10 — 2,50 — 7,20 4.40 4,50 6,40 - — 1,40 1 in 3,18 4,35 4,50 4,40 4,60 — 5,50 4,85 5 5,50 5,10 in 6,70 5,40 5,80 8,55 — Od gozdnega obrata Grčarice smo na sestavek »Zametena Travna gora«, ki je bil objavljen v januarski številki, prejeli odgovor, ki ga v celoti objavljamo: »Nikakor se ne strinjamo z nekaterimi trditvami, objavljenimi dne 11. jan. pod naslovom »Zametena Travna gora«, zato smatramo za potrebno, da bralci slišijo še drugo plat zvona. Ni res, da se je Turistično društvo Sodražica dogovorilo z gozdnim obratom Grčarice za pluženje ceste na Travno goro, kadar bo potrebno — še manj je resnice o kakšnem izrecnem dogovoru za pluženje za novo leto. Res pa je, da je zastopnik omenjenega obrata obljubil upravniku doma na Travni gori tov. Kordišu, da bo obrat poskrbel, da se bo ob pluženju ceste Jelenov žleb—Velika gora—Zadolje—Ribnica plu-žila tudi cesta na Travno goro. O izrecnem dogovoru za pluženje ceste za novo leto ne vemo ničesar. Pripominjamo, da ima ta obrat lesen snežni plug in traktor Zadrugar za pluženje manjšega snega. Ko se raz-pluženi sneg ob straneh strdi, je nadaljnje pluženje z omenjeno pripravo nemogoče, kar se je zgodilo v obrav-, navanem primeru. Specialni stroj za odpiranje prometa v zimskem času je samo eden za celotno podjetje KGP — Kočevje; nanj pa čaka 375 km kamionskih cest, med katerimi je tudi cesta Jelenov žleb —Ribnica—Travna gora. Zato ni nič čudnega, če je bila čez novoletne praznike Travna gora zametena, saj so tudi delavci in konji v Rogu, Glažuti in Jelenovem žlebu čakali na vrstni red — kdaj jim pride rolba na pomoč. Zdi se nam, da je pisec članka premalo seznanjen s težavami, ki nastopajo v gospodarstvu, posebno še tam, kjer imajo močan vpliv vremenske razmere. Iz že objavljenega članka ugotavljamo, da nam ne bo mogoče zadovoljiti potreb Travne gore glede pluženja ceste, in prosimo, če se za to obrnejo kam drugam. Piscu članka pa želimo, da ga opis stvarnih dogajanj ne bi presenetil, kot ga je presenetila ,zame tema Travna gora’ v zimskem času.« KGP KOČEVJE GOZDNI OBRAT GRČARICE Parkiral sredi mostu »Prazen avto stoji na sredini mostu čez Rinžo na Roški cesti,« je nekdo 27. januarja ob 4.30 zjutraj obvestil postajo milice v Kočevju. Miličnik je avto res našel na mostu, vendar ne praznega. V njem je lepo spal — bil je celo sezut — F. G. iz ribniške občine, ki je sezonsko zaposlen v tujini. Spal je tako trdno, da ga je miličnik komaj zbudil. Ko mu je dal pihati balonček, je alkoskop pozelenel čez polovico. F. G. se je izgovarjal, da je peljal nekoga v šalko vas, ob povratku pa mu je avto »crknil«. O: Prav pri tej zadevi so bili odnosi zelo nerodni, ker nihče, niti predstavnik občinske skupščine, ni vedel, kako naj si predpise o gozdarstvu razlaga. Nerodno je tudi, ker občinska skupščina šele po dveh letih izterjava davek za les, ki ga je podrl vihar, ko so kmetje denar že zapravili in vsak težko plača. Zaradi nepravilnega tolmačenja predpisov nekateri kmetje niso dovolj zgodaj pospravili lesa in ga je nekaj celo segnilo. Lastniki podrtega lesa, ki se niso znašli, so imeli dvojno škodo: prvič zato, ker jim je vihar uničil gozd, drugič pa zato, ker lesa niso prodali. Da bodo odnosi kmet-odbomik-občinska skupščina boljši, bo morala v bodoče občinska skupščina v takih in podobnih primerih hitro in pravično tolmačiti predpise. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SPREJELA MERILA Na seji temeljne izobraževalne skupnosti v Ribnici so posvetili največ časa razpravi o določitvi meril za financiranje izobraževanja in vzgoje osnovnošolskih zavodov. Po ugotovitvah o stroških cene razrednega pouka šol v Ribnici. Sodražici in Loškem potoku so določili enotno višino cene pedagoške ure, ki znaša, za vse šole 2786 Sdin. Prav tako so določili enotno ceno ure za predmetni pouk. Za financiranje šolstva ter delavske univerze, glasbene šole in prevoze otrok bo potrebno okrog 233,000.000 Sdin, vendar pa so to samo okvirne številke, ki temeljijo na izračunih lanskega leta. Temeljna izobraževalna skupnost je prevzela sofinanciranje glasbene šole in delavske univerze Ribnica. Razpravljali so o položaju v šoli v Sodražici, ker mora kolektiv šole plačevati dva direktorja šole in bo baje tako stanje trajalo do konca avgusta letos. Na seji so razpravljali o nedeljskem referendumu in angažiranosti šolnikov za uspešno izvedbo referenduma. Izglasovali so predlog o začasnem financiranju šolstva do 31. marca letos. Za novega predsednika so izvalili dosedanjega začasnega predsednika izobraževalne skupnosti Mileno Borovac, direktorico osnovne šole Ribnica. Volivci SO H Zaradi izredne politična razgibanosti, ki je bila opazna v pripravah na referendum, so se volivci odločili za samoprispevek - V Loškem potoku najboljši izid Otroci bodo vsem, ki so glasovali za ureditev šol, še dolgo hvaležni Negotovosti, kako bo uspel referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v ribniški občini, je konec. Nedeljski referendum je pokazal, da je bilo več tistih, ki so bili za uvedbo krajevnega samoprispevka, kot tistih, ki so bili proti. Na referendumu je sodelovalo 6.337 volivcev, za uvedbo prispevka pa je glasovalo okrog 52 odstotkov. (V prihodnji številki našega lista bomo ponovno poročali o rezultatih iz posameznih volilnih enot in celotne občine.) Med prvimi so zaključili z referendumom v vasi Zadolje, nato v Sajevcu in Grčaricah. Na vseh voliščih je bilo pravo volilno razpoloženje. Volišča so bila primemo okrašena. Bil je tudi lep zimski dan, kar je vse po svoje vplivalo, da so se ljudje v velikem številu udeležili referenduma. Brez dvoma pa gre naj večja zasluga, da je referendum uspel, razen volivcem iz ostalih delov občine, ki so glasovali, volivcem iz Loškega potoka. V tem kraju je velika večina glasovala za uvedbo prispevka in tako pripomogla, da se je tehtnica za uvedbo krajevnega samoprispevka nagnila na stran tistih, ki so glasovali za predlog. Zahvala za uspeh referenduma pa naj velja tudi vsem krajevnim in občinskim družbenim činiteljem ter vsem tistim aktivistom, ki so na sestankih in v posamičnih razgovorih utemeljevali potrebo po uvedbi prispevka. Občani bodo s prispevkom zbrali letno okrog 60 milijonov starih dinarjev. S tem denarjem in krediti bo zagotovljeno, da bodo šole v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku v nekaj letih dokončno dograjene in urejene. Naši otroci bodo vsem, ki so glasovali za ureditev šol, hvaležni. - r Prizadevni gasilci z Vinice in Zapotoka 28. januarja so imeli člani gasilskega društva Vinice-Za-potok letni občni zbor. Predsednik društva Lojze Pakiž je imel kaj poročati. Upravni odbor gasilskega društva je organiziral akcijo za nakup motorne brizgalne in gasilske opreme. Zbrani prispevki v denarju in lesu so vrgli nad 2,200.000 Sdin, obč. GZ pa je prispevala 200.000 Sdin. Na zboru so posebej pohvalili za prizadevnost pri zbiranju prispevkov Lojzeta Pakiža in Jožeta žlindra iz Vinic ter Janeza Goršeta iz Zapotoka. Letos bo društvo slavilo 45-letnico delovanja, kar bodo lepo proslavili. Ob te} priliki bodo izročili v uporabo novo motorno brizgalno. Govorili so tudi o gradnji novega bazena v Zapo toku in drugih stvareh, -r 1 '4>it Slali vnd S Gvrckfeld POLJE »OMEGA« .VS . ,-T y .. ... . - fValvasoi* o naših trgih in gradoviK Tragičnih devet dni svobode PRED SOBOTNIM NOVINARSKIM PLESOM NA OTOČCU Zaigrajte, fantje, nam - delt 27-letni Gregor Brajdič si je med begom iz zapora sezul čevlje, da bi lažje tekel po snegu in v mrazu -20° C v svobodo (?) 13. januarja ob 14. uri je iz kazensko-pobol j sevalnega doma na Dobu, kjer je prestajal kazen, pobegnil 27-letni Gregor Brajdič. Brajdič je bil lani zaradi tatvine obsojen na dve leti in osem mesecev strogega zapora. Do tega dne je »odslužil« že enajst mesecev. Pri begu je Gregorju pomagala Matilda Zupančič — Valčka iz Šmihela pri Novem mestu. Skupaj sta bežala in se naslednjih devet dni skrivala po gozdovih v trebanjski in novomeški občini. Gregor si je sezul čevlje, da je lažje tekel. Vse to se je zgodilo v dneh, bo je živo srebro večkrat zdrknilo pod — 20° C. Gregorju so kmalu omrznile noge in se je od enega do drugega ciganskega naselja vlekel le s pomočjo Valčke. Noge si je povijal v krpe in s prijateljico iskal zavetišče v oddaljenih ciganskih šotorih in gozdovih. Nihče od Gregorjevih prijateljev, niti Valčka niti on sam, ni vseh devet dni pomislil, da potrebujejo ubežnikove noge predvsem zdravnika, saj ima Gregor po odsluženi kazni — če bo le hotel pošteno živeti — še vse življenje pred seboj. V ponedeljek, 22. januarja zvečer, ko sta bila Gregor in Valčka prijeta, ubežnik sploh ni mogel več hoditi. Valčka ga je na hrbtu, zavitega v odejo, da ne bi opazili, kaj prenaša, nosila po odjužnem snegu, ga vsakih nekaj deset metrov odložila, si ga spet naprtila in nadaljevala pot. Ko so Gregorja pripeljali v zapor, so se začele strašne muke. Ozeblih nog se je lotila gangrena. Naslednje jutro so ga odpeljali na operacijo v zagrebško bolnišnico. Tako se je za Gregorja končalo tragičnih devet dni, ki mu bodo nedvomno pustili posledice za vse življenje. Ali se njegovi prijatelji zavedajo, da bodo deloma tudi oni krivi, če bo Gregor ostal brez nog? KRŠKO Luči v veliki otoški restavraciji so bile že zvečina pogasnjene. Pri štirih ali petih mizah so še sedeli gostje. Nad orkestrom sta gorela dva reflektorja - moder in rumen ... St. Louis blues ... Ob nedeljah' ponoči, ko večina ljudi že misli na zgodnji ponedeljkov začetek, še posebno v zoprnem zimskem vremenu, restavracija ni nikoli polna. Orkester pa vseeno igra. Orkester, za katerega ni nobenega dvoma, da je daleč pred vsemi na Dolenjskem. Ko so pred dobrim letom in pol prvič uglasili instrumente na skupni a, jih še nihče ni poznal, danes pa mimo dobre hrane in postrežbe marsikdo tudi zaradi dobre muzike rad pride na Otočec. Kdo so fantje, ki iz tedna v teden z milimi (in precej glasnimi zvoki) tako učinkovito razgibljejo mlado in staro? Domačinom najbolj poznan je Jože Dobovšek-Joe, baski-tarist ansambla, ki je 20. januarja 1968 z odličnim uspehom diplomiral za inženirja elektrotehnike. Štiri leta je vodil znani novomeški dbde-land ansambel »Dizzy Com-bo«, ki pa je pred nekaj leti razpadel zaradi prodora beat glasbe in odhoda članov na univerzo v Izubijano. Tudi Joe je zanemaril klarinet, saksofon in očetovo pastirsko piščalko ter se posvetil kitari, še posebej basu. Hkrati je postal še električar ansambla »Dehore«, saj je vse naprave za ozvočenje, ki bi sicer stale težke stotisočake, sam naredil. vir. Te dni je sodeloval pri snemanju na radiu Ljubljana v združenem orkestru Boris Frank z Zadovoljnimi Kranjci. Andrej Amol iz Radovljice je igral violino že, ko je bil star štiri leta. Najprej ga je učil oče, potem je hodil v glasbeno šolo. S 14 leti Je igral kontrabas in bobne, nato pa se je navdušil za jazz in saksofon. Zdaj študira klarinet na srednji glasbeni šoli pori prof. Veblefcu, v orkestru »Dehoons« pa igra saksofon. Nastopal je po Italiji in v Avstriji ter po vsej. Gorenjski z ansambli za domače in modne viže. Zdravko Budna je Novome-ščan in bobnar. Tudi on se je včasih učil violine pri tovarišu Sprocu, boben pa je pričel igrati s »črnimi tulipani« na plesih v šmihelskem internatu. Zdaj hodi v glasbeno šolo v Ljubljani, kjer ga uči tolkala prof. Bračko. Ime »Dehors« so si nadeli jeseni 1966, še preden sta Nace Kovačič (bobnar) in Mitja Marin (pevec) odšla v armado. Besedica »dehors« je francoska in pomeni v glasbi poziv solistom »vstanite!«, zasijte v vsej svoji umetniški moči! V kratkem intervjuju po nedeljskem »jam sessionu« se seveda ni dalo iz fantov izvleči vse, kar bi ljubitelje glasbe zanimalo. Nekaj pa smo le izvedeli: »Zakaj igrate?« »Predvsem zaradi prakse, nekaj pa tudi zaradi zaslužka. Sicer pa smo tako poceni orkester, da nas vsakdo lahko najame brez skrbi, da bi imel izgubo!« »Kaj igrate najraje in kaj publika najraje posluša?« »Načelno: žele ljudje. 1 valčka in P* chaja in šel takim izbore vpije le, naj tihem. No, d najraje boss le, da jih j1 jo znajo zap V nedeljo • igral še 18-lef Brataševec i no je bilo 1 ki se je s 1 skladbami i greeni, nav2 fantje prvič tem sestavu, stila v harrtt zacijo prav' maloštevilni vdušeno plp sami niso krepko pot« no uro. »In kaj fr boto zvečer' »Obljubil res pa bo od tempera« loženja publ da publika drugega spQ nemu navdil bodo lahko gli tudi petf Nino Robič Vzrok za nastanek imena Krško. Prijetna lega tega kraja. Vinogradi. Krško polje. Veliko starin. Rimski novci. Napisi na kamnih. Je li stalo tu mesto Quadrata? Tu je stal stari Neviodunum- Rezidenca cesarja Konstanci ja- Gospodje Krški. Na krškem gradu napravijo kapelo. Krško gospostvo pride na Avstrijsko hišo. Gospostvo kupi eden gospodov Valvasorjev. Današnji lastnik. Turški vdor na Kranjsko. Katoliški župnik prežene luteranskega pridigarja s prižnice. Puntarski kmetje si podvržejo Krško. Smrt stotnika iz Bihaća. Zgraditev kapucinskega samostana- Gospod iz Zadra obleži v dvoboju mrtev. Ime Gurkfeld zajema mesto in grad in del imena je temu kraju dala reka Krka (Gurk), ki se miljo od tod izliva v Savo, za drugi del imena pa se ima zahvaliti polju (Feld), ki je tu povsod zelo ravno. Od imena reke Krke pa izvira tudi kranjsko ime Krško, saj je beseda pridevnik od besede Krka. Mesto leži na Dolenjskem ob Savi in nad njim se razteza visok hrib, oddaljeno pa je od Ljubljane enajst milj. Precej nad mestom stoji na hribu grad. Mesto stoji torej na prijetnem kraju in je posebno zaradi omenjene reke ogleda vredno, ker po njej ladje neprestano plovejo gor in dol ter tu tudi pristajajo. Na gričku pred mestom so tla porasla s samimi vinogradi. Brž ko pridemo iz mesta, se gorovje porazgubi ter se razširi v lepo, ravno in prostorno polje, ki ga na splošno imenujemo Krško polje ter je za obdelovanje odlično. Da je tu v starih časih stalo zelo veliko mesto, vidimo iz mnogih starin, ki jih najdemo v zemlji na celo miljo daleč: star rimski in to povečini poganski denar, ki sem ga sam nekaj tisoč kosov dobil, vedike kamne z napisi, kakor tudi kamnite stebre, prav tako s spominskimi napisi popisane, in kar je drugih podobnih ostalin iz starega veka. Lazius trdi, da je na tem mestu stalo staro rimsko mesto Quadrata, in ker Merian na avtoriteto tega pisca preveč da, tudi on postavlja to mesto na ta kraj. Lazius je zapeljal Meriana, zmotil pa se je eden kakor drugi, zakaj tu ni nikoli stala Quadrata, ampak stari Neviodunum ali vsaj del njega, kakor sem o tem poročal več na kraju pete knjige, kjer se lahko bere o starih mestih na Kranjskem. Menijo, da je na tem kraju imel svojo rezidenco cesar Konstanoij, sin Konstantina Velikega. Po tem kraju so se nekdaj pisali njegovi gospodarji gospodje Krški, ki so ta grad kot svojo dedno hišo skupaj s krškim gospostvom pred mnogimi leti nekaj časa imeli v lasti. Tako je bil leta 1248 njegov lastnik gospod Bertold Krški. Po njem pa ga je nato leta 1284 podedoval njegov sin, ki se je tudi pisal Bertold Krški. Poslednji te družine, ki sem ga zasledil in ki je leta 1322 še živel, se je imenoval Herman Krški. Bil pa je ta junaški bojevnik, ki se je prav viteško držal. Nisem pa mogel dognati, ali je bil tudi zares lastnik krškega gospostva. Vso to plemenito družino pa je smrt z rodom in imenom vred iztrebila že pred mnogimi leti. (Konec prihodnjič) Rajko Gorenc, vodja ansambla »Dehors«, igra električno kitaro. Doma je iz Novega mesta in pred desetimi dnevi se je poročil z Markljevo Marijo Barbaro-Boni, ki je tudi zrasla v glasbeni družini. Rajko sicer pravi zase, da je »zapoznelo odkriti talent«, čeprav je igral že v ansamblu na vrtu hotela Kamdija. Pa je bilo takrat prepozno, da bi šel v šolo, in je pravzaprav čisti samouk. Bojan Lavrič iz Novega mesta se je začel učiti harmoniko že s petim letom. V glasbeni šoli ga je vzgajal prof. Rajšp, sedaj pa študira fagot in klavir na glasbeni šoli v Ljubljani. Igral Je tudi klarinet in bobne v številnih orkestrih po vsej Sloveniji, pri »Dehors« pa se hkrati ubada kar z dvema instrumentoma: z električnimi orglami in električnim klavirjem (klavisetom). Bo^an je tudi komponist in aranžer za večino skladb, ki jih ansambel igra. Tudi Marko Lednik iz Žalca se je pred kratkim poročil, igra pa klarinet, kateremu se je posvetil na srednji šoli. V raznih ansamblih, s katerimi je nastopal, je igral še saksofon, tamburin in kla- 22. Načelnik je pograbil kozarec na mizi in ga poveznil čez osuplega vesolca. Nato je odšel iz pisarne. Vrnil se je z gručo policistov. Hrup njihovega razgovora je udarjal pod kozarec. Nihče od prisotnih se ni domislil, da bi spustil vesoljca iz nezaslužene ječe. Peter je še vedno krilil z rokami v upanju, da ga bo kdo vendarle hotel poslušati. Slednjič je pritekel v sobo civilist. Po krajšem razpravljanju so dvignili kozarec. Pred Petra so porinili mikrofon. Zatulil je vanj: Sem iz Evropskega vesoljskega centra. Doživel sem nesrečo v vesolju. Moj ko- lega je v Možje » je precej * je moral » Privlekl iz njega Jel Očitno s da imajo < ne z žužel* cem frcnil Prišel iz zapora in spet kradel Stanislav Meserko iz okolice Trebnjega obsojen na 10 mesecev zapora, ker je zagrešil dve navadni in eno veliko tatvino Ko je lani poleti ljudem iz okolice Mime zmanjkovalo to in ono, so takoj osumili Stanislava Meserka, ki je malo pred tem prišel iz zapora in se potikal naokrog. Doma je iz okolice Trebnjega, po poklicu priložnostni delavec, vendar brez zaposlitve. 16. avgusta je obiskal Migo-lico. Iz nezaklenjene hiše Antona Sebanca je vzel 500 N din in ročno uro. 6. septembra se je prav tako na Migo-lici lotil lastnine Zofije Rus. Skoz okno je prišel v hišo ter v predalčku šivalnega stroja in v omari našel 26 N din. Plen ni bil bogat, zato je že čez 5 dni poizkusil znova, tokrat na Selski gori. Ker je poznal razmere v hiši, kjer je nekoč stanoval, je vedel, da se okna slabo zapirajo. Zlahka je prišel noter in vzel Anteju Komljeno-viču pištolo s 26 naboji, njegovemu sostanovalcu Blažku Marjanoviču pa je vzel 160 N din. Ko so ga dobili, je vse brez pridržkov priznal in se izgovarjal, da je kradel zato, ker ni dobil dela, ko je prišel iz zapora. Okrožno sodišče pa je menilo, da bi se lahko preživljal z delom pri kmetih, če službe ni mogel dobiti in ga obsodilo na 10 mesecev zapora ter na povrnitev škode. Lisica padla v Veliki Loki En strel-dve žrtvi, važne pa so predvsem točke! ors! gramo tisto, kar 0 pa je vse, od ‘Jke do cha-cha-La- Publika je s fn zadovoljna in igramo bolj po- sami urežemo 1 novo — škoda tako malo, ki ena M SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE Pred kratkim se je v vas zatekla lisica. Čeprav si je v hudih zimskih dneh, ko se živo srebro ni ganilo izbun-čice toplomera, poiskala zavetišče pri ljudeh, nehvaležna tatica ni utajila svoje narave. Gnidovčevi mami je mimogrede pomorila v eni sami noči enajst kokoši! Človek bi tako na prvi pogled rekel: no, to še ni največje hudo! Toda zvitorepka se je — kot da bd se zavedala svojega hudodelstva — zatekla »pod zaščito« k hiši dveh članov zelene bratovščine. Eden izmed njiju, Lojze šlajpah pa se je prav tiste svečer je z njimi ni trompetist Vid s Kopra. Prijet-oslušati muziko, tarimi dixieland * drugimi ever-šc temu da so stopili skupaj v nemalokrat spu-/nijo in improvi-Sa jazza. Sicer Poslušalci so na-fckali in faofcje vedeli, kdaj so Snili čez določe- >ste igrali v so- K 1 lahko vse! Za >rogram odvisen rlenta in razpoke. Drži namreč, h orkester drug ibujata k skup-^nju. v soboto veliko pripomo-1 Marjana Držaj, n Tatjana Gros!« M. MOŠKON dni odločil ustreliti svojega zvestega enajstletnega psa Lorda. Težko mu je bilo pri srcu, saj sta z Lordom nemalokrat skupaj oprezala za divjadjo, toda Lord je pač svoje že odslužil. Lojze je dvignil puško in strel je počil. Lahko si mislite, kako je bil lovec presenečen, ko je ugotovil, da je z istim strelom pogodil tudi zvitorepko, ki je že nekaj časa prenočevala pod njegovim poslopjem... Kakšen plen je lisica za lovca, bi bilo odveč pripovedovati. Če ni koža dobra, so pa točke, ki jih je treba zbrati do občnega zbora. Točk bd bilo še več, če bd namesto na Lorda meril na kakšnega psa klateža in če lisica ne bi bila tako garjeva, da niti njen rep ni bil podoben lisičjemu. Lovcu Lojzetu kljub temu želimo, da bi srečno dobil tistih 10 točk za lisico in ker je Neža že za nami se bo gotovo tudi kakšna gospodinja oglasila pri njemu s košarico jajčk! S sejmišča v Novem mestu 29. januarja je bil v Novem mestu sejem, na katerem je bilo na prodaj 691 prašičkov,prodali pa so skoraj vse — 654. Kupci, ki so prišli predvsem iz o :ldal jenih krajev, so plačevali mlajše pujske po 12.000 do 16.000 Sdin, večje pa po 17. do 26.000 Sdin. Na sejmu v Brežicah ^ 27. januarja so pripeljali ' * kmetovalci na brežiški sejem ZIMA IN MRAZ sta prignala divjad v bližino člove- 405 prašičkov, prodali pa so ških bivališč. Ne samo volkovi in prašiči, tudi srnice jih 324. Mlajše so prodajah so postale manj boječe. — Na naši sliki je srnica, ki po 650 do 700 Sdin za kilo- je pretekli teden prišla v Grmovlje na malico... — gram. večje pa po 510 do 550 (Foto* S Dokl) s*3”11 dinarjev kilogram. m ?aŠem sesalcu za prah. Prosim, pomagajte! ® se nadvse začudeno spogledali. Preteklo asa, preden so doumeli, za kaj gre. Peter I® dvakrat ponoviti: Prosim, rešite kolega! so sesalec, iztresli prah po tleh in izgrebli Omamljenega, toda živega! * policisti še vedno niso mogli vživeti v to, OPravka z živimi ljudmi in ne s prikaznimi, :a*ni z Marsa. Načelnik je namreč z mezin-hezavestnega Jeana na košček papirja in ga nerahločutno stresel na mizo poleg Petra. Peter je pokleknil k ranjenemu tovarišu. Jean je bil bled, vendar ne močno poškodovan. Njegova obleka je bila na mnogih mestih strgana. Prah iz sesalca se je zajedel v gube. Zdravnik, ki je bil med prisotnimi policisti, Jeanu ni mogel kdove kaj koristiti. Sam se je čez čas prebudil iz omedlevice. Oprl se je na komolce in zaprosil za vodo. Nastal je nerešljiv problem: v vsej ogromni načelnikovi pisarni ni bilo predmeta, ki bi lahko prevzel vlogo kozarca. Odprtina je bila ozka. Toliko da na zakričal, ko je začutil, da ga spodnja ostra prepilena konca železnih palic parata po trebuhu in skrčenih prsih. S poslednjimi močmi je zlezel ven pa na kolena in na roke padel na mokro travo. Pridušeno je zastokal. Srajco je imel spredaj vso v cunjah. Iz dveh brazd, na prsih in trebuhu, mu je tekla kri. Vstal je, si popravil srajco in stekel. Dobro si je zapomnil smer, ki mu jo je bil povedal šerif. Noge so ga hitro, kolikor so mogile, nesle po mokri travi. Zunaj, na svobodnem prostoru, je začutil novo moč. Nikoli dotlej ni premišljal o svobodi, saj mu je pomenila nekaj, kar nam je. zajamčeno. Sedaj pa je mislil, na kakšne muke je človek pripravljen, da bi si priboril izgubljeno svobodo. Najprej je moral zaviti na jug, do ceste, ki je tekla ob močvirju, tam pa se obrniti v močvirje. Ko je pustil aa seboj cesto, je zaslišal kruljenje prašičev. Stekel je čez polje, nato pa po prečnici v močvirje. Prvič po dolgih letih se je sedaj spomnil, da je bil nekoč skavt. Spomnil se je, kako po zvezdah, po Velikem in Malem vozu in Severnici, lahko določi strani neba. To mu je pomagalo, da ni izgubil smeri proti jugu. Na mesečini je videl, kako se mu za petami dviga rahel prah. Nato je opazil meglice nad močvirjem in kar naprej se mu je zdelo, da od tam nekdo prihaja. Skril se je in počakal, vendar ni bilo žive duše. Videl je le mezga in svinjo, ki je rila ob poti. Hodil je hitro, na pod tekel, dokler ni zagledal treh velikih cipres, ki jih je obsevala mesečina. Zagazil je v močvirje, da bi prišel do njih, ker mu je šerif rekel, da bo tam našel čoln. Voda skrije sledi, v mestu pa lahko zdaj zdaj spustijo za njim pse. Čedalje globlje se je umikal v močvirje m po nogah so ga praskala stebelca ostre trave. Lačni komarji so ga napadali v črnih rojih. Opotekal se je v blatu, se mučil skozi gosto podvodno rastlinje. Zavrisnil je, kadar se mu je nekaj velikega, ploskastega in spolzkega dotaknilo roke. Pomislil je na vodne kače. Bal se je aligatorjev, katerih glasove je slišal iz mraka. Bile so še druge strahote, na katere je mislil: drobne ribe ljudožerke in pijavke. To je bilo njihovo kraljestvo. Brez moči je bil pred njimi, lahko je šel samo naprej in zaupal v svojo srečo. Moč mu je dajala misel, da bo le tako ušel vislicam čoln z ravnim dnom je našel privezan za cipresne korenine, ki so kot kačje leglo štrlele iz črne vode. Počasi je zaveslal po prekopu. »Tok te bo nesel,« se je spomnil šerifovih besed, »in ko boš na levi strani zagledal dve rumeni svetilki, pojdi iz čolna. Potem je do moje lovske koče samo še nekaj korakov.« Bil je neznansko utrujen. Zdelo se mu je, da je izgubil precej krvi. Toda kaj je mogel sedaj? Samo bežati naprej in se skriti še pred svitom. Naslonil je vesla ob stranici m malo počival. Pustil je, da ge je nesel tok, potem pa je čoln nenadoma zavil v ozek rokav, nad katerim so visele veje močvirskega grmovja. Udarile so ga po ramah, čoln je komaj odplaval med velikimi kupi trhlega lesa, ki je bilo zloženo na robu prekopa. S POSVETOVANJA DIREKTORJEV 23. JANUARJA Novi predpisi so potuha slabim gospodarjem Kritične pripombe sevniških gospodarstvenikov na nove predpise o deviznem poslovanju Znano je, da je zvezni izvršni svet tri mesece prekasno objavil predpise o letošnjem deviznem poslovanju. S tem je bil prekšen zakon, škodo pa trpi gospodarstvo, ki je v zastoju z izvoznimi in uvoznimi posli, šu hujša pa je za slovensko predelovalno industrijo ponovna široka uvedba uvoznih dovoljenj in uvoznih kontingentov, kar podpira slabe gospodarje in zavira sposobnejše, ki so že prodrli na svetovno tržišče. Najmanj, kar je mogoče reči: novi predpisi so slaba usluga gospodarski reformi! Te misli so bile v središču pozornosti nedavnega posveta direktorjev v sevniški občini. Najbolj so novi predpisi prizadeli konfekcijo LISCO, občutila pa jih bodo tudi druga podjetja: Kopitarna, Metal-na-Krmelj in Jutranjka. Kaj pravijo k temu prizadeti? Vinko Božič, direktor LIS- CE: »Z naročili smo čakali do oktobra, vendar novih predpisov ni bilo od nikoder. Reprodukcijski material smo naročili pod starimi predpisi, ker smo računali, da nas no- vi ne bodo močneje prizadeli. Naše podjetje bo dobivalo le 72 odst. zasluženih deviz, razen tega Narodna banka zahteva, da moramo plačati blago iz uvoza mesec dni vnaprej, to pa pomeni, da moramo banko kreditirati.« Maks Bilc, direktor Kopitarne: »Novi predpisi, ki Gk Leta in leta so ob poletnih sušah vaščani Studenca sanjali o dobri in zanesljivi studenčnici pod vasjo, letos pa so se odločili in začeli kopati. Zimski čas je kot nalašč za tako delo, ki ga pri njih vodi predsednik vodovodnega odbora Jože štojs. Kot je izračunal vodovodni mojster Anton Zupančič iz Dol. Boštanja,' ki je v življenju načrtoval in vodil gradnjo že 34 vodovodov (na sliki zgoraj), bo gradnja vodovoda veljala približno šest milijonov starih dinarjev, od tega pa bo treba samo za cevi odšteti tri milijone Sdin. Kljub nekaterim začetnim težavam so ljudje zdaj složni, saj si želijo, da bi čimprej dobili v hiše tekočo vodo. (Foto: Legan) predvidevajo kontigentiran uvoz plastičnih mas, bodo pri nas povzročili, da se bodo skladi našega podjetja zmanjšali za 40 milijonov S din, naprave za izdelovanje predmetov iz plastičnih mas pa bodo stale neizkoriščene. Novi devizni režim bo podprl podjetja, ki slabo gospodarijo.« Franc Molan, predsednik ObS: »Z nastalim stanjem je treba seznanita odbornike in poslance, zahtevati pa tudi odgovor od pristojnih ljudi.« Misli k razpravi so prispevali tudi drugi udeleženci. Zatem so predstavniki delovnih organizacij obravnavali reelekcijo v delovnih organizacijah, program stanovanjske izgradnje, financiranja šolstva druge stopnje ter modernizacijo zasavske ceste. M. L. Inž. Albin Ješelnik novi sekretar ZK V sredo, 24. januarja, so na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici izbrali za novega sekretarja občinskega komiteja inž. Albina Ješelnika, agronoma iz Kmetijskega kombinata Zasavje. Dosedanji sekretar Jože Bogovič je prevzel mesto pomočnika ravnateljice osnovne šole v Sevnici. 50 novih naročnikov Občinski odbor 'Prešernove družbe v Sevnici sporoča, da se je v letu 1967 dvignilo število naročnikov zbirk za okoli 50. V tem času sta se prijavili dve novi pover-jenici: na Studencu učiteljica Brinarjeva, v konfekciji LISCA pa tov. Lisceva. Značilno je, da so dodatne knjige, ki jih je bilo treba izbrati, že vse pošle, izjema so le »Kmetijski stroji«. S.SK. ■ JOŽE PAVČEK Ob zvokih pevskega zbora in železničarske godbe se je v nedeljo popoldne, 28. januarja, Sevnica poslovila od Jožeta Pavčka, nekdanjega seja postaje v Sevnici in društvenega delavca. Rodil se je 1901 v Cegelnici pri Novem mestu. Po maturi se je zaposlil na železnici, kjer je delal do upokojitve 1961. Med zadnjo vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji. Po osvoboditvi je kljub težkemu delu in bolezni našel čas za sodelovanje v društvih. Delal je kot član ZB in predsednik nadzornega odbora gasilskega društva, sodeloval pa je tudi v akcijah turističnega društva in postal znan tudi po tem, kako lepo je znal urediti vrt in okna v svoji hiši. Kako je bil med ljudmi priljubljen, njegovo delo in prizadevnost pa spoštovana, je pokazal tudi njegov pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Arto: Čoln je treba popraviti Z Arta se morajo otroci s čolnom voziti v šolo na Blanco, ki je na drugi strani Save. Čoln pa je že tako doslu-žen, da je prevoz zelo nevaren. Na vseh sestankih v tem kraju ljudje opozarjajo, da je že čas, da bi ga usposobili za varno vožnjo. Kje ste zdaj kmečki fantje? Na mnogih sestankih po vaseh slišimo pripombe: kaj ste naredili za izobraževanje kmečkega človeka? Zakaj ničesar ne organizirate? Ozrite se na rajnko Avstrijo in njeno nižje kmetijsko šolstvo! Delavska univerza v Sevnici se je odločila or• ganizirati zimsko kmetijsko Šolo. Kljub večkratnim pozivom se je zanjo prijavilo le nekaj nad 20 kmečkih fantov, predavanj pa jih v januarju ni redno obiskovalo niti 10. Tak odziv jemlje organizatorju vsako veselje do dela. čeprav so bile težave zaradi mraza in prevozov, je delavska univer- za pričakovala več dobre volje tudi od ljudi, ki jim je šola namenjena. Da le ne bi bilo treba komaj začete šole že ukinjati, se je delavska univerza odločila za zadnji korak: vsi slušatelji bodo oproščeni šolnine. Ko se bo 5. februarja pouk spet nadaljeval, bi morale biti šolske klopi polne. Ce je bil doslej op-ravičilni razlog prispevek za plačilo stroškov, v prihodnje tega razloga ne bo več. Ce fantov kljub temu ne bo, na kaj bomo kazali na sestankih krajevnih organizacij in koga krivili za tako slabo pospeševanje napredka na vasi? S SOBOTNE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL Težave so večje kot prejšnja leta Veliko ljudi potrebuje socialno pomoč, občina pa jim vse težje pomaga Reforma ne pomeni prepuščati ljudi samim sebi, nasprotno: družba je dolžna zagotoviti varstvo socialno ogroženim ljudem, pri tem pa morajo izdatneje pomagati tudi svojci, ki se žal velikokrat javljajo šele ob zapuščinskih razpravah. Tako mislijo v sevniški občini, ki ima glede na število prebivalcev zelo veliko število socialnih podpirancev. SEVNIŠKI PABERKI Včeraj je bila seja skupščine Včeraj dopoldne je v Sevnici zasedala občinska skupščina, ki je imela na dnevnem redu kar 16 točk. Med pomembnejšimi so bile predvsem: informacija o stanju v delovnih organizacijah po sprejetju novih gospodarskih predpisov, podražitev dimnikarskih storitev, določitev območja, kjer je dovoljeno gojiti ribez, informacija o asfaltiranju zasavske ceste ter odlok o javnem redu in miru. Več bomo s seje poročali v prihodnji številki DL Samoprispevek že daje rezultate Na območju krajevne skupnosti Sevnica so že leta 1966 uvedli samoprispevek v vaseh Drožanje, Žabjek, Konjska glava. Mestni vrh, Kumen, Sv. Rok, Lamperče in Brezje. Čeravno predvidenega prispevka še niso vsi plačali, je krajevna skupnost popravila že precej vaških poti. DVE VESTI IZ LISCE ■ SPET 30 TEČAJNIC. Pred kratkim so v konfekciji LISCA spet sprejeli v uk 30 tečajnic, ki se bodo 6 mesecev priučevale za delovna mesta. Tečajnice, ki bodo uspešno naredile preizkušnjo, bo tovarna sprejela na delo. B NIHČE SE NI JAVIL. Na nedavni razpis, objavljen v DELU, se ni javil niti en ekonomist ali pravnik, čeprav bi Lisca sprejela tudi začetnike. V podjetju se sprašujejo, kje so tisti nezaposleni absolventi visokih šol, o katerih je toliko slišati, in kako naj podjetje izboljšuje sestavo zaposlenih, če hočejo šolani ljudje ostati le v največjih mestih. NOVICI IZ LOKE ■ ZE MARCA (GRADNJA VODOVODA? Pred kratkim je loška krajevna skupnost znova obravnavala gradnjo vodovoda v Loki. Dopoldne tistega dne so zajetje in zemljišče pregledali strokovnjaki iz Žalca, ki so menili tudi, da bi se dal predračun s prostovoljnim delom občutno zmanjšati, najeti posojilo tudi med občani, tako da bi z gradnjo povečanega vodovoda lahko začeli že marca. ■ OBČNI ZBOR GASILCEV. Na nedavnem občnem zboru gasilskega društva iz Loke je bilo med drugim poudarjeno, da je društvo lani doseglo nekaj lepih uspehov. Pionirska skupina je na tekmovanju na Planini dosegla v občinskem merilu drugo mesto. Za prihodnje so gasilci sklenili, da bodo pridobili še več mladine, skrbeli pa bodo tudi za izobraževanje starejših članov. Na zboru so izvolili odbor društva, ki ga bo še naprej vodil M. Kuleto. Pojasnilo V letošnji drugi številki našega glasila smo pisali, kako je krajevna organizacija SZDL na Pokleku oskrbela Francu Vršcu enomesečno zaposlitev in kako so člani te organizacije nato mesec dni izmenoma delaJi namesto njega, da je lahko uveljavil pravico do invalidske upokojitve. Franc Vršeč pa nam v obširnem pismu piše, da mu je enomesečno zaposlitev oskrbel s posredovanjem oddelka za socialno skrbstvo pri občini Sevnica vodja krajevnega urada na Blanci. Piše nam, da je od 15. oktobra do 15. novembra delal sam, da ni nihče delal namesto njega in da si s takim hvalisanjem krajevna organizacija samo kvari ugled. Pripominjamo, da smo podatke za naš prvi sestanek o Francu Vršcu dobili na sedežu občinske organizacije SZDL v Sevnici. UREDNIŠTVO ■ PUSTNA MAŠKARADA. Ze nekaj let so v Sevnici organizirali na pustni torek maškarado. Turi-tično društvo je sestavilo tudi letos poseben odbor za organizacijo maškarade. Ker je le še malo časa na voljo, bodo morali člani odbora pohiteti s pripravami. V Sevnici naj bi maškarada postala tradicija. vendar bo treba zagotoviti tudi denarna sredstva, ki jih doslej ni bilo. B PERSPEKTIVNI RAZVOJ TURIZMA. Včeraj popolne je bil na občini v Sevnici sestanek, na katerem so razpravljali o programu perspektivnega razvoja turizma v občini. Na sestanek so bili poleg predstavnikov občinske skupščine in nekaterih svetov ter turističnega društva povabljeni tudi predstavniki društev, družbeno-političnih organizacij, Dolenjske turistične zveze in Zavoda za spomeniško varstvo SRS z željo, da bi skupaj proučili vse možnosti, ki so na voljo v sevniški občini za razvoj turizma. Pri tem ne bi smeli pozabiti na lovstvo, ribištvo in planinstvo, saj bi tudi tu lahko pridobili precej denarja. M PREHOD NA 1JURNI DEL. TEDEN. Pred nedavnim sta Gostinsko podjetje Sevnica in Kovinsko podjetje Sevnica predložili v pregled načrte za postopen prehod na skrajšani delovni teden. Gostinsko podjetje bo vsekakor pri tem imelo težave, o čemer je direktor tega podjetja že govoril na seji di. rektorjev minuli teden, saj bi morali dodatno zaposliti Še 5 gostinskih delavcev. Oba projekta bo pregledala posebna komisija občinske skupščine in bo o njih dala svoje mnenje. Socialno varstvo zajema zdaj 270 ljudi brez sredstev za preživljanje, 158 ostarelih kmetov, 81 alkoholikov, 131 duševno ali telesno zaostalih ter 44 ljudi, ki so v domovih počitka. Za te namene je dala občina lani 76 milijonov S din ali 15 odst. proračuna. V občini je 126 osebnih invalidov in 213 družinskih upravičencev, za invalidnine pa je bilo porabljenih 85 milijonov S din. nici že delujeta dva oddelka pri osnovni šoli, vendar je to občutno premalo. Konferenca je predlagala, naj bi v Krškem poslopje stare osemletke uporabili za posebno šolo, kjer bi se šolali otroci iz vsega Spodnjega Posavja. V sevniški občini sta dva domova počitka, ki dajeta streho duševno prizadetim in onemoglim starim ljudem. V soboto je bilo predlagano, naj bi se domova specializirala, ker bi tako še uspešneje delovala. Impoljca naj bi imela dva oddelka (enega za duševno prizadete), Loka pa naj bi bila le zatočišče za od starosti onemogle ljudi. M. L. Zabukovje: Načrt je narejen Pred kratkim je bil narejen načrt za gradnjo vodovoda v Zabukovju. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo še letos začel napeljevati vodo iz višje ležečega zajetja, ki bo napajal več vasi pod seboj. Pri delu bodo morali največ narediti vaščani sami. ŠliVNISKI' VESTNIK Socialni podpiranci dobivajo povprečno 4080 S din na mesec, razen tega so tudi zdravstveno zavarovani. Ker je to zelo malo, občini pa denarja primanjkuje, bodo ob letošnjem pregledu socialnih podpor poklicali otroke, ki so za starše dolžni skrbeti tudi po zakonu. Obsodbe vredno je, da se svojci pojavijo šele takrat, ko gre za zapuščino, prej pa se za svoje starše kaj malo brigajo. Glede na veliko število alkoholikov so na seji konference sklenili pristojnim predlagati, naj predpise čim prej uredijo tako, da bo mogoče ljudi hitreje pošiljati na zdravljenje, ker je pri tem čas zelo pomemben. Vse večje so tudi potrebe po posebnem šolstvu. V Sev- Priprave za stoletnico Maja bo minilo sto let, odkar je bil sevniški tabor, proslava stoletnice pa bo avgusta Šestega maja 1868 je bil v Sevnicd eden prvih slovenskih taborov, ki so bili v ti-tem času pomebna oblika narodnega prebujenja. Na tem zboru so sodelovali tudi ansambel Kolo iz Hrvatske in gostje iz Bolgarije. Kot zanimivost je vredno omeniti tudi, du je tabor zavrnil predlog o gradnji mostu čez Savo v Sevnici, češ da bo preveč ogrozil splavarstvo, ki je bi- lo takrat še močno razvito in je ljudem ob Savi prinašalo lepe zaslužke. V kratkem bodo v Sevnici ustanovili poseben odbor zapri Sevnici. pripravo prireditve, ki bo v letošnjem avgustu. Na bližnjem sestanku se bodo pogovorili, kako bodo prireditev pripravili in kako bodo zbra- li člrnveč gradiva o zgodovini Sevnice in okolice. Rojak Zoran Piši, knjižničar ekonomske fakultete v Ljubljani, ki ima precej gradiva, je pred nekaj dnevi že obljubil pomoč. Organizatorji prireditve so navezali stike z muzeji in zbirkami, med njimi tudi z muzeji iz Gradca, kjer so shranjene izkopanine iz rimske dobe, ki so bile najdene v Vranju Veliki Gaber: Mimo Beograda je dlje Stalna stiska na pokopališču v Velikem Gabru ter podprt podporni zid na spodnji strani povzročata stalno nejevoljo vaščanov, ki na to opominjajo skoraj na vsakem sestanku. Odbornik Marjan Zamljič je na zadnji seji občinske skupščine vprašal, zakaj nd mogoče dobiti zemljišča in razširiti pokopališče, da bd se priprave vsaj za las premaknile naprej. Odgovor je bil naslednji. Lastnik zemljišča je v Ameriki. Občinska uprava ne more stvari urediti samo z njim, marveč mora iti zadeva prek Sekretariata za zunanje zadeve SFRJ. Splošni interes zahteva nadaljevanje del Odklanjati prispevek za regulacijo Mirne in Temenice pomeni odklanjati izdatno pomoč republiškega vodnega sklada Da poslovnik skupščine ni tako nepomembna zadeva, je bilo potrjeno v četrtek, 25. januarja. Naključje je hotelo, da je za dodatni predlog inž. D. Kotarja, po katerem naj bi kmetijskim delovnim organizacijam znižali vodni prispevek za regulacijo Mirne, dvakrat zapovrstjo glasovalo prav toliko odbornikov, kot jih je glasovalo proti. V prvem glasovanju je bilo 16:16, v poimenskem glasovanju 18:18, šele tajno glasovanje pa je s 34 proti 12 glasovi zavrnilo predlog. Razlika do 47 prisotnih odbornikov se je glasovanja vzdržala. Čeravno so številke zanimive z več plati, pojdimo k stvari! Znane so koristi, ki jih ima kmetijstvo in gospodarstvo nasploh, če so vodotoki strug zgornjem toku, pa tudi nižje še vedno precej struge neregulirane. Slovenija ima velike potrebe tudi drugod, zato je bilo težko prepričati republiški vodni sklad, da bo v pri- urejeni. Ta dela pa zahtevajo hodnjih šestih letih prispeval veliko denarja, povrnejo pa ga šele v daljšem časovnem obdobju. Urejanje Mirne sega še v avstrijske čase, vendar Je v 274 milijonov starih dinarjev, če bo le občina sama zbrala polovico toliko denarja. Pred letom dni je bil sprejet program regulacijskih del OBISK PRI PRIDELOVALCIH SEMENSKEGA KROMPIRJA Dobro seme mora najti dobre kupce! Tako mislijo kmetovalci v okolici Velikega Gabra, ki kljub slabšim možnostim prodaje ne mislijo opustiti pridelovanja semena mr -•*- njihove kmetije. Bo kdo po-5 rekel: Njim je lahko, pa ven-lillif dar je treba k temu prista-' viti: na stotine in stotine je ;! večjih kmetij, ki ne dajejo ; tolikšnega dohodka, ker se || lastniki še vedno ukvarjajo z vsem in nočejo slišati, da ni mogoče več delati tako kot pred desetletji. M. LEGAN na Mimi m Temenici, /ctaj pa se je začelo težje delo: zbiranje prispevkov. Občinska skupščina je na zadnji seji sklenila, da bodo kmetijske delovne organizacije v občini morale prispevati letno 2.000 Sdin od hektarja zemljišča, gozdna gospodarstva pa 1.000 Sdin. To bo naneslo dobrih 4,5 milijona Sdin na leto, razliko do potrebnih 24 milijonov pa bodo prispevale druge delovne organizacije. Predlog Svetinje imajo krajevno organizacijo Na Svetinjah so prejšnji teden ustanovili samostojno krajevno organizacijo Socialistične zveze, k čemur je še decembra dala pristanek tudi konferenca v Dobrniču. Doslej je dobmiška krajevna organizacija obsegala tudi Svetinje, kjer pa dejavnost ni zaživela. Na zadnjem sestanku na Svetinj ih so izvolili novo vodstvo in menili, da bodo kot samostojna enota več naredili. Obravnavali so tudi delo krajevne skupnosti Svetinje, ki je lani v popravilo potov vložila pol milijona starih dinarjev. To je nekajkrat več, kot je znašala občinska pomoč. Menili so tudi, da jih zadruga pušča preveč ob strani in da je potrebno začeti načrtneje izobraževati kmečke fante in dekleta. o manjši obremenitvi družbenega kmetijstva ni bil sprejet, kot smo zapisali že v uvodu. Zasebni kmetovalci, ki že tako kot kmetijske gospodarske organizacije plačujejo redni vodni prispevek, dodatno ne bodo obremenjeni. Pojavi pa se vprašanje, zakaj ni obremenjena zasebna obrt. Ob stalnih zahtevah po enakih pogojih gospodarjenja v zasebnem in družbenem sektorju je nevzdržen predlog, da bi na primer družbeno gostišče Grmada v Trebnjem moralo v 6 letih prispevati 383.000 Sdin, zasebna gostišča pa nič. Predlagatelj osnov za določitev vodnega prispevka bo moral prispevke natančneje in pravičneje razdeliti. M. L. Krajevno skupnost čaka veliko dela Na konferenci krajevne organizacije SZDL v Trebnjem, ki je bila 25. januarja, je bil za novega predsednika krajevne organizacije izbran Franc Masnik, za novega predsednika sveta krajevne skupnosti pa Ivan Vraničar. Izvoljena sta bila tudi nova odbora KS in SZDL. Ureditev preskrbe z vodo, skrb za zunanji videz naselij, postavitev mrliške vežice na trebanjskem pokopališču, tržnica ter še nekatere stvari so glavne naloge krajevne skupnosti v letošnjem letošnjem letu, krajevna organizacija SZDL pa bo po mnenju udeležencev konference morala med drugim bolj poskrbeti tudi za kulturno življenje kraja. Naenkrat ne bo več trgovin po vaseh! »Ne damo se izriniti,« je odgovor Mercatorja na odpoved najetih lokalov Mladi agronom Alojz Metelko, ki vodi semcnarsko službo v pogovoru s pridelovalcem semenskega krompirja Antonom Kancem ml. iz Biča (Foto: Legan) Sememarjenje je tudi del kmetovega ponosa. Ko je sememar iz okolice Velikega Gabra kupil trenutno najbolj moderno sorto dezire, »tisto z rdečo kožico«, je naložen voz nalašč pustil dlje časa pred gostilno, češ naj si ga še drugi ogledajo. Pridelovanje semena zahteva več znanja. »Zato pa bolje poplača trud,« so povedali semenarji v Biču, Pristavici, Cesti in Bregu, ko smo jih obiskali. Lojze Koporc, vas Cesta Pri Velikem Gabru, kmetija z 9 ha obdelovalne zemlje ®ia lasten traktor: »Letos bomo pri nas posadili blizu dva hektarja semenskega krompirja sort igor in vesna. Kaj da si želimo pridelovalci? Stabilnosti, sklenjene pogodbe naj tudi držijo. Lani srno se dogovorili, koliko krompirja bomo dali jeseni ^ kilogram semena, vendar dogovor ni držal. Vem, da toga ni kriva semenska služba. ki je potrebna, saj je treba pri pridelovanju se-^^anskega krompirja več znanja.« Ludvik Strmole, Breg, dob-rih 5 ha obdelovalne zemlje: »Semenski krompir bom tudi letos prideloval, čeprav je Ne vedo, zakaj plačujejo Davčnim zavezancem v Su-krajini ni Jasno, zakaj planejo republiški vodni pri-Pevek in kako se ta sred- stva porabijo. Nekateri mi- da je ta prispevek za Saditev vodovodov. Ljudje tudi ne vedo, za katera vo- jHl- ,vuvl mvuvi« »v# rrr morajo plačati cestne JJJftoJblne. Na letošnjih ®Orih volivcev bo treba to Pojasniti. bila lani tako slaba letina. Moti 'me samo to, da vem, po čem bom seme kupil, ne vem pa, po čem ga bom lahko jeseni prodal. Nekaj govorijo o tovarni za predelavo krompirja. To bi bila za nas rešitev, saj vidite, da živina nima cene.« Alojz Kastelic (35), Pristavica, 6 ha obdelovalne zemlje in 14 glav živine v hlevu: »S semenarstvom se ukvarjamo že več let in ni nam žal. Čeprav pridejo tudi slabši časi in se dajemo zaradi cene, semenski krompir poplača trud in skrb.« Alojz Zajc, Pristavica, 7 ha obdelovalne zemlje: »Upamo, da bo letos bolje, kot je bilo lani. Naša hiša bo sklenila pogodbo za skoraj dva hektarja semenskega krompirja.« Anton Kano ml., Bič, 6 ha zemlje: »Pri nas se ukvarjamo s semenarstvom, že odkar na tem območju obstaja semenska služba. Za letos smo dogovorjeni za 2 ha semenskega krompirja. Razen originalnega semena sort vesna, igor in bintje bomo zasadili tudi elitno seme zelo iskane sorte deaire. Za preteklost moram reči, da se je splačalo. Da bi kupil traktor? Prej je treba pri hiši še marsikaj drugega.« Someaiarji so dobri gospodarji. To dokazujejo tudi »Gradišču«, poslovni enoti veletrgovine Mercator, je trebanjska kmetijska zadruga v več krajih v občini odpovedala lokale, ki morajo biti izpraznjeni do konca maja. Po mnenju vodstva zadruge, ki se namerava v prihodnje več ukvarjati s trgovino, bi tudi precej manjši promet dajal zadrugi več dohodka, kot ga dobi z najemnino, ki jo plačuje Mercator. Vodstvo »Gradišča« se je v trenutku znašlo v neprijetnem položaju. Upravni odbor je odločno sklenil, da se iz teh krajev Mercator ne bo umaknil, marveč bo uredil svoje Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! trgovine, ki bodo konkurenčne zadružnim. Pred kratkim je bil že izdelan načrt za ureditev trgovin v vseh krajih, kjer je odpovedala streha. Z denarjem lanskega in predlanskega sklada bo »Gradišče« do letošnjega maja uredilo trgovino v Lisjakovi hiši na Čatežu, v Tominčevi niši v Šentrupertu, v stavbi krajevnega urada v Dobrniču, v Bregarjevi hiši v šentlovrencu, odprlo pa bo tudi trgovino na Račjem selu. V Trebnjem bo še letos odprta trgovina v Seničevi hiši, kjer je bila nekdaj trgovina Borovo. Naslednje leto bodo na vrsti trgovine v Velikem Gabru in v Mokronogu, samopostrežna trgovina v Trebnjem pa bo morala malo počakati. »Razumemo zadrugo, toda jasno povemo, da se kot trgovci ne bomo dali izriniti iz krajev, kjer smo že imeli trgovine. Ne bi hoteli biti prerok, moram pa povedati, da bo naše podjetje konkurenčno,« je pripomnil direktor »Gradišča« tov. Marinšek. Odpoved bo imela za ljudi v prizadetih krajih koristne posledice: brez prošenj in prikazovanja potreb bodo dobili več trgovin in — konkurenco! Stalni rešilni avto v Trebnjem Vodstvo baze Pomoč in informacije v Trebnjem pred-iaga, da bi v svoji režiji poskrbelo tudi za prevoz ponesrečencev. Ugotovljeno je, da na avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb promet vsako leto naraste za polovico, močno se veča tudi število nesreč, reševalni postaji pa sta precej oddaljeni. Baza ima denar za nakup avtomobila, po njihovem mnenju bi se bilo tireba dogovoriti z rešilno postajo in medsebojni odnos pogodbeno urediti. Vozilo bi bilo stalno v Trebnjem in bi bilo hitreje na kraju nesreče, prvo pomoč pa bi ponesrečencem lahko nudilo zdravstveno osebje iz Trebnjega. Malo Loko bo prevzel Mestni arhiv V gradu bo uredil arhivsko zbirko, kasneje pa tudi turistično postojanko Odkar je prenehala na Mali Loki pri Trebnjem delovati gospodinjska in nižja kmetijska šola, je šlo vse rakovo pot. Poslopja ni hotel nihče prevzeti in primemo vzdrževati, delno je bilo uporabljeno za skladišča in za zasilna stanovanja. Občina je grad ponujala marsikateremu interesentu, vendar se je vsak hitro ustrašil velikih popravil, ki bi jih zahtevale stavbe, da hi bile spet uporabne. Skoda je bila vse večja, čeravno bi se na tistem mestu dala urediti privlačna turistična postojanka, če je že opuščena vsaka misel na obnovo gospodinjske ali kmetijske šole. Končno se je pojavil ljubljanski Mestni arhiv, ki opravlja službo varstva arhivskega gradiva tudi za trebanjsko ob- čino. Zavod je pripravljen v gradu hraniti arhivsko gradivo, del gradiva pa razstaviti tako, da bi bil na vpogled obiskovalcem. Predvideno je, da bo grad vključen tudi v turistično dejavnost. Pogodbo je 25. januarja odobrila trebanjska občinska skupščina. Velika Loka: gasilci so dobro gospodarili Gasilsko društvo je imelo 28. januarja letni obračun. Poročila predsednika, poveljnika in blagajnika so pokazala, da je dobro gospodarilo. Društvo je kupilo slavnostne uniforme, ki so skupaj veljale skoraj pol milijona starih dinarjev. Na nedeljskem občnem zboru so sprejeli tudi program operativnega in društvenega dela. V živahni razpravi so potrdili, da so pripravljeni sodelovati in vzgajati nove člane, ki -so voljni in sposobni varovati uspehe vsakodnevnih naporov delovnih ljudi. J. K. Seminar za vodstva in člane ZK V petek, 26. januarja, je občinski komite ZK priredil v Trebnjem seminar, katerega so se udeležili člani občinske konference ZK, vodstva krajevnih organizacij ZK ter občinska vodstva drugi}' družbenopolitičnih organizacij. Namen seminarja je bil nadrobneje seznaniti člane s stališči republiškega vodstva do zveze in do razvoja Slovenije. Druga tema je bila: uveljavitev stališč Zveze komunistov, uresničevanje sprejetih sklepov ter sodelovanje in enotnejši nastop družbenih sil, kar vse so pomembne zadeve reorganizacije Zveze komunistov. Odborniki so bolj redno na sejah Kot pravi poročilo o lanskem delu trebanjske občinske skupščine, so v primerjavi z letom 1966 odborniki redne j e prihajali na seje. Lani je bilo na sejah navzročil povprečno 78,6 odstotka odbornikov, predlanskim pa le 72,5 odst. Vseh devetih lanskih sej se je udeležilo 7 odbornikov, 19 jih je manjkalo enkrat, 11 dvakrat, 9 trikrat, 7 štirikrat, 3 petkrat, 1 šestkrat, eden pa celo sedemkrat. Zadnje mesece pa je spet opaziti, da obisk pada. Potrebno je poiskati vzroke. Na obisk vpliva prav gotovo tudi čas izvolitve, zato so seje proti koncu mandatne dobe slabše obiskane. Ponikve: za gasilstvo premalo razumevanja 21. januarja je imelo občni zbor gasilsko društvo v Ponikvah. Udeležba je bila zado-voljiva, prisotni pa so pohvalili delo upravnega odbora, saj je društvo kljub težavam lepo napredovalo. Tajnik občinske zveze Ivan Novak je zbranim razložil težave gasilskih organizacij. Po mnenju članov družba ne kaže dovolj razumevanja za gasilstvo, ker ga ne oprosti različnih dajatev. »Zakaj je potreben prometni davek pri nakupu orodja, zakaj carina od uvožene gasilske opreme, zakaj takse na gasilske avtomobile, zakaj omejitev prispevka DOZ?« so se spraševali gasilci. »To je ravno tako, kot da bi od krvodajalca, ki rešuje življenje, zahtevali plačilo davkov.« E. GERMOVSEK Prijavite se v tečaj tujih jezikov! Delavska univerza v Trebnjem je pripravljena organizirati tečaj italijanskega, nemškega ah angleškega jezika. Od števila prijavljencev Je odvisno, za kateri jezik bo prirejen tečaj. Prijavite se lahko do 10. februarja. Pomembna seja predsedstva ObSS Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Črnomelj je v ponedeljek razpravljalo o težkem gospodarskem polo-žp.V-1 podjetja LIČ, čevljarskega podjetja Planina in kmetijske zadruge. Sindikat je sklenil članom teh kolektivov pomagati, razen tega bo pazljivo spremljal nadaljnja dogajanja v navedenih podjetjih. Bili so mnenja, naj gre LIC v likvidacijo. Prav tako so razpravljali o reorganizaciji zdravstvene službe. Predsedstvo ObSS Čunomelj zagovarja ustanovitev belokranjskega zdravstvenega doma z utemeljitvijo, da je Bela krajina geografsko in demografsko zaokrožena celota. da jo od Novega mesta loči masiv Gorjancev, in meni, da predpisano število zavarovancev ne bo nepremostljiva ovira. K. W. Rdeči petelin še vedno grozi Črnomaljski gasilski avtomobil predstavlja v občini vse večji problem, ker že nekaj časa ni uporaben, rdeči petelin pa se lahko vsak hip pojavi na kateri od domačih streh. Medobčinska zavarovalnica je že prispevala 7 milijonov Sdin za nakup novega gasilskega avtomobila. vendar bi morali imeti Se enkrat toliko denarja. Da bi ga lahko čimprej kupili, je občinska gasilska zveza skupno z druž-beno-političnimi organizacijami začela nabiralno akcijo po podjetjih, kjer so za požarno varnost najbolj zainteresirani. Vsem delovnim organizacijam so že razposlali pismene prošnje, naj bi prispevale od 50.000 do 700 tisoč Sdin, upajo pa, da bodo pri odločanju upoštevali resnost položaja. i Črnomaljsko podjetje LIĆ je tik pred propadom — Svet za gospodarstvo občinske skupščine Črnomelj predlaga, naj bi podjetje prenehalo poslovati, da ne bo izguba še večja Kolektiv podjetja LIČ je opozoril občinsko skupščino na izredno težak položaj, iz katerega sami ne vidijo izhoda. Podjetje izkazuje izgubo, kolikšna je, bo pokazal zaključni račun, razen tega za prihodnji mesec nimajo več naročil. Podjetje je že lani prišlo v težave, predvsem zato, ker njihovi izdelki iz sive litine na domačem trgu ne morejo prodreti s ceno. Ker so druga tovrstna podjetja konkurenčna zaradi mehanizirane in bolj sodobne proizvodnje, LIČ nima več dela. V sedanjem izredno tež- kem položaju se je podjetje znašlo brez skladov, ker jim tudi v dobrih časih niso odmerjali dovolj, sredstev. Poleg tega niso skrbeli za obnovo mehanizacije, delali so na obrtniški način, dokler je pač šlo. Ob tem pa v preteklosti s sredstvi za osebne dohodke niso ravno skoparili. Da 80-članski kolektiv nima nobene perspektive, so sicer na občini že lani ugotovili in priporočali priključitev BELTU, vendar je tedaj zaradi neuspelega referenduma združitev propadla. Svet za gospodarstvo občinske skupščine Črnomelj je o sedanjem položaju LIČA razpravljal in predlagal delavskemu svetu podjetja, naj v kolektivu čimprej razpiše referendum o prenehanj« proizvodnje. Verjetno bi nato sosednje podjetje BELT prevzelo osnovna sredstva propadlega LIČA in nadaljevalo svojo proizvodnjo v LI-ČEVIH prostorih. če pa referendum ne bi uspel, meni svet za gospodar stvo, da bo morala v zadevo poseči občinska skupščina s svojimi pristojnostmi. V Črnomlju so pred Kratkim namestili na križišču pred zdravstvenim domom lepo napisno tablo, ki vabi na smučišča v Crmošnjicah. Zadnjo nedeljo je bilo na Gačah res vse živo. Po hribu je kar mrgolelo smučarjev in žičnici sta delali, dokler nista obnemogli od napora. Množica ljudi, med katero je bilo izredno veliko Ljubljančanov, pa je izjavljala v en glas, da se gostinci sploh ne znajdejo. Če bi kdo na smučišču prodajal topel čaj, belokranjsko potico, sendviče in sploh karkoli za okrepčilo, bi lahko dobro zaslužil, toda — na kaj takega se nihče ni spomnil. Škoda! — (Foto: Ria Bačer) 3183 mladih v črnomaljski knjižnici Ljudska knjižnica v Črnomlju uspešno izvršuje svoje poslanstvo že od ustanovitve leta 1962 — Kljub težkim finančnim razmeram delo teče in bralci so zadovoljni Hiša, v kateri je ljudska ska knjižnica v jeseni 1962 na knjižnica, je bila zgrajena pobudo zavoda za kulturno 1868; takrat je bila v njen narodna čitalnica. Uradno je bila ustanovi j ana sedanja ljud- Črnomaljski komunisti premalo delajo Pretekli teden je skupina članov centralnega komiteja ZKS obiskala Črnomelj in ugotavlja delavnost komunistov v obdobju po reorganizaciji ZK Predavanja za oficirje Komisija za rezervne oficirje in podoficirje pri občinskem odboru ZZB Črnomelj je organizirala ciklus predavanj v okviru obrambne vzgoje. Predavanja so v Dragatušu, na Vinici, v Semiču. Starem trgu in v Adleši-čih. Ker so predavanja obvezna. bodo predani sodniku za prekrške vsi vojni obvezniki, ki bodo neopravičeno izostali. Proti zaračunavanju najemnine Na občnem zboru Zveze borcev v Petrovi vasi so obravnavali tudi uporabo prostorov bivše osnovne šole, ki je na zahtevo občanov ostala v lasti Socialistične zveze. Kritizirali so odbor SZDL, ki hoče za uporabo družbenih prostorov zaračunavati najemnino in ni dovolil, da bi občani priredili silvestrovanje. Sprejeli so tudi sklep, da bodo s skupnimi sredstvi vseh družbenopolitičnih organizacij nekdanjo šolo popravili. V kratkem pa nameravajo sklicati izredno konferenco SZDL, na kateri bodo izvolili novo vodstvo te organizacije. V vodstvu želijo take ljudi, ki bi znali bolje upravljati s staro šolo. člani centralnega komiteja ZKS Janez Hočevar, Leopold Krese in Leopoid Jesenko so se 23. in 24. januarja mudili v Črnomlju. Obiskali so tovarno BELT, rudnik Kanižarice, semiško Iskro ter krajevno organizacijo 1 v Črnomlju. Pri ocenjevanju dela aktivov so ugotovili, da so bili komunisti v delovnih organizacijah premalo delavno v obdobju po reorganizaciji nasploh, še posebno pa pri spremljanju družbeno političnih dogajanj v njihovih delovnih organizacijah. Vse preveč so ča- Cene na živilskem trgu V četrtek so na črnomaljskem trgu prodajali: čebulo po 300 Sdin, fižol po 300 Sdin, korenje po 100 Sdin, kolerabo po 70 Sdin. koruzo po 100 Sdin, peteršilj po 40 Sdin in jajčka po 80 Sdin. Veliko povpraševanje je bilo tudi po solati, a je ni bilo mogo-goče dobiti. M. G. kali navodil občinskega ko miteja in stali ob strani. Komunisti imajo namreč mnogo širše delovno področje, kot si ga predstavljajo, saj spada v njihovo področje tudi sprejemanje novih članov in kaznovanje članstva. Po njihovi oceni je najslabši političnih položaj v rudniku Kanižarica, kjer se komunisti po reorganizaciji sploh še niso sestali. Ugotovili so tudi, da bi morali poživiti delo komisij pri občnski konferenci ZK, posebno pa delo kadrovske komisije, ki bi morala analizirati obnavljanje članstva, izstope posameznikov iz ZK in kaznovalno politiko. Ker je na 4221, lani pa 3183. V ljudski področju črnomaljske občane knjižnici plačujejo člani po-okoli 3.000 mladih ljudi, od leg članarine in izposojnine še tega 1.800 vključenih v mladin- nekakšen »samoprispevek«, sko organizacijo, med njimi Mladina plačuje na večer 5 dejavnost, ki je prispeval tudi prve 4 milijone in inventar. Ljudska knjižnica je 1963 iz posodila 4548 knjig, leta 1965 pa že 8051 knjig. Lani je bilo manj obiska, saj so si črno-maljčani izposodili le 5876 knjig. 1S65 so kupili 600 novih knjig, lani pa le 182, ker so jim zmanjšali podporo. 1966 so dobili 239.000 S din izposojnine, lani pa 225.000 S din. Ob lanskem zaključku je imela knjižnica že 5581 knjig, kar je še enkrat več kakor ob ustanovitvi. Obiskovalcev, predvsem mladine, je bilo 1. 1963 2436, 1965- V nedeljo mladinska konferenca V nedeljo, 4. februarja, bo dopoldne v Črnomlju občinska mladinska konferenca. Okoli 70 delegatov iz mladinskih aktivov bo razpravljajo o vzrokih manjše delavnosti mladine v lanskem letu, razen tega bodo sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. pa je samo 47 komunistov, bi pri sprejemanju mladih v organizacijo lahko vsekakor naredili več. Skupina članov CK je tudi kritično ocenila delo občinskega komiteja. Ker je bilo sklicanih premalo sej, člani občinskega komiteja niso bili S din, starejši pa 10 S din. Ker pa imajo v čitalnici tudi prostor za šahiranje, je obisk te kulturne ustanove še večji- V zadnjem času se je precej govorilo o preselitvi knjižnice. Ker pa je sedaj knjižnica na idealnem mestu, za-dovolj seznanjeni z družbeno- enkrat do premestitve ne bo političnim dogajanjem in go- prišlo. Ljudska knjižnica je spodarsko problematiko v ob- pravzaprav edino mesto, kjer čini. se lahko zbira črnomaljska mladina, da kulturno preživi svoj prosti čas. Letos je knjižnica predložila letni proračun v višini 4,5 milijona S din, odobrili pa so ji le 2,5 milijona. Kljub temu da je v slabem položaju, bo pod vodstvom tov. Kramariča še vnaprej poslovala ter nudila črnomaljčanom prijetne urice. MIHA GOŠNIK Lani izdali 211 riholovnic Lani so bili vključeni v črnomaljsko ribiško družino 104 člani na področju Lahinje, Kolpe in Dobličice. S sodelovanjem Vrbanske družine v sosedni Hrvaški so vložili v Kolpo 40 tisoč mladic potočne in kanadske postrvi. V Lahinjo so vložili 245 kg somov ter 54 kg smučev. Stroški poribljavanja so znašali 500 tisoč Sdin. V njihovi družini je lani lovilo tudi precej tujih ribičev. Izdali so 211 turističnih ribolovnic. Največjo ribo je ujel neki tujec: njegov sulec je tehtal kar 12 kilogramov. V načrtu imajo, da bi njihovo področje obiskalo čim več turistov. Tujim ribičem dajejo tudi popust. M. G. ČRNOMALJSKI DROBIR g NEKATERI LASTNIKI hiš v Loki imajo še vedno odtočne cevi speljane kar na pot ali cesto. Ker to kvari podobo naselja, poleti pa ie tudi leglo različnega mrčesa, bo krajevna skupnost Črnomelj letos ukrepala proti lastnikom, ki odtokov ne bodo uredili. ■ 25. JANUARJA so se začela predavanja na šoferskem tečaju za priznanje kvalifikacije. Tečaj je v osnovni šoli vsak torek, sredo, četrtek in petek od 17.15 dalje, ob nedeljah pa v dopoldanskem času. Ker je to edinstvena priložnost za Svetujemo vam, da pred nakupom spomladanskega tekstilnega blaga obiščete ■fOeleteUstil« ČRNOMELJ poklicne voznike, jih vabimo, naj se čimprej prijavijo. ■ IGRALSKA DRUŽINA iz Prelo-ke je v nedeljo, 28. januarja, gostovala na Vinici in z igro »Moje dete« žela priznanje občinstva v nabito polni dvorani. Uprizoritev je bila v okvirju natečaja za Zupančičevo nagrado, zato Je bila navzoča tudi ocenjevalna komisija. Ta je bila presenečena nad kvaliteto izvajanja in kostumi. ■ V NEDELJO, 4. februarja, bo ob 15. uri viniško prosvetno društvo »Oton Zupančič« pokazalo voje sposobnosti z igro »Poslednji mož«. Ker je bilo društvo eno redkih, ki je delalo tudi prejšnja leta, upamo, da bo prireditev kvalitetna. B V ČETRTEK ZVEČER Je bila v Črnomlju konferenca mestne organizacije SZDL, katere se je udeležilo okoli 120 občanov. Predsednik Franc Kure Je poročal o dosedanjem delu, ki je bilo usmerjano v akcijo za krajevni samoprispevek, organizacijo javnih tribun, proslav in prireditev ter razprav o delu mladine, kulturno-prosvetnih organizacij itd Tudi krajevna skupnost je poročala o svojem delu, nato pa so sprejeli delovni na ftrt za mestno organizacijo SZDL 'in svet krajevne skupnosti. Na konferenci so izvolili tudi polovico novih članov svet$ krajevnih skupnosti. r' Na obisku v delavnici lutk Angela Ahačič iz Črnomlja se bolj zaradi veselja kot zavoljo potrebe po zaslužku ukvarja z izdelovanjem lutk v narodnih nošah Manjše in večje lutke v dan režem blago, drugi — V glavnem delava za SUPERMARKET v Ljubljani. Pred kratkim sva oddali 200 lutk, zdaj izpolnjujeva novo naročilo. belokranjskih ali slovenskih narodnih nošah prodajajo vse uglednejše prodajalne spominkov v Sloveniji, največjo izbiro pa imajo pri SUPERMARKETU v Ljubljani. Ondan smo bili v hiši, iz katere lutke potujejo v svet. Na Belokranjski cesti v Črnomlju živi v svoji hiši 78-letna Angela Ahačič s svojo hčerko Angelco Kvas. Ne da bi jima bila sila, sta se odločili za izdelovanje lutk, pravzaprav iz posebnega veselja do lepih spominkov. Kosi rdeče svile, zlatega traku in bele kotenine so bili na mizi, Kvasova mama pa je iz njih na šivalnem stroju urno ustvarjala stilna oblačila. Zanimalo me je, kako lepa lutka nastane. — Delava po fazah. En dan šivam itd., dokler ni lutka oblečena s perilom od nog do glave s predpisanimi čipkastimi obrobami, zlatim pasom in vsem kar sodi k slovenski narodni noši. Koliko zaslužka vam vr-enean dnevu? — Lahko bi jih deset, če bi imela toliko naročil, — je povedala Kvasova mama. — V življenju sem veliko prestala in najbrž zaradi tega ne morem spati. Pred 11. uro zvečer ne grem v posteljo, če ne bi imela dela, bi mi bilo dolgčas. Koliko zaslužka vam vrže ena lutka? — Z Angelco sva izračunali, da je najino delo pri vsaki lutki vredno okoli 5 Ndin. Kako imate organizirano prodajo? Izpod rok Angelc Ahačič prihajajo v trgovine lepe lutke v narodnih nošah — spominki, ki s kičem nimajo nobene zveze. Obisk pri znanem športniku V Metliki smo na CBE 38 obiskali znanega športnika Slavka Rajmerja. Prosili smo ga, da bi nam kaj povedal iz svoje bogate športne kariere. Rodil se je 1905. Prvič je nastopil v javnosti 1919 v Metliki. Telovadba mu je bila takrat nekakšen konjiček, delal pa je kot mizar. Med opravljanjem službe je s pridnostjo opravljal tudi težke izpite s področja telesne vzgoje v Metliki. Eden izmed njegovih največjih nastopov v orodni telovadbi je bil 1923 v Novem mestu. Od 55 tekmovalcev je zasedel odlično 9. mesto. Na tekmovanju so sodelovali tudi Leon štrukelj ter No-vomeščana Kozina in Murn. V Ljubljano je prišel 1931, kjer je služboval kot telovadni učitelj sokolske župe. Hkrati se je izpopolnjeval v Zagrebu pri telovadnem mojstru Ma-canovicu. Istega leta je v Beogradu na vseslovanskem prvenstvu nastopal skupaj z Leonom štruk- ljem. To tekmovanje je bilo zadnje pred nastopom naše telovadne vrste v Luksemburgu. Zaradi spora s trenerjem pa tovariš Rajmer na to tekmovanje ni odpotoval. 1939 je odšel na orožne vaje v Slavonsko Požego, 1941 pa je bil na fronta v Strumici. Od tam se je po težavni poti vrnil v Metliko. Kmalu se je pri njem oglasil Janez Porenta, katerega so pozneje ubili kot talca v Gramozni jami. Slavka Rajmerja je pridobil za delovanje v OP. Od 1945—1948 je bil v Karlovcu s 13. proletarsko brigado. Tudi tam se je udejstvoval na športnem področju. Ob koncu pogovora smo ga vprašali, kaj misli o naših sedanjih telovadcih. Odgovor je imel takoj pripravljen: »Takšne telovadne vrste še nismo imeli. Prav vsi njeni člani so odlični športniki. Zelo rad pa bi še nekaj pove-da: kadar gledam po televiziji našega Cerarja, se vedno tresem ob njego- vem nastopu. Miro je res odličen športnik, samo preskromen je. Pred smrtjo pa imam še eno željo: rad bi se z Mirom rokoval ter izmenjal z njim nekaj besed.« MIHA GOŠNIK 533 kaznovanih pri sodniku za prekrške Prekrški občanov precej naraščajo, zlasti je zmeraj več kršilcev javnega reda in miru ter cestnoprometnih predpisov Slavo Orlič, občinski sodnik za prekrške v Metliki, je lani izrekel 533 pravnomočnih kazni, medtem ko je obravnaval 664 zadev. Lani je število predlogov za kaznovanje precej naraslo, saj jih je biLo v letu 1966 samo 488. Zoper javni red in mir se je lani pregrešilo 162 občanov. Največ je bilo pretepov in drznega vedenja, zato je sodnik za prekrške 14 kršiteljem odloka zoper javni red in mir izrekel zaporno kazen. Skupno so dobili 230 dni zapora. Največji porast je bil lani dosežen pri kršitvi cestnoprometnih predpisov, verjetno zato, ker močno narašča število votsnikov motornih vozil. Kaznovanih je bilo 159 občanov samo zato, ker so se z mopedi vozili brez izpi- Dolenjski list - že devetnajsto leto! Program turizma v metliški občini Regionalni program razvoja metliške občine na tapeti — Metličani se zavedajo, da turizem prinaša dobiček ta. Kršilcev drugih prometnih predpisov pa so imeli 104. Lani so odvzeli 9 voznikom vozniško dovoljenje zaradi vinjenosti, opažajo pa, da je med kršilci cestnoprometnih predpisov precej povratnikov, zato jim izrekajo ostrejše kazni. Mladoletniki pred sodnikom za prekrške ne predstavljajo problema, sa je bilo lani kaznovanih le 18. Po priporočilu občinske skupščine bodo tudi v bodoče energično ukrepali in posegali po zapornih kaznih, kjer jih dovoljuje zakon, v primerih kršitve javnega reda in miru, če so storilci prekrškov povratniki. Za zamudnike ni milosti Lastnike motornih voeil s področja metliške občine so večkrat opozarjali, naj opravijo registracijo vozil. Za zamudnike so rok podaljšali celo do 25. januarja, zdaj pa za V Metliki smo srečali tova- tiste, ki kljub vsemu niso izrisa Leopolda Klemenčiča. Po- polnili dolžnosti, ne bo več Pretekli petek so zastopniki Dolenjske turistične zveze in Zavoda za izobraževanje kadrov iz Novega mesta razpravljali v Metliki o regionalnem programu razvoja metliške občine. Zbrali so namreč številne klimatske, zemljepisne, zgodovinske, turistične in druge podatke, iz katerih naj, bi programirali turizem v prihodnjih letih. Ta je na žalost v metliški občini v primeri z drugimi državami, pa tudi v primeri z razvitejšimi predeli Slovenije (Gorenjska, Koprsko) še prav v povojih, čeprav ima lepe možnosti za razvoj te panoge. Nekaj desetin ležišč v družbenem sektorju in niti dvajset zasebnih turističnih sob na območju občine so pač šele prvi koraki na poti v turizem. Res, da je Kolpa močno v kopališkem in ribolovnem pogledu zanimiva reka, vendar premnoge turiste moti neenotni ribolovni režim v naših in hrvaških ribiških družinah, pomanjkanje kampov in urejenih kopališč, predvsem pa slabe makadamske ceste v sosednji republiki, ki motoriziranim turistom brani; o, da bi se odločili za tranzitno pot prek Metlike in njenega področja. Vendar je na vse te pojave treba gledati optimistično, saj se stanje iz leta v leto izboljšuje. Po navedenem programu ima metliška občma dvajset krajev, ki so privlačni za tranzitni, izletni, stacionarni vinogradniški, lovski, ribiški in še kakšen turizem. Tu se vrste kraji ob asfaltirani cesti od Jugorja do Gradca, pa vasi ob Kolpi od Božakovega do Podzemlja; nadalje vinogradniški predeli, kakršna sta Vinomer in Radoviča. Ne manjka pa seveda vmes kulturnozgodovinskih in umetnostnih spomenikov (na primer Kučar in Rosal-nice s Tremi farami). postal pomemben vir dohodkov. Da bi bili v programiranju turizma doseženi čim boljši rezultati, bodo na prihodnji sestanek povabljeni tudi zastopniki projektivnega ateljeja v Ljubljani, ki izde- daj neprimerno boljši, pa tu lujejo dolgoročni perspektivni di stroški s pošto so se podvo- načrt razvoja metliške obči- j ili.« ne. J. D. M. G. vedal nam je, da je naročnik Dolenjskega lista že od prve številke. S časopisom je zelo zadovoljen. Leta 1950 je bil na Suhorju, kjer se je na »Dolenjca« tudi naročil. Ko je hodil po terenu, je hkrati priporočal ljudem tudi Dolenjski list. Tovariš Klemenčič je pohvalil papir, na katerem iz- slovenščine Dragice haja naš tednik. Glede podra- študirati Borove žitve txidi ni imel nobenih pripomb, saj je ob koncu razgovora dejal: »Do podražitve je moralo priti'. Papir je se- milosti. Neregistriranim vozilom bodo enostavno odvzemali evidenčne tablice. Mladina »BETI« pripravlja igro Učenke poklicne šole tovarne BETI v Metliki so začele pod vodstvom učiteljice Nenadič »Raztr- gance«. V moških vlogah bodo priskočili šolarkam na pomoč mladinci, ki so v rednem delovnem razmerju. Nekaj vaj so imeli že v šolskih učilnicah, nekaj pa na odru TVD Partizan. Uprizoritev je predvidena v marcu. OD BESED K DEJANJEM, IN TO TAKOJ Metlika: s kulturo mislijo resno Za tri vrste kulturno-prosvetnega deSa so določili odgovorne ljudi — Točen v vse te kraje bo treba še je|ovnj načrt za letošnje stalne prireditve, proslave in gostovanja — Posvet veliko investirati, da omeni- , . . ... , . . , J 1 s kulturniki je bi res koristen mo samo napeljavo pitne vode, urejene cestne dostope, kampe in podobno. Potruditi se bo treba, da se bosta domači in tuji turist čim dalj zadržala v teh naseljih. Moramo se iiamreč zavedati, da se na področju turizma veliko lažje vključujemo v mednarodno delitev dela kot pa v industriji. Pravi, prizadevni turizem prinaša dobiček, zato ni nikjer rečeno, da ne bi s primemo zavzetostjo tudi za metliško občino čez leta Na posvetu s kultumo-pro-svetnimi in družbeno-politič-nimi delavci, ki ga je v Metliki sklical podpredsednik občine Slavo Prevaljšek, so se temeljito pogovorili o nadalj-nem delu na področju kulture in prosvete. Bili so enotni v mišljenju, da je treba prekinita z dosedanjim mrtvilom, zato so takoj določili odgovorne za bodočo kulturno dejavnost v lasno: hočejo svoj zdravstveni dom V Metliki in Črnomlju so se odločili za združitev obeh zdravstvenih domov v nov — Belokranjski zdravstveni dom — Komisija za združitev že dela, kolektiva pa bosta imela ponovno referendum in Franc Gi- Najprej je treba povedati, samostojnega zdravstvenega Vlado Mušič da oba zdravstvena domova doma pride namreč še verifi- merman. v Beli krajini ne izpolnjujeta kacdjska komisija, ta pa ima pogojev za ustanovitev samo- precejšnje strokovne zahteve, stojnega zdravstvenega do- Trenutno razpolagamo le ma, kakršne predpisuje za- z naslednjim podatki o kon o reorganizaciji zdrav- reorganizaciji zdravstva v Be- stvene službe. Čeprav si po- li krajini: na skupni seji sve- samezna področja v Sloveni- tov za zdravstvo občinske ji prizadevajo, da bi postala skupščine Metlika in Črno- izjema, zakon še ni -omajan, melj so se odločili za samo- Kot je videti pa Belokramj- stojen belokranjski zdrav- potrebno izvesti referendum cd še vedno upajo na to. stveni dom. Imenovali so tu- o • enakopravni združitvi Metlika in Črnomelj sta se di komisijo za reorganizaci- zdravstvenih domov, razen odločila za svojo pot. Upati jo sedanjih zdravstvenih do- tega pa so predlagali, naj bi je le, da je dobno premišlje- mov. Za predsednika komi- z imenovanjem direktorja na in začrtana do konca. Za sije je bil izvoljen dr. Eugen novega zdravstvenega doma združitvijo in ustanovitvijo Bienenfeld, člana pa sita dr. še počakali. Komisija se je 17. januarja sestala v Črnomlju in sprejela nekaj sklepov za nadaljnje delo pari združevanju kolektivov in za ustanovitev novega zdravstvenega doma. Na prvi seji je bila komisija mnenja, da je nujno okviru šolskega izobraževanja, za dejavnost v kultumo-prosvetnih društvih in za skupino, ki bo gostovala doma in v tujini. Dogovorili so se, da bodo nekatere že znane metliške prireditve, kot so za pusta, Igraj kolce, cvetlični teden itd., prirejali še naprej. Razen tega bodo bolje pripravljali proslave za državne praznike, letos pa nameravajo organizirati še posebno proslavo v čast 25-letnice ustanovitve XV. belokranjske brigade. Mtetličani, predvsem njihova folklomo-tamburaška skupina, se bodo udeleževali gostovanj po Dolenjski, vabijo pa jih tudi na Bled in v Italijo. Za gostovanje drugje bodo osnovah večjo skupino folkloristov, tamburašev in pevcev, ki bo naštudirala celovečeren samostojen spored. V načrtu imajo tudi obnoviti pevski zbor, za katerega po iščejo novega pevovodjo. Prav tako bi radi dobili režiserja, ki bi profesionalno ali honorarno prevzel vodstvo igralske skupine. Na sestanku so ugotovili, da že zdaj dobro dela edinole metliška godba. Ima nekaj novih inštrumentov in kar 25 resnih, mlajših novih članov. Delavni načrti so še obširnejši, a v celoti jih ne moremo navesti. Odgovorni za po- samezne dejavnosti bodo v kratkem izračunali, koliko bi za delo potrebovali denarja, nakar bo materialno plat reševala občinska skupščina skupno z delovnimi organizacijami. Jutri ne zamudite predavanja Znova opozarjamo na predavanje prof. inž. Ivana Klemenčiča o naših izseljencih v Kanadi in ZDA. Predavanje s skiop-tičnimi slikami, ki bo v petek, 2. februarja v sejni sobi občinske skupščine, organizira Turistično društvo v Metliki. Naslednji večer bo prof. Klemenčič isto predavanje ponovil na Suhorju. Gneča na zboru volivcev V ponedeljek je bil ob 19.30 v metliški kino dvorani zbor volivcev za mesto Metlika in Berčiče. Dvorana je bila nabito* polna ;bčanov, ki so razpravljali o urbanističnem programu občine in urbanističnem načrtu mesta, o gospodarskih in komunalnih zadevah ter o uvedbi krajevnega samoprispevka. Tudi na občnem zboru volivcev so se zanj izirekli, že prej pa je okoli 800 občanov od približno 1300 volivcev s podpisom potrdilo sprejetje samoprispevka. Redki so bili tisti, ki so odklonili podpis in denar za gradnjo gasilskega doma, pač pa so bile pri zbiranju podpisov težave z zaposlenimi, ki delajo v izmenah. Odporni proti gripi Medtem ko v Novem mestu divja gripa, čez Gorjance v Metliko do 24. januarja bolezen še ni prišla. Metličani so se doslej- izkazali kot odporni, verjetno zato, ker je bilo precej občanov preventivno. cepljenih Prav zares: banda huliganov Metličani so že do grla siti razgrajanja med filmskimi predstavami in pravijo, da ne bodo hodili več v kino, če ne bodo odgovorni znali napraviti reda v dvorani. 24. januarja, pri predstavi ob 19.30, ko so predvajali film »Banda huliganov«, je skupina frkolinov in paglavcev spet razgrajala. Vpili so, se naglas smejali, žvižgali in se ogovarjali s takimi izrazi, da jih niti kosmato uho ne bi moglo prenesti. Do kdaj bodo mirni obiskovalci filmskih predstav še prisiljeni prenašati domačo bando huliganov? SPREHOD PO METLIKI ■ DRUŠTVO MOJSTROV, ki mu predseduje Darko Barbič (tajnik je Božidar Flajšman, blagajnik Silvo Mihelčič) je 14. januarja imelo občni zbor. Društvo ima zadnja desetletja predvsem značaj pogrebnega društva in opravlja vse i’sluge pri pogrebih. Člani, ki so plačali pristopnino in določeno članarino, imajo brezplačen pogreb zase in najbližje svojce (ženo in otroke, dokler se ti ne poroče), medtem ko drugi plačajo usluge po sprejetih tarifah. Društvo šteje danes 111 Slanov. ■ PRED KRATKIM je tov. Karel Meržek iz urbanističnega zavoda Projektivni atelje v Ljubljani na občinski skupščini tolmačil popravljeni in dopolnjeni urbanistični načrt mesta Metlike. Kot je znano, se je pričelo mesto zadnja leta naglo razvijati, tako da je bilo treba prejšnji načrt popraviti, obenem pa zajeti v program ves razvoj občine. Med drugim so bili ok Kolpi določeni rekreacijski oentri, kajti ta reka in njeni Dregovi postajajo vse važnejši za oddih delovnega človeka. ■ upravni Odbor gasilskega DRUŠTVA, ki mu je uspelo na široko razpresti in tudi uspešno izvesti akcijo za ponovno sprejetje občinskega samoprispevka, ki ga bodo letos porabili za zgraditev novega gasilskega doma, zdaj že razpravljajo o gradnji in svečani proslavi, ki bo drugo leto ob 100-letndcd metliškega gasilskega društva. Tako bo to najstaretj-še društvo na Slovenskem leta 1969 organiziralo vrsto prireditev. Med drugim naj bd ponovili igro Ivana Drobniča »Kako so v Metliki ustanovili požarno brambo« in izdali kratko kroniko stoletnega razvoja in dela domačega gasilskega društva. ■ gospodje se sprašujejo, zakaj so v Metliki pomaranče iste ali celo slabše kvalitete za 75 din dražje kot v Ljubljani. Ali naj Metlika v ceni prednjači pred Ljubljano? Kaj res toliko stane I»revoz? Zakaj je voda prepoceni? Inž. Peter Ivanetič, odbornik občinske skupščine: »Prepričan sem, da bomo morali kmalu seči v •voje žepe, če bomo hoteli imeti v Novem mestu zadovoljivo preskrbo pitne vode. Stanje preobremenjenega, dotrajanega kot pravimo — vodovoda me skrbi. Ob še večji obremenitvi cevovodov bi se lahko zgodilo, da bi nenadoma ostali brez vode. Tega trenutka pa ne želim dočakati. Priprave za nov vodovod bi morali pospešiti, hkrati pa zbrati denar za izgradnjo. V programu je zapisano, da bi ta vodovod, ki bi imel aajetje na Šentjernej skem polju in bi med drugim napajal tudi Novo mesto, stal milijardo Sdin. To ni malo denarja, in se sprašujem, če bomo gospodarsko dovolj močni, da ga bomo zbrali. Vem, da še nismo močni in da še dolgo ne bomo. Kje torej dobiti denar? 2e na skupščinski seji sem opozoril na ta problem. Ko sem o tem govoril, sem imel v mislih tole: če je vodovod na ekonomskem računu in če vemo, da niti ustrezno komunalno podjetje niti občina niti kdo drug ne bo imel toliko denarja, da bi jamčil za izgradnjo vodovoda, bi bilo edino pravično, da bi denar zbrali porabniki vode. Zbirati bi morali pričeti takoj, se-sreda namensko zbirati. Vodarina, ki jo zdaj plačujemo, namreč ne bo dala niti približno tistega, kar porabniki lahko plačamo. Vodo bi morali podražiti. Naposled tudi ne vidim razloga, zakaj ne bi znatnega dela za nov vodovod prispevali porabniki!« Priporočilo skupščine Delovne organizacije v novomeški občini so dobile te cini pismo s priporočilom občinske skupščine, naj prispevajo del sredstev iz skladov skupne porabe za poživitev kulturne dejavnosti v občini. Za priporočilo se je občinska skupščina odločila na decembrski seji in že takrat sklenila, da se bodo sredstva za kulturno dejavnost poslej zbirala na tekočem računu občinskega sveta ZKPO v Novem mestu. Lani 89 črnih gradenj Po podatkih inšpekcijske službe je lani v novomeški občini zidalo hiše 246 zasebnikov, od tega 89 takih, ki niso imeli gradbenega dovoljenja. Leto prej je zidalo hiše 222 zasebnikov, med katerimi jih 82 ii imelo gradbenega dovoljenja, črne gradnje v novomeški občini so se v zadnjih letih precej pomnožile. Podatki ne upoštevajo adaptacij stanovanj, dozidav, nadzidav, postavljanja gospodarskih poslopij, garaž, vikendov in drugih del. Zanimivo je, da Je bilo lani na področju zasebnih gradenj porabljenega skoraj toliko denarja kot za zidavo družbenih stanovanj. V Žužemberku ena osnovna organizacija Štiri osnovne organizacije Zveze komunistov v Suhi krajina so se nedavno združile v enotno osnovno organizacijo ZK Žužemberk. V Hinjah in na Dvoru imajo zdaj oddelka ZK, v žužember-berškem ISKRINEM obratu pa aktiv komunistov. Na ustanovni konferenci so komunisti sprejeli program letošnjega dela. M. S. !a enotno občinsko organizacijo ZK Komisije, ki delujejo pri občinski konferenci in pri občinskem komiteju ZK, so širok organ, ki predstavlja novo metodo dela v ZK — Njihovih programov zato ne gre pojmovati preozko, saj so to programi za delovanje vseh komunistov v občini Zveza komunistov v občini se mora z reorganizacijo spremeniti v enotno občinsko organizacijo Zveze komunistov, povezano z enotnostjo misli in akcije. Nove, precej večje krajevne organizacije ZK v novomeški občini ter pet organizacij ZK v delovnih organizacijah so precej spremenile dosedanje organizacijske oblike v Zvezi komunistov. Ob tem je treba iskati nove metode dela ZK, saj želimo doseči, da bi se ZK uveljavila kot subjektivni činitelj med množicami ter kot glavni pobudnik in nosilec najnaprednejših idej. Ena izmed takšnih novih metod dela so komisije: tako komisije občinske konference ZK, kot tudi komisije komiteja. Komisije komisija, pri komiteju pa kadrovska komisija. Tokrat ne bomo opisovali programa dela komisij, poudarili bi radi le tole: komisije bodo delovale s članstvom ZK na vseh področjih. Predstavljajo novo metodo dela ZK v občini in zato njihovih programov ne smemo pojmovati ozko, kot programe za delo tistih komunistov, ki so člani komisij, ali pa mogoče kot ustanavljamo z namenom, da bi oživile delo članov program komiteja. Programi Zveze komunistov na vseh področjih. Občinska konferenca ZK je sorazmerno številen organ in se sestaja vsak mesec. Občinski komite je po reorganizaciji izgubil mnoge dosedanje pristojnosti, ki so prenesene na konferenco, in je postal izvršni organ, ki uresničuje sklepe in stališča konference. Nove krajevne organizacije ZK in organizacije ZK v delovnih organizacijah so po številu članov precej večje, saj je zdaj v novomeški občini namesto prejšnjih 76 osnovnih organizacij vsega le 26 organizacij ZK: 21 krajevnih in 5 v večjih podjetjih. Nove, večje organizacije ZK bodo povečale vpliv ZK v občini, razen tega bo manjše število organizacij pripomoglo k preraščanju Zveze komunistov v eno samo občinsko organizacijo, ki jo sestavljajo vsi komunisti. To veliko organizacijo pa mora povezovati enotnost misli in akcije. Komisije občinske konference ZK in komiteja so ob tem zelo važen organ. V času med zasedanji konference oživljajo in povezujejo delo organizacij ter hkrati posredujejo komiteju in konferenci sliko o stanju v ZK v občini. Po sklepu občinske konference imamo v novomeški organizaciji ZK 7 komisiji eno za družbenoekonomske odnose, eno za organizacijo in razvoj, eno za družbeno-politične odnose in idejno-politične probleme ter eno za delovanje komunistov na kulturnem in prosvetnem področju. Razen naštetih komisij delujeta pri konferenci še dve: kontrolna komisija in revizijska dela komisij so veliko več: so program, po katerem se bo odvijalo celotno delovanje komunistov v občini. Gre torej ja delovni program občinske organizacije ZK. V slaščičarni večja izbira Kolektiv Slaščičarne na Glavnem trgu v Novem mestu se je pred nedavnim priključil šolskemu centru za gostinstvo. Priključitev k ustanovi, ki si je v dokaj kratkem času pridobila dobro ime, se bo poznala v njiho- Spet zdravnik po želji? 25. januarja je izvršni j odbor pri skupščini zdravstvenega zavarovanja v Novem mestu sprejel osnutek novega pravilnika o zdravstvenem varstvu zaposlenih občanov. Osnutek daje zavarovancem možnost, da si zdravnika in zdravstveni dom izberejo po svoji želji, določa pa, kakšne bi bile zavarovančeve obveznosti, če bi iskali varstvo v dražjih zdravstvenih ustanovah, kot so na novomeškem območju. Veljavni pravilnik ni priznaval proste izbire zdravnika in zdravstvenih zavodov. Osnutek novega pravilnika je že v javni razpravi pri zdravstveni službi, občniskih skupščinah, občinskih sindikalnih svetih in večjih delovnih organizacij ali. vem delovanju. Tako nameravajo že prve dni februarja pripraviti nekoliko širši izbor zahtevnih jedi, kot so razni pudingi, palačinke in marsikaj drugega, kar bo gotovo razveselilo tiste, ki so takšnih reči v našem mestu pogrešali. V postrežbo se bodo vključili tudi gojenci šole, ki bodo ob istočasnem praktičnem delu skušali nuditi obiskovalcem kvalitetne in hitre usluge. Bomo videli, ali nas bodo slaščičarji resnično presenetili. Vasem bo ostalo največ V KS Mali Slatnik bodo v dveh letih zbrali 41.633 Ndin krajevnega samoprispevka - Občani soglašali z načinom delitve samoprispevka V krajevni skupnosti Mali Slatnik so občani na nedavnih zborih, ki so bili po vseh vaseh in posebej v zaselku Blatniki, sprejeli sklep o uvedbi samoprispevka in delovni načrt za dve leti ter način delitev denarja za skupne potrebe in potrebe posameznih vasi. Računajo, da bodo v dveh letih zbrali 41.633 Ndin krajevnega samoprispevka. Vasem bo ostalo 24.972 Ndin ali 60 odstotkov, za skupne potrebe pa bo pozabljeno 16.663 Ndin ali 40 odstotkov. Na Potovem vrhu so predlagali, naj bi jim ostalo ma- lo več denarja za popravilo poti. Z delom samoprispevka za skupne potrebe bodo uredili gramoznico, pokopališča v Smolenji vasi, na Velikem Slatniku in na Potovem vrhu in pomagali gasilskim društvom v Smole-nj.i vasi in na Potovem vrhu oziroma Velikem Slatniku. Za kulturno dejavnost bodo predvidoma dali iz skupnih sredstev 7200 Ndin. Menijo, da bodo s tem lahko priredili nekaj zdravstvenih, kmetijskih in drugih predavanj, organizirali proslave, podprli prosvetna društva itd. pravila poti, napajališča, pe-rišča in očistili ter uredili nekaj studencev. Jože Rajk iz Gabrja: »Sem šofer pri IMV in odpeljem vsak dan z avtobusom 70 delavcev v Novo mesto. Na tej progi opravim osem voženj. Razen tega odpeljem vsak dan iz Gabrja 30 otrok v Brusnice in jih spet pripeljem. Avtobus vozim že šesto leto. Po cesti. kakršno imamo, je še z osebnim avtom težko priti v Gabrje. Za avtobuse in druga večja motorna vozila pa je težko. Dvoje takih vozil se ne more srečati. V vaseh bodo z denarjem, - Res je zadnii čas, da bi to ki jim bo ostal (60 odst.), po- cesto x*azširili!« Naloge trgovine in novi odloki Prva dva odloka o novi urbanistični dokumentaciji Poročali smo že, da je občinska skupščina v No- Prvi določa naselja in ob-vem mestu 28. decembra sprejela priporočila glede močja, za katera je potrebno razvoja trgovine. Odborniki so v razpravi predvsem napraviti urbanistične in za-poudarjali, da mora trgovina delovni čas v proda- zidalne načrte ali urbanistični jalnah prilagoditi prostemu času zaposlenih obča- red, drugi pa naselja in obnov. Ko 90 še kar ugodno ocenili dosedanja priza- močja, ki jih bo potrebno devanja trgovine, so pripomnili, da se bo treba po- urejati z urbanističnim re-slej na podeželju posvetiti razvoju, v mestu pa pred- dom. vsem specializaciji trgovine. V obširnejši razpravi o lovstvu in ribištvu so poudarjali, da je potrebno zagoto- Nov poskus z naselitvijo Ciganov Občinska skupščina v Novem mestu podprla koristne predloge komisije za reševanje ciganskega vprašanja — Cigani domači obrtniki? Ker pri dosedanjem reševanju ciganskega vprašanja niso zalegli niti mili niti ostri ukrepi, je komisija za to vprašanje predlagala občinski skupščini nov poskus: vse v novomeški občini živeče Cigane bi za stalno naselili v okolici Novega mesta, Šentjerneja in Žužemberka, jim dali pitno vodo, javno razsvetljavo in sanitarije ter poskrbeli, da bi se otroci šolali, za delo sposobni pa zaposlili. Preselitev ne bo zadela tistih ciganskih družin, ki že bivajo v zaprtih prostorih. V razpravi na seji občinske skupščine 8. decembra so predvsem poudarjali, da bi s stalno naselitvijo ciganskih družin onemogočili Ciganom še nadalje živeti nenadzorovano, da bi po mili volji kradli in sploh kršili zakone, od- loke in druge uredbe, ki jih morajo spoštovati, upoštevati in se jim podrejati vsi drugi občani. Stalna naselitev pa bi, kot so menili odborniki, omogočila tudi izvajanje ene najpomembnejših družbenih za- Pravice za 7,595.000 Ndin? Izvršni odbor skupščine Novem mestu menili, da bi zdravstvenega zavarovanja morale biti pravioe kmečkih kmetov je pripravil na pod- zavarovancev vsaj take kot lagi novega zakona o zdrav- lani, da pa bo treba proučiti, stvenem zavarovanju kmetov ali bodo kmetje te pravice lah-predlog za splošen akt, po bo tudi plačali. Udeleženci po-katerem bodo kmečkim zava- sveta so se pogovarjali tudi o rovancem priznane pravice izvolitvi polovice članov skup-do zdravstvenega zavarovanja 6čine zdravstvenega za var o va- in določene obveraiositi do sklada. V toreik, 30. januarja, je predlog sprejela tudi skupščina. Iz gradiva je razvidno, da bi bilo potrebno za pravico kmečkih zavarovancev zagotoviti 7,595.000 N din. Do 18. februarja bo javna razprava o predlogu izvršnega odbora. Predsedniki in tajniki ob-občinskih konferenc SZDL so 24. januarja na posvetu v nja kmetov. m htev: da morajo vsi šoloobvezni otroci hoditi v šolo. Podprli so predlog komisije, da bi za tako naseljene Cigane odprti posebne oddelke osnovnih šol, pouk v njih pa bi bil podoben pouku v posebnih šolah, če za te oddelke ne bi našli primernih obstoječih prostorov, bd bilo treba zgraditi nove. Nadalje so bili na seji občinske skupščine mnenja, da bi bilo treba stalno naseljenim Ciganom zagotoviti družinske dohodke. Omenili so več načinov, da bi imele ciganske družine od česa živeti. Stalna zaposlitev za delo sposobnih Ciganov je najpomembnejši način. Prizadevati si bo treba, da bo poslej več Ciganov delalo v podjetjih, predvsem v panogah, ki lahko porabijo tudi nekvalificirane delavce. Cigani bd lahko pripravljali gramoz v kamnolomih in opravljali druga taka dela kot v časih stare Jugoslavije. Odborniki so pritrdili tudi predlogu, da bi dovolili Ciganom v naseljih, kjer bodo živeli, opravljati domačo obrt. Znano je, da Ciganom »leži« predvsem kovaška dejavnost, kovačev pa dandanes manjka. Za uresničitev predlaganega bo potrebno zagotoviti sredstva. Predračun za izvedbo vseh nalog v zvezi z reševanjem ciganskega vprašanja bo pripravila ustrezna komisija. viti tema panogama, da bosta uspešneje pospeševali lovski oziroma ribiški turizem. S posebnim odlokom je skupščina določila način začasnega financiranja proračunskih potreb občine v prvem tromesečju leta 1968. Odlok pravi, da se sme v tem času porabiti vsota, ki ne bo večja od četrtine lanskih proračunskih dohodkov. Sprejeta sta bila tudi odloka, ki ju je predlagalo Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij. S štirimi odloki je skupščina sprejela spremembe in dopolnitve v občinskem statutu, družbeni pomoči borcem NOV, izdatkih za potne in druge stroške svojih upravnih organov, odbornikov, članov svetov in komisij ter drugih skupščinskih organov. Skupščina je potrdila investicijski program VODOVODA za leti 1968 in 1969, dala soglasje k sklepom o ustanovitvi zdravstvenega doma v Novem mestu in soglasje k stopnjam dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Novo vodstvo pri ribičih Ribiči iz RD Novo mesto so na letnem občnem zboru 14. januarja izvolili tudi novi upravni odbor. Ce želim oceniti dejavnost ribiške organizacije v preteklem letu, ne morem mimo dejstva, da je organizacija kot celota napravila precejšen korak naprej. Solidno gospodarjenje in urejeno poslovanje sta vzbudila pri ribičih zaupanje v organizacijo, ki ima vse možnosti za še hitrejši napredek. Na zadnji seji odbora so ribiči izvolili novo vodstvo. Predsednik je FRANCI FURLAN, podpredsednik FRANC KOTNIK, tajnik BRANE SU-HY, gospodar dr. IVO PO-DERGAJS in blagajnik SLAVKO TESAR. Mislim, da se bodo ribiči strinjali z menoj, ko trdim, da je prejšnji odbor napravil veliko dobrega za razvoj ribištva in mu gre javna za- hvala. Sd KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali krt na novomeški transfuzijski postaji: dr. Ijivo Morcla, Alojz Sašck, Malči Grandljič in Ura. ga Dolinar, člani kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Martin Plantan, Miha Irt in Ivan Jakše, člani kolektiva No-voteks, Novo mesto; Betka Kuplrnik, Pcpca Badovinac, Milan Bevc, Drago Brezovar, Franc Kramaršič, Franc Scničar, Alojz Novak, ljubica Ilamin in Srečko Daničič, člani kolektiva Krka, tovarna zdravil, Novo mosto; Alojz Avbar, član kolektiva Dolenjka, Novo mesto; Janez Salehar, upokojenec iz Dolenjskih Toplic; Boris Rajk, član kolektiva Novoles, Straža, Franc Primc, delavec iz Gotne vasi; Franc Zupančič, Janez Senica, Karel Pczdirec, Franc Cesar, Karel Kmet, Nevenka Avguštin in Franc Kren, člani kolektiva Bor, Dolenjske Toplice, Štefan Illišč in Jože Dragan, člana kolektiva Pionir, Novo mesto: Jože Juršič, kmet z Dolža; Martin Rukše, upokojenec Iz Brusnic; Pavla Bradač, gospodinja iz Soteske; Marija Bradač, gospodinja iz Dolnjega Polja; Anica Mugcrll, gospodinja iz Semiča; Marija Umek, članica kolektiva Kmetijska šola Grm. Malo krvodajalcev Pred kratkim je bila v Dolenjskih Toplicah prostovoljna oddaja krvi. Kri je dalo malo krvodajalcev. Kaže, da je slaba obveščenost kriva, da ni bila oddaja krvi boljša. D. G. 1.156 izobraževalnih ur Novomeški zavod za izobraževanje kadrov je organiziral lani 17 seminarjev in tečajev za potrebe delovnih organiza-jic, 14 seminarjev s področja družbenoekonomskega izobraževanja, tri seminarje pa za organe upravljanja. Za podeželje je zavod pripravil 28 poljudnoznanstvenih predavanj. Tečaji, seminarji in predavanja so trajali 1165 ur. Seminarjev za organe upravljanja se je udeležilo 58, poljudnoznanstvenih predavanj pa 1367 ljudi. Julija Primic in njen rod V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo v torek, 6. februarja, odprli razstavo Julija Primic in njen rod. Razstavo je Dolenjski galeriji posredoval Prešernov spominski muzej iz Kranja, odprl pa jo bo njegov upravnik tov. Zorec. Otvoritev razstave bo povezana s kulturnim programom. Vabimo vas, da se udeležite otvoritve zanimive razstave, posvečene Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. Otvoritev bo ob 18. uri. ČEPRAV SE JE ZIMA MENDA ŽE PREVESILA, prodajalci na novomeškem trgu še vedno vneto ponujajo toplo zimsko obutev in obleko. Med drugimi tudi tale na naši sliki, ki zagotavlja, da je roba tako dobra, da jo boste lahko nosili vse življenje. — (Foto: M. Dimitrić, tretja nagrada za »Fotografijo tedna«) Te dni bo krožila anketa V 31 novomeških delovnih v delovnih organizacijah v organizacijah bodo te dni' iz- pripravah na nov delavnik vedli anketo ob prehodu na najčešče obravnavajo. Anketi-nov delovni čas. Anketirali ranci bodo morali odgovoriti bodo okoli 10 odstotkov za- na vprašanja, kakšne so nji-poslenih. Prejšnji četrtek so hove življenjske navade, kje predstavnikom teh delovnih se hranijo, kdo jim varuje organizacij pokazali anketni otroke, koliko zaslužijo, ka-list, ki ga je napravila ana- ko porabijo prosti čas, kaj litska skupina pri občinskih si obetajo od novega delav-političnih organizacijah v No- nika in podobno. Analitska vem mestu. Anketa je obsež- skupina bo anketo obdelala na in bo posegla na vsa tista in pripravila analizo, iz ka-podrooja zaposlenih, ki jih tere bo razvidno, kakšno je razpoloženje zaposlenih in kakšne so možnosti ob prehodu na nov delovni čas. Peskokop se izplača Lanskega marca je žužem-berška krajevna skupnost 'soo^riralftudi JSZ. ki sem P™-1* de?eUh Voznik avtobusa pojasnjuje Na sestavek »Ponoči nagnal oblogo, rezali sedeže in med otroke iz avtobusa na mraz«, vožnjo odpirali vrata. Vrata ki ga je podpisal H. T., bi dal so odpirali tudi potem, ko sem rad netoj poiasnU. Opisani mesecih Je krajevna skup- ■«. šKinrii c n m p nos^ oci peska dobila precej dogodek je bil, žal, resničen, povedal pa bi, kako se je zgo dil. šolarji, ki sem jih vozil ti- mesto, sti teden, so bili zelo nemir v Poljanah, mesecih arja zvečer, šolarji sq me reševala ko- ovirali že med vožnjo skozi denar.ja’ da ,je munalne zadeve, pomagala Vrhunec je bil na koncu Žabje vasi. Otroci so socialno ogroženim, nekaj pa je šlo za investicije v pesko- ni in opozoril sploh niso ho- odprli vrata prav med sreča- J ^ De k •»„u mm * nekim avtomobilom. K°P* cePrav se cene pes teli slišati. Res je, da niso njem z . „nr™„nilp ip dal De. bili vsi taki, zlasti ne vsi ti- Neki šolar bi kmalu padel p \J sti, ki so se peljali v spred- ven. Otroci so ob tem zavpi-njem delu avtobusa, šolarji li. Naglo sem ustavil, na po- Kt>l p v zadnjem delu avtobusa pa ledeneli cesti pa bi se bila so razgrajali, trgali lesonitno kmalu pripetila prometna ne- dohodek M. S. Dvodnevni seminar 22. in 23. januarja je bil v Dolenjskih Toplicah v zdraviliškem domu seminar sindikata Zveze delavskih univerz iz Ljubljane. Udeležilo se ga je 32 predstavnikov delavskih univerz iz vseh krajev Slovenije. Udeleženci so si ogledali potem krajevno muzejsko zbirko. 232 ljudi na jezikovnih tečajih Jezikovne tečaje, ki jih je organiziral novomeški zavod za izobraževanje, je lani obiskovalo 232 ljudi. Bilo je 7 angleških, 8 nemških in en italijanski tečaj. Tečaji so tra jali 1244 ur. Letos namerava zavod organizirati tečaje tujih jezikov tudi v Beli krajini. Drugi blok pod streho Pred kratkim so v Žužemberku pokrili že drugi ISKRIN stanovanjski blok. Ta bo vseljiv že letos. Pred letom so se vselili stanovalci v prvi ISKRIN blok. . . M. S. Žužemberk: ŠŠD obeta lepo Lanskega septembra ustanovljeno šolsko športno društvo v Žužemberku lepo dela, Člani pa imajo večkrat na kdo manj teden vaje v telovadnem do mu. Pred zimo so ob sodelovanju šolskega vodstva in pomoči ISKRINEGA obrata uredili toplotno izolacijo nad telovadno dvorano. S telovadnim domom je dobila šola tudi nekaj sredstev in je že poskrbela za ureditev telovadnice. Med zimskimi počitnicami bodo organizirali smučarski tečaj v Žužemberku. 28 šolarjev na smučeh Šolsko športno društvo v Žužemberku je organiziralo enotedenski smučarski tečaj za šolsko in predšolsko mladino. Obiskovalo ga je 28 otrok. Ob koncu so imeli tečajniki smučarko tekmovanje. M. S. sreča, čeprav nerad, sem ukrepal tako, da sem skupino otrok, ki je najbolj razgrajala, prosil, naj izstopi. Zal mi je, če je bil v skupini tudi kakšen otrok, ki ni toliko razgrajal. Med vožnjo pač nisem mogel paziti, kdo je bolj in razgrajal. Otroke vozim tudi v Prečno in Kar-teljevo, pa so bolj disciplinirani kot ti z Malega Slatnika. Tovariš II. T. se sprašuje, ali res ni bilo druge »kazni«? Če sem hotel večino otrok ta večer varno pripeljati domov, res ni bilo drugega izhoda. Mislim pa, da bi morali starši in šola vplivati na otroke, da bi se med vožnjo dostojno vedli. Morda bi otroke lahko spremljal kdo od učiteljev ali od staršev ... če so morali otroci naslednjega dne čakati na avtobus, pa nisem jaz kriv. Za to progo je bil predviden drug avtobus, ki pa je imel zaradi poledice zamudo. Otroci so nanj čakali 15 minut in ne eno uro, kot je pisal H. T. DRAGO ANDIČ Novomeška kronika Cenjenim strankam sporočam, da imam na zalogi razne KAMGARNE IN DIOLENE za moške in ženske obleke ter kostime. Priporočam se za naročila, ki jih izvršim v najkrajšem Času po zmernih cenah. MATIJA KREN, krojaštvo, Dilančeva 11, Novo mesto ■ SKLAD ZA ZIDANJE nove osnovne šole v Novem mestu se je do ponedeljka, 29. januarja, povečal na 65,245.042 Sdin. Po priporočilih občinske skupščine je nakazalo Cestno podjetje 573.802, SDK 600.000 in Opekama Zalog 50.000 Sdin. ■ ZARADI OBNOVITVENIH del v MODI na Glavnem trgu so prodajalno prejšnji teden začasno preselili v MERCATORJEVO trgovino s pohištvom in opremo pri Kettejevem vodnjaku. ■ SANKE SO SE RAZBILE 10-letni Vesni Damjanovič in 16-letni Mileni Flajšman, ki sta se 24. januarja popoldne med sankanjem Nad mlini zaleteli v osebni avto Franca Kumarja iz Bršlina, pa se ni nič zgodilo. Pri trčenju je Ku-marjevo vozilo izgubilo nekaj laka. Škodo so ocenili na 150 Ndin. ■ GALANTERIJSKA REVŠČINA kupcem res že preseda. Medtem ko v celi vrsti ljubljanskih trgovin ponujajo gumbe, svilene in žametaste trakove, našitke vseh barv in kakovosti, v Novem mestu tega ni. Najbolj revna je zaloga gumbov, kar dobro vedo šivilje, saj strankam zmeraj svetujejo, naj gumbe dobe iz Ljubljane. Kaj res ni mogoče prodajo galanterijskega blaga v takem središču, kot je Novo mesto malo bolje organizirati? ■ S PESTJO SO ŽUGALI pešci za voznikom sivega lička, ko jih je v ponedeljek popoldne na kan-dijskem mostu nesramno poškropil z umazano vodo, ki se tam zadržuje ob dvignjenih pločnikih. Avtomobilist se je pripeljal na most iz Kandije in vozil tik ob pločniku, čeprav Je bila cesta prosta do Glavnega trga. Med vozniki so, žal, še vedno taki, ki se preveč samopašno in brezbrižno vedejo do često nemočnih sodržavljanov na cesti. Kaj taki res mislijo, da so gospodarji cest, ali pa bi jih bilo treba s primernimi ukrepi spomniti, da to le niso? ■ ZELO SKROMNA IZBIRA je bila v ponedeljek na novomeški tržnici, le jajc je bilo dovolj. Prodajali so smetano v skodelicah po 350 Sdin, jabolka po 150 Sdin, ra-dič na merice po 100 Sdin, jajca po 70 Sdin. Naprodaj so bili tudi že prvi šopki teloha in mačic — po 50 Sdin. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Marija Pavlin s Kettejevega drevoreda 39 — Ireno in Ivanka Hrovat iz Jerebove 3 — dečka. Drevi skupščina planincev Planinsko društvo Novo Mesto vabi vse člane in vse prijatelje Dolenjske na redno letno skupščino, ki bo v četrtek, 1. februarja ob 19. uri v Novem mestu v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3. Za*zboru bodo prikazani barvni diapozitivi s poti od Baltika do Jadrana, kupili pa boste lahko tudi »Vodnik po Trdinovi poti«. PLANINSKO DRUŠTVO Novo mesto ZVO PIRKOVIČ Italijanski komandant strmi v Černeta, ki mu zastaja dih. »Ti si mizar?« ga vpraša čez čas Italijan. »Ti bi moral biti ustreljen, če pa mi narediš omarico, ne boš.« »Seveda bom,« vzklikne Mršečan od veselja. Za rešitev glave bi rad napravil pohištva za celo palačo, ne samo skromno omarico. Komandant mu je nasul v dlan še pest cigaret. Italijanski poveljnik je prišel v Zamaško šele zadnji čas, po 22. avgustu, ko je prejšnji padel v bitki s partizani. Sam je o sebi nekoč dejal, da je v Italiji duhovnik, tu mora pa ljudi na smrt obsojati. No, kljub temu, da so imeli za komandanta duhovnika, niso zagrešili Italijani v Zameškem nič manj ropov, umorov in drugih hudodelstev, kot so jih po drugih krajih. Iz nemške postojanke na bližnjem Križaju, ki spada pod Zameško in je od šole oddaljen nekaj sto metrov, je prišel po cesti Nemec. Za šolskim zidom zagleda begunca Tomažina s Colnišč. »Kaj pa vi tukaj delate?« se začudi kmetu, ki ga je dobro poznal. Saj je v patruljah ob meji moral dostikrat mimo njegovega doma. Jetnik je nemo skomignil z rameni. Nemec je stopil v šolo in Italijanom ukazal, naj Tomažina izpuste. Gruča pred šolo se je vedno bolj vznemirjala in nestrpno čakala, kaj se bo zgodilo. Skozi vrata pride oddelek vojakov s puškami v rokah. Za njimi se prikaže sedem kmetov, navezanih na vrv. Zadaj je prihajal drug oddelek Italijanov z dvema Nemcema. Zunaj so se vojaki razvrstili jetnikom ob straneh. Na vrvi so bili sami oženjeni gospodarji, tisti, ki jih je Zameščan zaprl v bunker pred šolo.-Bila sta priljubljeni Virant in komaj oženjeni Franc Banič iz Dobrave, nesrečni Franc Povšič s sosedom Divjakom in dninarjem Janžev-cem iz čučje mlake, begunec Levičar iz vaških krajev in pa bogati gruntar Fakin s čistega brega. Komaj so se vlekli na vrvi, vsi stepeni in do smrti izmučeni. Mladi Božič je globoko povešal ramo, ki so mu je zdrobili. V šoli so vsi zaman prosili: »Kaj smo storili? če smo česa krivi, zaprite nas, sodite nas!« Italijani so jih s kopiti pušk suvali v hrbet in kričali, naj vzklikajo v pozdrav Italiji in dvigajo roke po fašistič. no. Jetniki so bili kakor gluhi. Sli so nemi, upognjeni in brezčutni, kakor da jih nič na svetu več ne zanima. Vojak je s puško udaril Božiču roko navzgor. Ljudje so videli, kaJra mu je mrtva omahnila. Bila je zlomljena. Na cesti je s svojim izbranim oddelkom domačinov v pozoru stal Zameščan v italijanski uniformi, vsi drugi z lopatami in v kmečkih oblekah. Povšičeva je naglo z očmi poiskala moža. Zastal ji je dih. Kam se bodo obrnili? Po cesti proti Kostanjevici? Potem bo vse dobro. Zavili pa so v drugo stran, proti Dobrovi. Zameščan je glasno poveljeval in s svojim oddelkom pogrebcev krenil za sprevodom. Zene in otroci so zagnali jok in vpitje. Levičar je zaklical Černetu, naj mu pozdravi ženo. Povšičevi se je iz grla iztrgal krik: »France, kam greš?« Izdajalska roka ji je zamašila usta in jo podrla v cestni jarek. Obsojence so gnali kakih petdeset korakov po cesti in nato zavili z njimi na desno, v gozd. Dober lučaj od ceste so jih za Dolmovičevim, po domače Martinkovim vrtom postrelili. S salvo pušk so po temnem, močvirnem pragozdu odmevali presunljivi kriki. »Marija, pomagaj! Nedolžni smo! Pomagajte!« Na cesti so kamnele vdove in sirote, ki so pravkar izgubile može in očete. Strelci so se takoj vrnili še po štiri neoženjene fante, ki jih je bil Zameščan zaprl v bunker zadaj za šolo. Z žico so trdno zvezali oba brata Božiča in Antona Baniča iz Dobrove ter nedoraslega bosonogega Jožeta Jordana iz Koprivnika1. Na krakovske gozdove je padal prvi mrak. ko so v gozdni samoti ugasnila pod salvo krogel še štiri mlada življenja. Stari Jože Jarkovič s čistega brega je pozneje dejal: »Streljali so jih v hrbet čisto od blizu. Smrt je bila hitra, brez besed. Samo tesar Janževec iz čučje mlake je dvignil pest, preden so ga krogle pokosile.« Kaj pa kriki, ki so jih slišali na cesto? Jarkoviču ni mogoče verjeti, saj je bil legist, čeprav ne zvest in dober. Janez Rabzelj s čistega brega, ki je bil v Zamešča-novem oddelku z lopatami, je ljudem povedal, da so žrtve streljali trije Italijani, Nemca in Zameščanovi ljudje pa gledali. Na tleh so jim streljali še v glavo. Po Mršeči vasi, čučji mlaki in Dobrovi so se širile drugačne govorice. Da so oba konca vrvi, na kateri so obsojence vodili, privezali med dve drevesi. Ko so jo po streljanju prerezali, je tesar Janževec še živ klecml v jamo. »Kaj me boš kar živega zagrebel?« je z grozo kriknil ko je pred seboj zagledal sošolca Janeza Mar tinčiča' z lopato, tistega, ki je šel Italijanom za Povšičev denar po vino. Drugi menijo, da je slabo zadeti tesar dejal le svojemu svaku Francu Kirarju s Hrvaškega broda: »In ravno ti me boš pokopal?« Govore, da je dobrovski Franc Banič umirajoč pomolu svojemu grobarju Antonu Rabzelju s Hrvaškega broda roko in ga prosil, naj ga ne pozabi. i Na spominski plošči, vzidani na šoli v Zameškem, sta imeni Povšič in Janževec popačeni v Pavšič in Janževič. Napačni sta navedbi, da je Janez Fakin iz Zameškega Cisti breg) in Vinko Levičar z Rake (prav: Selo pn Raki). Pravi datum ustrelitve je 15. september 1942, ne 11. september 1942. < * • i SMUČANJE Koprivšek zmagal na Mirni Prizadevanja smučarskih delavcev na Mirni so končno bila kronana z uspehom. Velika bojazen, da bodo ostali brez »belega elementa«, se na srečo ni uresničila. Ze veliko truda in s precejšnjo mero prizadevanja je Mirenčanom uspelo organizirati svoje tradicionalno tekmovanje, ki je eno največjih tovrstnih na Dolenjskem. Udeležba je bila kljub odpovedi nekaterih znanih smučarskih imen dobra. 44 tekmovalcev iz desetih klubov se je potegovalo za najboljša mesta. Med člani je po pričakovanju bil najboljši Koprivšek (Enotnost-Ljubljana) pred Dodo (Jesenice). Zmagovalcu, ki je nedvomno najboljši tekmovalec, ni uspelo preseči rekorda skakalnice, ki je 38.5 m. Ob skakalnici se je zbralo blizu 1000 gledalcev, ki so uživali v lepoti skokov zlasti nekaterih tekmovalcev. Organizacija tekmovanja; ki so jo speljali čiani domačega Partizana s pomočjo pokrovitelja Dane z Mirne, je bila zelo dobra. O sami skakalnici se je pohvalno izrazil tudi zmagovalec pri članih Koprivšek. Omenil je, da je skakalnica odlična in da je pripravna zlasti za mlajše hrabre mladeniče, ki se želijo uveljaviti v tem športu. Edino pripombo je imel na rovaš prekratke odskočne mize, ki jo bodo marljivi Mirenčani gotovo podaljšali. Rezultati tekmovanja: ć.lani: 1. Koprivšek (Enotnost) 198,1 (35.5, 36.5): ?. ■' T-»-?nce> 185.7 (35, 34). Starejši mladinci: 1. Bogataj (Triglav) 121,3 ( 25.5 , 26); 2. Gladek (Črnomelj) 112,8 ( 26 , 25.5). Mlajši mladinci: 1. Konc (Triglav) 130,2 27.5, 28.5); 2. Ješe (Triglav) 121,9 (26.5, 27). Starejši pionirji: 1. Kolenc (Mirna) 136.8 (28.5, 28.5); 2. Rezberger (Log) 114,1 (25.5, 25). Mlajši pionirji: 1. Turk ;Log) 128,2 (26,5, 27); 2. Tršar (Log) 97.4 (23, 20.5). —1— Občinsko smučarsko prvenstvo V črmošnjicah je bilo občinsko smučarsko prvenstvo pionirjev in mladincev. Tekmovanje, ki bi moralo biti v nedeljo, so zaradi objektivih zadržkov organizatorji prestavili na ponedeljek. Udeležba na občinskem tekmovanju je bila solidna. Mladi smučarji so pokazali precejšnjo mero znanja in hrabrosti. Zlasti nekateri tekmovalci so pokazali kvalitete, ki obetajo, da se bodo razvili v dobre tekmovalce. Rezultati tekmovanja: Mlajši pionirji: 1. V. Turk (Crmošnjice) 29.4; 2. Marjan Sonc (Katja Rupena) 31.3; 3. M. Suln (K. Rupena) 46.0. Starejši pionirji: 1. Z. Janc (Rog) 29.8; 2. R. Svent (K. R.) 30.0; 3. S. Thorževskij (K. R.) 38.0. Mlajši mladinci: R. Kušar (Rog) 34.6; 2. M. Svent (Rog) 39.9; 3. A. Bukovec (Rog) 46.2. Mladinke: Duška II’-’T.arič; pionirke: Vesna Saje. Mladi tečajniki z osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu poskušajo prve korake na snegu. Tečaj, ki i,o ga organizirali v Severni dolini nad pokopališčem v Ločni, je marsikateremu pionirju in pionirki odkril lepote smučarije. (Foto: S. Dokl, druga nagrada za »Fotografijo tedna«) Belo veselje naših najmlajših Za smučarski tečaj na novomeški osemletki je bilo izredno zanimanje — V Severni dolini nad novomeškim p okopališčem je bil vsak dan vrvež SSD novomeške osemletke je tudi letos priredilo začetni in nadaljevalni smučarski tečaj. Poleg učiteljev telesne kulture so naprosili še nekatere dijake gimnazije, da so jim priskočili na pomoč. V pete’f dopoldne je bilo na tečaju še posebno živo, ker so se vsi pripravljali na sobotno tekmovanje. Pogled na smučišče je bil zares prekrasen. Pred nami so dekleta vadila plužni zavoj, na malo bolj strmem pobočju so fantje utrjevali slalom, skoraj na ravnini pa so najmlajši vozili smuk. Marjan Koprivšek, skakalec iz Ljubljane, ki je na nedeljskem smučarskem tekmovanju v skokih na Mirni dosegel prvo mesto med člani in razen tega tudi letošnji najdaljši skok 36,5 metra. V kratkem pomenku med tekmovanjem je pohvalil skakalnico, ki je po njegovem mišljenju zelo primerna za vadbo mlajših skakalcev-začetnikov. — (Foto: M. .lakopec) K^okaK je šel v Trbovlje Trboveljčani osvojili Paderšičev pokal.. V Črmošnjicah pričela obratovati nova vlečnica. Poplava smučarjev na smučiščih pod Gačami. Najbolj zadovoljni smučarji — FORTE, BEVCEVA, NOVINEC in c..\ aiarjev iz Trboveij. Nedeljsko smučarsko snidenje ljubiteljev bslega elementa v črmošnjicah je bilo prijetno. Tu so se zbrali smučarji, ki so se potegovali za prehodni pokal Vinka Paderšiča, in številni gostje iz oddaljenih krajev Slovenije. Med najbolj številnimi so bili mladi tečajniki smučarskega kluba »Novinar« iz Ljubljane, ki so se želeli naučiti smulie in prijetnega dolenjskega okolja. Zal se je to lepo zamišljeno in idealno načrtano nedeljsko vzdušje le delno izpolnilo. Najprej je odpovedala pokorščino nova turistična vlečnica. Nekoliko kasneje pa še druga, daljša. Kot zakleto! Ko bi jih najbolj potrebovali, sta se »uprli«. Ne moremo za vse nevšečnosti kriviti organizatorje. Saj vsi dosedanji napori že presegajo meje amaterstva. Pa jih naj zdaj še grajamo? Nikakor! Verjetno se bodo v prihodnje potrudili, da ne bo prihajalo več do takšnih spodrsljajev. Vemo pa tudi to, da Je vsak začetek težak. Na smučarskem tekmovanju se je zbrr’^ Tinc*ica kvalitetnih smučarjev. Pred vsemi so spet prednjačili gostje iz Trbovelj, ki so trdno • 'i 1 osvojiti Paderšičev pokal v ♦ m:io last. Ta met jim je tudi ir "V " ’ ova zmaga je zaslu- žena. Smučarji Forte, Zupan in Širše sodijo med kvalitetne tekmovalce, ki jim Dolenjci niso bili kos. Najbolj je domačine razvesilil mladinec Janez Novinec, ki se poleg nekaterih mlajših nadarjenih smučarjev razvija v kvalitetnega tekmovalca. Pomanjkanje snega, ki ga je zmanjkalo zlasti na začetku tekmovalne proge, je onemogočilo boljše Izide zlasti mladincem, ki so vozili tudi po zemlji. Organizatorji, ki se lotevajo vedno bolj zahtevnih smučarskih tekmovanj, se morajo nekoliko bolj »oborožiti« s sodobnimi sredstvi tehnike, ki sodijo k takšnim tekmovanjem. V nasprotnem primeru so doseženi časi lahko dvomljive vrednosti. REZULTATI: Veleslalom — 700 metrov, višinska razlika 150 m: Članice: (1) 1. II. Bevc (Trbovlje) 1.49.1. Člani (17): 1. Forte (Trb) 52,3; 2. Zupan (Trb) 57,4; 3. Sirie (Trb) 60,3; 6. Smodej (Rog) 63,7; 9. J. Legan (Rog) 68,9; 10. Sila (Rog) 70,8; 11. M. Sonc (Rog) 72,9; 13. Rebernik (Rog) 74,5; 15. Čelik (Rog) 79,4; 16. Koprivnik (Rog) 80,5; 17. Petan (Brežice) 87,9. Mladinci (14): 1. Novinec (Rog) 63,8; 2. Medvešek (Trb) 70,0; 3. Kušer (Rog) 77,1; 4. Verbič (Rog) 77,2; 5. M. Legan (Rog) 86,8; 6. Turk (Črmošnjlce) 87,0; 9. špiler (Rog) 95,3; 10. K uSnik (črm) 67,2; 11. J-.bec (Rog) 107,8; 12. Furlan (Rog) 119,0; 13. Pelko (Dol. Topli-ce) 125,9; 14. Virant (Rog) 164,5. Ekipno: 1. SD Trbovlje (Porte, Zupan); 2. Trbovlje II. (Rojšek, Kmetič); 3. Rog II. (Novinec, 3. Legan); 4. Rog I. (Smodej, Sila); 5. Trbovlje III. (Medvešek, Stra-dar); 6. Rog III. (Verbič, M. Legan); 7. Rog IV. (Kušer, Spiler) in 8. Crmošnjice (Turk, Kušnik). Smučarski tečaji v Kočevju Osnovna šola v Kočevju je o zimskih počitnicah organizirala več smučarskih tečajev za pionirje in pionirke. Skupno je v začetniškem in nadaljevalnem tečaju nad 90 smučarjev. Tečaje vodijo tovarišica Nada Smola in še pet vodnikov — smučarjev. Tečajev bi se udeležilo še več učencev, žal pa nimajo smučarske opreme. Na tečaj pa tudi ne morejo oddaljeni, ki se sicer vozijo v šolo z avtobusi, ti pa med počitnicam: ne vozijo. Po pob.ičju Stojne pod Mestnim vrhom je na smučiščih sedaj vse živo. Za zaključek tečaja so imeli skupen izlet na Travno goro. Gimnazija ima pod vodstvom prof. Saše Bižala svoj tečaj za dijake in dijakinje. Tu je število tečajnikov manjše, so pa vsi vsaj delno vešči osnov smučanja. Pokazalo se je, da bi bilo dobro v bodoče poskrbeti za nov zimski športni center na področju občine Kočevje. Lepih terenov za smuča nje je tukaj dovolj. Urediti bi se dala katera izmed koč. Tako bi •>rlšli v zimskih počitnicah s smotrnejšo organizacijo do cenejših večdnevnih smučarskih tečajev izven mesta. A. ARKO Tretja tekma na Javorovici Tudi tokrat so se morali šent-jernejski smučarji skakalci odpraviti na Javorovico na svojo tretjo skakalno tekmo. Junak tekme je bil tokrat Bartolj, ki bi premočno zmagal, če ne bi pri 18 metrih padel. Tudi tekmovalec Pave, ki je tekmoval izven konkurence, je presenetil z dobrimi skoki. Na tekmovanju je zmagal Ruden, ki je bil v nedeljo najbolj zanesljiv. Tokrat je šlo nekoliko slabše Selaku, ki ni imel svojega cine. Rezultati: mlajši mladinci: 1. Branko Ruden (13.5, 15.5, 14.5); 2. Janez Selak (12.5, 13, 14.5); 3. Alojz Bartolj (14, 16.5, 18 p). — Pionirji: 1. Potočar, 2. Ruden, 3. Grubar. Izven konkurence: Pauc (15, 14.5, 14.5). V skupni razvrstitvi pri mladincih še vedno vodi Selak pred Rudnom In Potočarjem, pri pionirjih pa Ruden pred Potočarjem in Vi-detom. A. BUČAR Smučarski skoki nad Obrhom Preteklo nedeljo so se na 20-me-trski skakalnici nad Obrhom pomerili med sabo) mladinci iz okolice D raga tuša. Na zaletišču se je zbralo precej navdušenih skakalcev. Že v prvi seriji je bil dosežen rekord skakalnice; dosegel ga je kasnejši zmagovalec Martin Svetič. ► Rezultati: 1. Martin Sveti« 225 točk (20, 20), 2. Dane Srettč 193 (17, 18), 3. Jože Stegne 191,5 (17.5, 17.5), 4. Jože Juršak 169,5 (14, 15), 5. do 6. Dane Dajčman in Drago *alec 151 točk. S. i. Ko je prišel čas malice, smo med vaditelji izvedli anketo o načinu učenja, težavah ter o starosti smučarjev. Najprej smo se ustavili pri Ireni Glonar. V njeni skupini je 10 deklic, starih od 7 do 11 let. Vse so letos prvič na tečaju. Irena je z njimi zelo zadovoljna, kajti delo z otroki jo zelo veseli. Osnovnih elementov v smučanju se učijo predvsem v obliki igric, da izgube začetni strah. Pogovor smo morali zaključiti, ker je Ireno klicala neka pionirka, da ji je za^la smučko. Marjan Kopač in Rajči 'šarman vodita skupini dečkov. Vsi so že bili na lanskem tečaju. Učita jih že težje elemente, ker so učenci sposobnejši. Marjan in Rajči sta prav vse ob precejšnjem napredku pohvalila. Na koncu sta še dejala, da je veliko težje učiti mlajše kot pa starejše. Meta Zagorc ima v tečaju tudi zelo mlade učenke, saj je »najstarejši« komaj 8 let. Prav tako kakor Irena tudi Meta uči nove stvari v obliki igric. Njene varovanke so v enem tednu izgubile bojazen pred padci ter spustom po pobočju. Z vsemi je zelo zadovoljna, pritožila pa se je nad slabim vremenom. V soboto, ob zaključku tečaja, pa je bilo na sporedu tekmovanje. Najprej so bila izbirna po vseh skupinah, nato pa vseh zmagovalcev med seboj. Rezultati zaključnih tekmovanj — mlajše mladinke: 1. Boskovič 27,2 sek.; 2. Adamič 32,3 sek. Starejše mladinke: 1. Lavrič 39,7 sek., 2. Turk 44,8 sek., 3. Celič 65,5 sek. Mlajši mladinci: 1. Udovč 23,9 sek., 2. Peric 25, 3. Pejanovič 25,8. Starejši mladinci: 1. Ilovar 24,4 sek., 2. Rotar 24,5 in 3. Svent 25,0. M. GOSNIK VESTI Gimnazija : Partizan 3:1 Odbojkarji čmomeljske gimnazije so premagali tekmece črnomaljskega Partizana z rezultatom 3:1. Prvi set so dobili starejši igralci, gimnazijci pa ostale tri in so s tem tudi zmagali. —LAN— Osnovna šola : gimnazija 144:130 (14:50) V telovadnici osnovne šole v Črnomlju so se pomerili med seboj košarkarji osnovne šole in gimnazije. Gimnazijci so bili v prvem delu igre mnogo boljši, v drugem delu pa je za osnovnošolce zaigral košarkar Gajič, ki služi v Črnomlju vojaški rok. S svojo igro je prispeval k zmagi osnovne šole, saj je sam dosegel 86 točk. Za osnovno šolo so dosegli največ točk: Gajič 86, \Vciss 28, Kobe 14, Dvoržak 12 itd. Za gimnazijo sta bila najuspešnejša Fortun 44 in Glaser 32 točk. —LAN— Šribar zopet zmagovalec Na hitropoteznem šahovskem turnirju v Krmelju je ob udeležbi 15 igralcev zopet zmagal Sribar. Zmagovalec je zbral 13 točk, drugo mesto je zasedel Debelak z 11 in pol, 3. Prosenik (10 in pol), 4. Žitnik (10), 5. Hočevar (9), 6.—7. Perhaj in Hočevar (8 in pol) itd. D. B. Namiznoteniško prvenstvo Na osnovni šoli v Metliki je bilo namiznoteniško prvenstvo. Prvenstva so se udeležili * učenci sedmih in osmih razredov. Najprej je bilo medrazredno tekmovanje. Zmagal je 7. a in prejel diplomo. Drugo mesto je zasedel 8. a, tretje pa 8. b. Po medrazrednem tekmovanju je bilo tekmovanje posameznikov. Pripravljenih je bilo deset tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Branko Gašperič, drugo Tonček Van-got in tretje Srečko Šuštar. —ko Zimski športni dan Pretekli teden so imeli na osnovni šoli v V avti vasi zimski športni dan. Sneg je bil počasen, zato učenci niso dosegli takih rezultatov, kot bi jih lahko. Tekmovanje je bilo v veleslalomu, teku in sankanju. Rezultati: veleslalom — 1. Zadravec (21,08), 2. Dragman (23,05), 3. Glavan (24,07). Tek: 1. Piškur (28,04), 2. Kren (28,07), 3. Dular (29,06). Sankanje: 1. Ivica Jakše (21,03), 2. Mojca Majer (22,07), 3. Niko Bučar (23,01). J. P. Prizadevanja požrtvovalnih smučarskih delavcev so bila kronana z novo pridobitvijo v Črmošnjicah. Nova turistična vlečnica je pričela delovati preteklo nedeljo Žal so nekatere nepredvidene pomanjkljivosti preprečile normalno obratovanje. PREPRIČANI SMO, DA BO VLEČNICA KMALU NARED IN DA BO NEMOTENO STEKLA. (Foto: S. Dokl) Kot po navadi so se tudi tokrat v Črmošnjicah najbolje odrezali smučarji SD Trbovlje. Že tretjič so zasluženo zmagali in prejeli PADERŠIČEV POKAL v trajno last. Pri članih je ponovno blestel znani smučar SREČKO FORTE. (Foto: S. Dokl) z če nam je jasno, da hočemo s spolno vzgojo doseči ravno nasprotno gledanje na spol-Jiost, se šele lahko zavemo, kako zgrešeno je takšno ravnanje. Razen tega pa ima prikrivanje spolnosti še to posledico, da stopajo mladi ljudje v spolno življenje premalo poučeni. Naše odzivanje na otrokovo spolno dejavnost je napačno Ker napačno mislimo, da postane spolnost vprašanje šele po začetku zorenja, se nikakor ne moremo sprijazniti z mislijo, da otrok že pred zorenjem lahko doživlja vznemirjenja na spolnih organih, da rad ogleduje bodisi svoja, bodisi spolovila drugih otrok ali priložnostno celo draži svoje spolovilo. Največkrat poskušamo vse te pojave zadušiti s silo, ker pač sodimo, da je vsaka otrokova spolna dejavnost pred zrelostjo znak pokvarjenosti. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je glavni nagib otipavanja spolovila pred začetkom spolnega zorenja želja po užitku. Razumljivo je torej, da se zatekajo k takšnim užitkom pogosteje otroci, ki so bili na katerem ko- li drugem področju za užitek prikrajšani. Tu mislimo predvsem užitke, ki jih prinaša otroku varen, miren in topel dom ter roditeljska ljubezen. Med zorenjem pa ima pri samozadovoljevanju poleg želje po užitku določeno vlogo še potreba po sproščanju napetosti, ki jo v mladem organizmu povzroča na novo prebujeni spolni nagon. Tako v otroštvu kot v mladostništvu se starši na samozadovoljevanje običajno napačno odzivamo. Tako ga spreminjamo iz nečesa, kar samo po sebi ni škodljivo, v duševni boj, v nekaj, kar otroku škoduje. Morali bi vedeti, da se otrok tem bolj vdaja samozadovoljevanju, čim bolj ga zaradi tega preganjamo in sramotimo. V pravilnih mejah lahko samozadovoljevanje preprečimo oziroma omejimo le, če odpravimo vzroke zanj. To se pravi, da moramo otroka s čimerkoli zaposliti, mu izkazovati ljubezen; v mladostništvu pa mu dovoljevati dovolj sprostitve na področju športa in raznega drugega uveljavljanja. Učimo otroka ljubezni! Kdor ni sposoben ljubiti drugega človeka in uživati v tem, da je ljubljen, ne bo nikoli živel srečnega spolnega življenja. Ljubezen do moškega oziroma ženske je odvisna od človekove splošne sposobnosti ljubiti druge ljudi. Kdor je mrzel do ljudi na sploh, bo tudi do dekleta in žene oziroma do fanta in moža. Nobeno poučevanje o spolnosti ne more te nesposobnosti premostiti ali vsaj ne v celoti. Zakaj ljubiti se ne učimo z razlaganjem, marveč tako, da je najprej nekdo nas ljubil. To je edina pot, po kateri se razvije človekova sposobnost ljubezenskega čustvovanja. Otrok ob rojstvu še nikogar ne ljubi, otrok samo živi in sprejema naše ukvarjanje z njim in hrano, ki mu jo dajemo. Kakor telesno hrano prav kmalu sprejema tudi izraze naše nežnosti, našega zadovoljstva ob njem in ljubezni do njega. Te tako imenovane materinske nežnosti m ljubeznivosti so za vsakega človeka prvo srečanje z ljubeznijo, če otroku vztrajno izkazujemo ljubezen, če z izrazi zadovoljstva nad tem, da je med nami, ne varčujemo, se otrok lepega dne čustveno prebudi in odgovori na našo ljubezen. Vrne nam smehljaj za smehljaj in pokaže, da je vesel in srečen, ko smo pri njem. Nekateri pravijo, da je v čustvenem pogledu sprva prazen akumulator, ki prav zato, ker ni napolnjen, ne more delovati, šele če otroka najprej napolnimo z ljubeznijo do njega, se v njem prebudi sposobnost, da začne ljubiti tudi on in ljubezen vračati. Spričo tega smatramo roditeljske nežnosti in bogato izražanje čustev ljubezni do otroka za najvažnejši temelj vzgoje sploh, pa tudi zdrave vzgoje za odnose z ljudmi drugega spola.* Ljubezen lahko otrok dojema le na zelo preprost in bolj ali manj čuten način. Dojema jo tako, da ga srečni jemljemo v naročje, se sklanjamo nadenj in mu govorimo Ijubeccnivosti, ga pestujemo, stiskamo k sebi. Ko dorašča, postopoma dojema ljubezen že tudi na manj čuten način. Važno je, da ravnamo z njim tako, da z leti tudi ob manj čutnih ravnanjih ohrani prepričanje, da je iskreno ljubljen. Z dozorevanjem je treba tudi pričakovati, da na ljubezen odgovarja z ljubeznijo Tako postavljamo naravno potrebo po »ljubiti in biti ljubljen« v pravo sorazmerje, otroka naučimo, da sta dajanje in vračanje ljubezni medsebojno povezana. To je v odnosih med spoloma izredno važno. »Ljubiti in biti ljubljen« pa se otrok ne »uči« le iz odnosov med seboj in starši, marveč prav tako iz odnosov vseh družinskih članov. Kje družinskih članov ne povezuje toplo izkazovanje ljubezni, veselje nad skupnim bivanjem, se tega tudi otrok ne more naučiti. Važna »šola« njegove bodoče ljubezni do človeka drugega spola je tudi to, kako si ljubezenska čustva medsebojno izkazujeta roditelja kot zakonca. Mislim, da je povsem zgrešeno, da se zakonci največkrat bojimo vpričo svojih otrok pokazati, da nas vežejo topla čustva. In vendar neprimerno laže oceni pomen ljubezenskih vezi med spoloma otrok, ki je izraze ljubezni doživljal pri starših. S tem ga usposabljamo, da bo tudi sam v zakonskem življenju bolje znal izražati svoja čustva, kar je za dovoljstvo v zakonu pogosto odločilnega pomena. So ljudje, ki svojih toplih čustev ne znajo izražati, so okorni in vase zaprti, če vidd drugi zakonec v tem pomanjkanje ljubezenskega čustva, je soglasje v zakonu ogroženo. Življenje je polno pravil Nihče ne živi sam, ampak v družbi z drugimi. Družba postavlja posamezniku mnogo pravil, ki jih mora izpolnjevati, če noče zadeti na obsojanje ali celo na dopor. Tudi v odnosih med spoloma družba zahteva ali vsaj pričakuje od človeka, da se bo ravnal po njenih moralno-etičnih načelih. Kdor ta pravila krši, naleti najmanj na negodovanje, to pa prinaša človeku tudi osebno nezadovoljstvo, kajti nikomur ni vseeno, če doživlja odobravanje ali odpor in zgražanje. 2iveti v skladu s pravili družbe se uči človek že od rojstva, že majhnega otroka navajamo na pravila pri hranjenju, spanju, snagi, čim starejši in zrelejši je, tem več pravil mu nalagamo in zmeraj bolj pričakujemo, da jih bo spoštoval in izpolnjeval. V tej zvezi je zanimivo, da se otrok vsem pravilom življenja z drugimi ljudmi — torej v družbi — privadi toliko laže, kolikor bolj strpni, toda dosledni smo pri navajanju nanja in kolikor več ljubezni mu pri tem izkazujemo. Nestrpen in grob način, v katerem ni čustev topline, ima lahko v glavnem le dve posledici: bodisi izgubo vsake samozavesti in poguma, bodisi tih ali glasen protest in kljubovanje. V tem primeru se med roditeljem in otrokom razvije boj za premoč po tistem znanem »kdo bo koga«. Otrok namerno kljubuje in dela zmeraj ravno nasprotno, kar starši od njega pričakujejo. Pogosto ne le v otroštvu, kajti kljubovalnost postane važna poteza njegovega značaja. Dostikrat se zgodi, da taki otroci tudi v letih zorenja in mladostništva enako kljubujejo staršem v njihovih pričakovanjih in nasvetih glede odnosov med spoloma. Ravnajmo torej z otrokom tako, da se bo lahko podrejal življenjskemu redu in pravilom, in bo znal omejevati svoje osebne potrebe in jih uskla-jati s koristmi družbe. Kolikor bolj se nam bo to posrečilo doseči v otroštvu, toliko verjetneje bo uspeval v spoštovanju pravil tudi pc