Leto II« v Ljubljani, dna 27. junija 1936 Štev. 5. Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsahili 11 dni © Uredništvo in uprava v Ljubi jani, Kolodvorska ulica IH $ A'uročnina na leto znaša 24 dinarjev, pol leta 12 dinarjev in četrt leta 6 dinarjev €> Rokopisov nc vračamo GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE Ceko vni račun: Ljubljana št. 12.042 © Inserati po dogovoru ® Vse dopise, nanašajoče se na list, pošiljati le na uredništvo, odnosno upravo »Edinosti« S Nefrankiranih pisem ne sprejemamo Posamezna številka 1 Din S v e t i s I a v Hod j era, predsednik Jugoslovanske narodne stranke llorbašev: Dolžnost vsakega poštenega in zavednega jugoslovanskega državljana je, da se bori proti nezakonitostim s katerekoli strani Naše notranje težave od Zedinjenja do danes izhajajo največ odtod, ker ni narodu dana možnost, da sam svobodno izraža svoje mnenja o vseli notranjih problemih in da 011 sam odreja način, kako naj se ti problemi rešujejo. Z vso pravico trdimo, da narod od Zedinjenja pa do danes še nikoli ni imel svobodnih volitev. Vsak, kdorkoli je dobil volilni mandat, je smatral za samo ob sebi umevno, da mu je s tem dana polna pravica, da izkoristi vsa sredstva s ciljem, da pripelje v narodno skupščino svojo večino, pri tem pa se ni niti najmanj oziral na to, ali so ta sredstva dovoljena ali pa morda celo izrecno prepovedana. Seveda, čim se dobi večina, se vse krivice avtomatično izbrišejo. Narod hrani še v svežem spominu vsa ona nezaslišana nasilstva, nezakonitosti in samovoljnosti, ki so se vršila nad narodom v dobi volilne kampanje in to najbolj prav tedaj, ko je bil v veljavi tajni glasovalni postopek in ko je bi- lo v obstoječih zakonih izrecno zaukazano, da se najostreje prepoveduje vsako, pa naj bo kakršnokoli vplivanje na volilce in so se za kršitelje določale težke kazni. To je bila tista zlagana demokracija, to je bila tista zlagana politična svoboda, katere nosilci se še danes trkajo na prsa kot pobomi-ki demokratičnih načel in narodnih pravic, dejansko so se pa vedno odlikovali kot največji reak-cijonarji in najhujši sovražniki narodnih svoboščin. Te volkove v ovčji koži si je narod dobro zapomnil: narod si jih prav nič več ne želi in jih je za vekomaj likvidiral. Likvidacija starih strank in starih politikov s strani naroda je nesporno dejstvo! Prve volitve bodo to tudi jasno' pokazale in podčrtale. Nenarodna politika naših starih strank je ustvarila v državi težko stanje in nezadovoljstvo ter pognala narod v bedo in pomanjkanje. Razmere so res nevzdržne. Vse to nas je napotilo že pred več kot tremi leti k ustanovitvi Jugoslovanske narodne stranke, k organiziranju poštenih in borbenih ljudi in h grupiranju borba-šev, da bi tako končno vendarle že enkrat omogočili nadaljnje tle- lo navedenih prikritih reakcijo-narjev, teh lažnih demokratov in neiskrenih borcev za narodno svobodo, s tem, da bi vso politiko u-smerili v novo, zdravo in res narodno smer. To težko borbo vodimo po legalni, zakoniti poti in zat0 zanie-vamo, da se vendar že uvede zakonitost v državi 111 da se spoštujejo zakoni prav od vsakogar, predvsem pa od onih, ki jim je poverjeno izvrševanje zakonov. Ob tej priložnosti naj izprego-vorimo o izvajanju zakonov s strani policijskih organov in sicer zaenkrat samo o § 118. zakona o notranji državni upravi, ki govori o depolitizaciji osebja ministrstva za notranje zadeve. Pozneje bomo govorili tudi o izvajanju ostalih političnih zakonov. Želimo, da so naši člani, bor baši, dobro poučeni o vseh pravicah, ki jim jih dajejo obstoječi zakoni. Za te svoje pravice jim ni treba nikogar prositi, temveč jih upravičeno le zahteva jo. O tem paragrafu smo pisali že v prvi številki našega strankinega organa »Borba«, ki je izšla 3. junija leta 1933. v Beogradu. Tedaj smo ga objavili v celoti in naj storimo isto z ozirom na njegovo izredno važnost tudi sedaj, ker je naša želja, da se sleherni borbaš kar najbolje seznani z njim. Paragraf 118. zakona o notranji državni upravi se glasi: »Uslužbencem resora ministrstva za notranje zadeve je prepovedano vsako izražanje strankarske pripadnosti, strankarsko delovanje ter nastopanje v kakršnikoli obliki. Tako se prepoveduje izrabljanje oblasti in položaja v strankarske svrhe, kakor tudi vplivanje na podrejene državne in samoupravne uslužbence ter na državljane vobče. Dalje iz strankarskih razlogov pristransko postopa- li je v službenem poslovanju in od-nošajih tako napram podrejenim državnim in samoupravnim uslužbencem, kakor tudi napram državljanom vobče; podpiranje ak-ciie — javno ali tajno — katerekoli politične stranke ali posameznikov, tako v službi, kakor tudi izven nje.« policijske uradnike, ki bi se pregrešili zoper gornje predpise, so določene naslednje kazni: /. Denarna kazen do zneska celotnih trimesečnih prejemkov; 2. Odstranitev iz državne službe; 3. Znižanje pokojninskih prejemkov in 4. Odvzem pravice do pokojnine. Kakor >e iz gornjega razvidno, zakon prepoveduje sreskim načelnikom, sreskim tajnikom, pisarjem in vsem ostalim uradnikom ministrstva za notranie zadeve in banskih uprav vsako vmešavanje v politiko vobče, dalje vsako vplivanje na župane, občinske svetovalce in odbornike, na banovinske svetnike, na vse državne in samoupravne uradnike (občinske delovodje in druge) ter na vse meščane in kmete, kako naj se politično opredeljujejo in kako ter za koga naj glasujejo. Borbaši morajo vedeti, da sres-ki načelniki, sreski tajniki, sreski pisarji in vse drueo policijsko o-sebje 1. ne smejo nikogar vprašati, kateri politični stranki da pripada, ker se jih to prav nič ne tiče; 2. ne smejo nikomur svetovati, še man j pa od kogarkoli zahtevati ali komurkoli ukazovati, da se o-predeli za to ali ono stranko; 3. ne smejo nikomur svetovati, še man j pa od kogarkoli zahtevati ali komurkoli ukazovati, da glasuje za tega ali onega; 4. ne smejo nikomur groziti, ker se je opredelil za to ali ono stranko ali ker hoče «lasovati za tega ali onega. Ako kak policijski uradnik s čemurkoli izraža svoje razpoloženje ali nerazpoloženje napram katerikoli politični stranki ali političnim osebnostim, mora vsak borbaš vedeti, da ta policijski organ vrši neko prepovedano dejanje.-Dolžnost slehernega borbaša je, da ga na to opozori in da vse to tAoj natančno sporoči banovinskemu tajništvu Jugoslovanske narodne stranke za dravsko banovino v Ljubljani, Kolodvorska ulica 18, dvorišče, obenem z vsemi potrebnimi dokazi. Banovinsko tajništvo bo takoj vso zadevo odposlalo v končno rešitev centralnemu tajništvu naše stranke v Beograd. Vsi smo dolžni spoštovati zakone, predvsem pa oni, ki te zakone iz-vajajo. Čeprav so ti predpisi jasni in točno določeni, je vendar še dosti sreskih načelnikov, ki se jih ne drže. Disciplinirani, zakone spoštujoči ter vobče nared sreski načelniki in sresko osebje se izogibajo temu, da bi vplivali na politično razpoloženje ljudstva v svojem srezu. Oni pa, ki imajo maslo na glavi, ki se zavedajo svojih napak, pregreh in krivic ali ki so nesposobni, taki sreski načelniki vedno iščejo kritje in zaledje pri političnih osebnostih in kažejo pripravljenost, da store vse, da celo nezakonita dejanja, da se le priliznejo in prikupijo narodnemu poslancu, senatorju ali kateremukoli politiku vladajoče stranke, ki jih potem iz hvaležnosti ščitijo in pokrivajo njihove krivice, pregrehe in nesposobnost. Dolžnost slehernega državljana je, da se bori proti temu in takemu zlu, ker je prav tako nezakonito poslovanje vir ne le narodnega nezadovoljstva, temveč tudi vir mnogih pregreškov zakonitih predpisov, prestopkov in celo zločinov. Omenjeni zakon se ni preveč spoštoval s strani bivših ministrov za notranje zadeve. Zato pričakujemo od sedanjega ministra za notranje zadeve, da se njegovo osebje strogo drži tega zakona, ker pač le 011 sam osebno nosi odgovornost za vse posledice, ki bi utegnile nastati zaradi nespoštovanja in gaže-nja teh jasnih zakonitih naredi). Beograd, 4. junija 1936. Mi in »nacionalna fronta“ Izjava predsednika Jugoslovanske narodne stranke g. Hodjere o govoricah, češ da se tudi borbaši pridružujejo snujoči se „na-cionalni fronti" Z ozirom na vsestranske govorice in pisanje dnevnega tiska o formiranju nekake »nacionalne fronte«, v katero naj bi po zlohotnih namigavanjih naših nasprotnikov vstopili tudi borbaši, je predsednik naše Jugoslovanske narodne stranke g. Svetislav Hodjera podal v listih naslednjo jasno, nedvoumno izjavo: » V javnosti se govori o formiranju »nacionalne« fronte, kateri bi se po zamisli njenih organizatorjev morali pridružiti tudi borbaši. Želim prav posebno podčrtati dejstvo, da borbaši ne bodo vstopili v prav nobeno »fronto«. Mi smo načelno nasprotniki vsakega grupiranja ljudi, glede katerih narod ni imel priložnosti, da se v zadnjih desetih letih svobodno izrazi. Pripravljeni smo pač, da organiziramo vsako akcijo začasnega značaja, ki bi imela edini cilj in namen, da se narodu čimprej zagotovijo polne politične svoboščine in da se gre takoj na popolnoma svobodne volitve s tajnim glasovanjem. Rezultat samo takih volitev bo pokazal, v kateri smeri že- li narod, da se vodi nadaljnja narodna politika in koga ter s kakšno močjo narod pooblašča, da se pogaja in razgovor ja z drugimi političnimi skupinami in da u-stvarja kombinacije glede sprova-janja te politike. Te in take kombinacije bi bile edino resne. Mi- slim, da je sedaj vsakomur jasno, da vsa pogajanja, ki se že nad leto dni vodijo med posameznimi političnimi skupinami, niso rodila nobenih pozitivnih rezultatov, in sicer prav zaradi tega, ker se ne ve, v čigavem imenu ta ali oni govori. Vse bazira zgolj na predpostavkah, vsak jm dela predpostavke le napram sebi in svoji politični skupini. Resne kombinacije- pa v politiki nikakor ne smejo sloneti na predpostavkah, temveč nasprotno edino le na jasnih dejstvih, ki se bodo ugotovila na svobotlnih volitvah. Temeljnica vseh političnih kombinacij naj torej bo in mora biti narodno zaupanje, izraženo potom svobodnih volitev s tajnim glasovanjem. Vse vesti, češ, da se borbaši pogajamo s temi ali onimi, niso resnične, temveč nasprotno: tendencijozne. Borbaši smo danes zavzeti edino s sprovajanjem svojih organizacij in s pripravami za občinske volitve, na katerih bomo povsod nastopili s svojimi borbaškimi listami. S tem ciljem so se že ifršile konference za donavsko in vrbasko banovino; jutri se vrši konferenca za moravsko banovino, dne 19. julija za drinsko in 16. avgusta za savsko banovino. Za ostale banovine se bodo datumi določili nak-nadno.« V Beogradu, dne 20. junija 1936 SVETISLAV HODJERA Vaša odlika bodi točnost v plačevanju naročnine za edini Vaš list ^EDINOST"! Zato NEMUDOMA nakažite dolžno naročnino za nazaj in v naprej po poštni čekovni položnici. — Če položnice nimate, enostavno kupite pri najbližji pošti prazno čekovno položnico, na katero napišite sledeči naš naslov: „EDINOST“, glasilo Jugoslovanske narodne stranke. Ljubljana, čekovni račun štev. 12.042. • Stopite takoj na pošto in nakažite naročnino! Bodi naš in mi bomo Tvoji! Kam ploveš, Jugoslavija? Razmere v naši domovini so vedno slabše; položaj izboljšati moremo le še bor baši! Našo ljubljeno domovino je ljubi Bog izdatno blagoslovil z vsemi Samozaupanje vodi k zmagi JSTe nasedajte krivim prerokom iii političnim špekulantom, ki so vas že tolikokrat razo-carali, temveč oklenite se le svoje borbaške Narodne stranke! naravnimi bogastvi in dobrinami tako, da bi morali v naši državi imeti samo brezskrbne, zadovoljne in srečne državljane. V naši državi raste najboljše žito, vzreja se najboljša živina, imamo preobilico najžlahtnejšega sadja, bogate rudnike, prostrane gozdove s prvovrstnim lesom, plovne reke z neizmernim ribjim bogastvom, ogromno in divno morsko obalo, prekrasna jezera in letovišča ter še nešteto drugega lepega in koristnega. Podani so nam torej vsi pogoji za srečno in brezskrbno življenje naroda v tej »obljubljeni deželi«, ki je prav zares blagoslovljena tako, da se cedita po njej med in mleko in v kateri bi moral že z naravnega stališča biti pravi dom sreče, zadovoljnosti in blagostanja. Toda, temu ni tako! S treznimi očmi, brez kakršnihkoli očal in brez strahu poglejmo resnici v obraz in priznajmo si pred očmi vsega naroda, kakšno stanje dejansko vlada v današnji Jugoslaviji! Iieda, revščina, obup. zloba, v pasivnih krajih lakota in najstrašnejša morilka našega ljudskega življa — jetika. In upravičeno se vprašuje vsak pošten državljan, kako je vendar mogoče, da vladajo take obupne razmere baš v naši, tako blagoslovljeni domovini in kdo je kriv tega? Odgovor na to vprašanje ni težak. V prvi vrsti leži krivda za to našo nesrečo na stari, zloglasni družbi političnih nasilnikov iz vseh mogočih starih političnih strank, klubov in taborov, kakor se že na zunaj nazivajo te grozne narodne nadloge. Te temne politične bratovščine izmozgavajo pošteni in dobrodušni narod ter ga z najpodlejšimi sredstvi tirajo v pogubo in popolno propast. Na zunaj bi te preživele politične stranke rade kazale najvzor-nejšo složnost, ki naj bi po pisanju njihovega tiska vladala v njihovih vrstah. Narod pa tudi že prav dobro ve, da so taka zatrjevanja o složnosti izmišljena, ker nikjer ni večje nesloge, kakor pa v raznih političnih taborih, ki so paševali dobremu narodu zadnjih 18 let. Pa se bo nekdo vprašal, radi česa se vendar ti stari politiki toliko prepirajo in koljejo med seboj? Odgovor je jasen: med seboj se grizejo in bijejo le zaradi oblasti v državi, pravtako pa za » dosego tega cilja obljubljajo našemu, od njih že tolikokrat osleparjenemu narodu tudi samo nebo in zvezde, politične svoboščine, rožnato bodočnost in še nešteto drugega. Toda tudi to samo dotlej, dokler se ti patentirani osre-čevalci naroda ne dokopljejo do vlade in oblasti, ker bridka izkušnja nas uči, da so vedno, ko so dosegli svoj cilj, pozabljali na narod in svoje sladke obljube. Vsak tak »reševalec naroda« je stremel dosledno le za tem, da si pribori čimprej in čim izdatnejši delež pri onih jaslih, ki se polnijo s plodovi narodnih žuljev. Prav ta politična metoda dela, kakršne so se doslej posluževale vse takozva-ne politične stranke, je največja nesreča naše, vsega pomilovanja vredne, obubožane domovine. Slehernemu takozvanemu režimu ali spremembi vlade sledi množestveno upokojevanje večinoma še zelo mladih, delazmožnih ter sposobnih državnih ali samoupravnih uradnikov in uslužbencev, ki so bili ožigosani kot pri- staši dotedanjega, pravkar zrušenega režima. Na njihova mesta nastavlja novi režim takoj svoje zanesljive pripadnike in tako se te uradniške garniture menjavajo, kakor umazano perilo koncem tedna. Da taka upokojevanja in izmenjavanja uradniškega aparata katastrofalno zadevajo predvsem državno blagajno, ne more noben pošten in nepristranski človek tajiti odnosno zanikati. In taki ne-notrebni, največkrat zgolj osebno maščevalnostni ukrepi izsesavajo iz državne blagajne ali pa iz narodnega žepa, kar je isto, vsako leto težke sto in stomilijone. V nobeni, pa magari še tako bogati državi na svetu ni toliko mladih in za delo sposobnih upokojencev, kakor jih je pri nas. Tega pa mora biti brezpogojno konec, ker bije res že zadnja ura! Davčna preobremenjenost tudi že presega vse meje in narodove zmožnosti. Potrpežljivost davčnih ohvezancev pojema in zavestno se upamo trditi, da nihče iz vrst starih politikov ne bo upal niti hotel nositi odgovornosti za morebitne slabe posledice, izvirajoče elementarno iz zgoraj ugotovljenega dejstva. Drugi, nič manj tehtni razlog našega splošnega obubožanja in propadanja pa moramo ugotavljati v korupciji, ki je zavzela v naši državi tak porazen razmah, da jo smatrajo posamezni odgovorni funkcijonarji že kot povsem naraven in ob samem sebi razumljiv pojav, brez katerega se ne da več vladati in upravljati naroda, ki ga na najpodlejši način sleparijo, izsesavajo in pljačkajo. To, kar povzroča okužena in zastrupljena kri v človeškem telesu in to sta bolezen in smrt, prav to povzroča korupcija v življenju ali telesu države. In prav tej korupciji smo borbaši kot prvi napovedali najhujši boj in ponosni smo na to, da smo med vsemi prvi, ki smo se dejansko borili proti tej pošasti, katero bomo dokončno in popolnoma uničili, kajti v svojem programu pravimo: Samo borbaši hočejo in morejo uničiti korupcijo ter izročiti korupcijoniste zasluženi kazni! Ta točka našega programa [»a nam je nakopala na glavo mnogo ogorčenih sovražnikov. In kdo so ti? — Zgolj nasilniki in sleparji, ki še vedno nentoteno sedi na dobro zavarovanih odgovornih, vplivnih in visokih položajih in ki se upravičeno boje, da bomo nadvse energično zahtevali od njih dokumentarične dokaze o izvoru in nastanku njihovih težkih milijonov ter premoženj, kar bi jim seveda nikakor ne bilo najprijetneje in bi jim nedvomno za vedno zmešalo njihove skrite, umazane ter nepoštene račune. Trdno se zavedamo in neomajno verujemo, da ho naš čas prav kmalu napočil in da bomo pred vsenarodno borbaško sodišče poklicali na odgovor vse korupeijo-nistične propalice brez ozir i na položaj, katerega zavzemajo v današnji družbi in v javnem življenju, pa čeprav je kdorkoli med njimi sedel kdaj tudi na žametnem ministrskem fotelju. Ne damo se več slepariti in pijačkati od ljudi njihovega kova! Ne bojimo se njihovih pretenj in groženj, niti ne njihovih zahrbtnih natolcevanj in zločinskih spletk, ker vemo, da je edina želja in edini trud teh nasilnikov-korupcijo-nistov, da bi obdržali naš dobri, obubožani narod tudi še v bodoče v sedanjem stanju pobitosti in brezodnornosti, v tem prokletem jarmu bede in obupa, da bi ga tako še nadalje mogli brez kazni in odoora slepariti, izropavati in izkoriščati, ker se dobro zavedajo, da je narod brez političnih in go-svodarskih svoboščin isto, kar je telo brez duše! In -'-•-edvsem zato smo borbaši, zavedajoči se te nepobitne resnice, prevzeli nase sveto dolžnost, da se od prvega dne svojega na-stcDa na iodločne>e borimo za vse številne narodne svoboščine, ki smo si jih postavili v svojem bor-baškem programu! Mi borbaši se bomo borili in branili svete, elementarne narodne pravice brez ozira na levo ali desno do končne naše in s tem vsenarodne popolne zmage! Ne strašimo se nobenih žrtev, ker se z navdušenjem zavedamo, da jili v primeru potrebe polagamo na oltar najsvetejše narodne stvari! Naša dosedanja pot ni bila prav nikdar posuta z rožicami, temveč nasprotno le s trnjem trpljenja, preganjanja in krivičnosti. Kljub vsemu temu pa smo dosegali in še vedno bolj dosegamo zaželjene uspehe v obrambi naroda in njegovih pravic. Doba, ko narod ni smel niti mogel svobodno izražati svojega mišljenja o svojem političnem prepričanju in o svoji volji, se bliža svojemu zatonu. Iz prečrne noči nasilja in reakcijonarstva pa se iz borbaških praporov in iz junaških borbaških src poraja svetlo jutro prave demokracije, prave svobode, poštenosti, pravičnosti in popolne enakopravnosti vseh zvestih sinov skupne matere Jugoslavije. Da pa bo naša zmaga čim popolnejša in da bo narod čimprej rešen dosedanjega zla, zagrešenega s strani starih političnih pokvarjencev, je dolžnost slehernega iskrenega Slovenca, Hrvata in Srba, da kot dober Jugoslovan, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti, stopi v naše borbaške vrste in z neustrašnim, živim delom doprinese svoj del k skupnemu blagostanju in uspehom! Zato se včlanite vsi poštenjaki in resnični sinovi Jugoslavije v naši mladi, pa čisti in nad vse borbeni Jugoslovanski narodni stranki, kjer boste vsi čisti med čistimi, kajti pri nas ni mesta in zaslombe za one, ki so nas priti-rali s svojo zločinsko brezvestnostjo in nasiljem na rob gospodarske propasti, da so le napolnili svoje nenasitne bisage z narodnim in državnim premoženjem, ki ga sedaj zapravljajo in uničujejo v tu lini. Naš čas je pred vrati in naj ne bo med pravimi Jugoslovani ni ko-gar, ki bi ga odločilni trenutek našel nepripravljenega in izven naših vrst! Junaško naprej za svetimi ci/ii, bratje borbaši! Nova doba nastopa v jugoslovanskem političnem življenju in vsi čutimo, da stojimo skoraj tik pred važnimi, da, odločilnimi dogodki. V političnem vzdušju se že pojavljajo vidni znaki predvolilne mrzlice, ki se najprej loteva vseh onih, ki niso čisti in zdravi in ki vedno vztrepetajo v bolestnem strahu, kadar naj izpregovo-ri na volitvah pošteni narod svojo odločilno besedo in ostro obsodbo vseh onih, ki so v preteklosti grešili nad njim, nad zakoni in nad domovino. Volitve so na pragu. Zaenkrat sicer govore v političnih krogih le o občinskih volitvah, vendar kažejo razna znamenja, da nismo daleč tudi od banovinskih in parlamentarnih volitev. Stari politiki iz raznih starih strank so pričeli zopet iznova agitirati med narodom. Na vsak način bi radi narod ponovno pridobili zase z najmikavnejšimi obljubami in se pri tem prav nič ne sramujejo jemati posamezne točke iz našega borbaškega programa, čeprav se že v istem trenutku sami dobro zavedajo, da jih oni ne bodo nikdar izpolnili in da so izpolnjive le s strani borbašev kot edinih iskrenih prijateljev naroda in države. Ko so ti stari politiki sedeli na v ladnih .stolčkih, so vsi brez izjeme doslej še vedno dokazali s svojimi ukrepi, da jim take obljube, dane narodu ob volitvah, nikakor niso več pri srcu, čim se dokopljejo do oblasti in moči. Pod najrazličnejšimi, novo prepleskanimi strankarskimi firmami so se ti stari politiki in strankarji v zadnjem času zopet pojavili v javnosti in z vsemi mogočimi in Če obravnavamo v našem listu socialna in gospodarska vprašanja, tičoča se raznih naših stanov po redu njih važnosti za naše narodno gospodarstvo, moramo danes — ko smo že obravnavali nekaj vprašanj, ki se tičejo našega kmeta in delavca — posvetiti našo obravnavo gospodarskemu stanju obrtništva kot drugega najvažnejšega samostojnega stanu. Obrtniški stan je od nekdaj že igral v sestavu gospodarskega u-stroja raznih narodov zelo vplivno in važno ekonomsko vlogo, ki je dosegla svoj višek in najlepši razcvet tekom zadnjih dveh-treh stoletij, ko je imelo obrtništvo s svojimi stanovskimi organizacijami, tzv. »cehi« ali »gildami«, mogočen vpliv ne le v ekonomskem, temveč tudi v javnem življenju, tako, da se je povzpelo na nekak elitni položaj v proizvodnem in tudi umetniškem oziru, z velikim vplivom na splošno narodno vzgojo in kulturo. V strogem režimu tzv. korporacij in kast, ko je bila človeška družba urejena tako, da je sin obvezno nasledoval očeta v isti stroki, ki je radi tega ostajala v nemogočimi sredstvi love na svoje limanice one, ki so najbednejši in najzaupljivejši v svoji naivni poštenosti in nepokvarjenosti. In prav z ozirom na to pretečo nevarnost ponovnih zapeljevanj ali celo zlorab moči ter protizakonitih nasilstev smatramo borbaši za svojo sveto dolžnost, da preprečimo vsake morebitne sleparije in pa zablode s strani poštenega naroda, ki ga ob tej priliki resno svarimo in odkrito, prijateljsko vprašujemo: »Mar še ni dovolj bridkih izkušenj in grenkih razočaranj?! — Zaupajmo vendar sami vase in po lastni trezni pameti presodimo, kaj je prav in pametno!« Edino pravi program, ki bo prinesel odrešenje našemu malemu človeku in mu pomagal prebroditi sedanjo težko krizo, je borbaški program ! Ne dajte se več slepiti starim politikom in ne razmetavajte z odprtimi dlanmi svojega zaupanja okrog sebe, temveč pričnite rajši, zaupajoči sami vase, presojati mirno in trezno sleherno stvar. Tako boste kmalu prišli do pravega spoznanja, da je naš borbaški program resnično vzniknil iz naroda samega in da se res le^ borbaši borimo za splošni blagor vsega naroda. Prepričali se boste po lastnem razumu in lastnem srcu, da se dajo samo z uresničenjem borbaškega programa odpraviti sedanje krivice, nezakonitosti in splošna kriza. Da je res tako, vidite dokaz v tem, da'se za uresničenje borbaškega programa bore le vsi pošteni in častni državljani naše mile domovine. In prav teh je danes ogromna veči- isti družini od pokolenja do poko-lenja, je dosegel obrtniški stan glede spretnosti v svoji stroki u-prav umetniško višino in razvoj. Z iznajdbo parnega kotla in pozneje električne energije kot pogonskega sredstva, zlasti pa še z iznajdbo najrazličnejših strojev v vseh panogah obrtniškega delovanja, strojev, ki so nadomestili človeško in živalsko muskulaturno obratno silo ter omogočili hitro, nepretrgano in precizno obratovanje, pa je velik del dotedanje gospodarske važnosti obrtniških obratov prevzela novo nastajajoča velika industrija. Kljub temu pa slednja ni mogla popolnoma izpodriniti obrti, če že ne samo v nekaterih panogah, in se je obrt ohranila v pretežni večini v vseli strokah, zlasti še v proizvodnji onih dobrin, ki dajejo ugodne pogoje za proizvodnjo v mali hišni obrti, tako n. pr.: čipkarstvo, ko-šarstvo, rezbarstvo itd. Gospodarski položaj naše obrti, tega za narodno gospodarstvo tako važnega faktorja, je danes, če že ne slabši, pa gotovo enako slab, kakor je gospodarski položaj na- . /i\\'i /—\'\'i IC.'C\T /—'CNi CNi !—<Č-N