XXXIV. Številka 26 Soritel. elji: obćinska konferenca SZDL jlSee. Kranj, Radovljica, Škofja Loka .ti* - Izdaja Časopisno podjetje [Iranj - Glavni urednik Igor Slavec •vorai urednik Andrej 2alar lASILO SOC Manj prometnih nesreč — V prvih treh mesecih letos se je na Gorenjskem pripetilo dokaj manj prometnih nezgod kot v lanskem enakem obdobju; delni vzrok bi lahko iskali tudi v zmanjšanju prometa, ki ga uspešno redči predrag bencin. - Foto: L. M. NARAVA V SKODELICI ČAJA Kranj, torek, 7. 4. Cena: 7 din 1981 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarje 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah »d julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Obsojamo! Neodvisna, samoupravna socialistična Jugoslavija je bila * trop" zgodovini priča številnim poskusom rovarjenja zoper Srni rad, zoper svobodo, zoper neodvisnost in celovitost, Str eožitje v bratski skupnosti narodov in narodnosti Jugo-Sije. Ponavadi se je to dogajalo, ko smo usmerjali in Sševali svoje napore, misli, znanje in delo za odstranjevanje Sjfcolj žgočih družbenih in gospodarskih vprašanj. Naj so bili V* as nas se ostrejši in breme domačih težav še težje, smo Naozaali složno in odločno reči »ne«. Enotna in glasna je bila S obsodba takšnih dejanj, naperjenih zoper osnovne prido-[•b* Ijadske socialistične revolucije in narodnoosvobodilne Sike. Poskusi takšne ali drugačne narave, prihajajoči s te ali S Hrani, vendar z istim ciljem razbiti našo enotnost in brat-Vw se v naletu na nas razleteli v prah ... Udaji kosovski dogodki so dejanje podle vsebine. Njihovi % so krinko napihnjenih socialnih in ekonomskih proble-\iafcoristili sa nizkoten napad na bratsko skupnost narodov .piodsesti Jugoslavije, na bratstvo in enotnost naših naro-S k narodnosti, na socialistični samoupravni sistem, na vse, Smo plemenitega naredili za razvoj države in za napredek Sfcke albanske narodnosti pri nas. Netilci kosovskih do-Nksr so morali kmalu sneti krinko in pokazati, kaj je njihov \iesi cilj. Hitro nam je bilo jasno, da je to očiten napad na Se državnost, pogojen s »pomočjo« tujine. Dobro preraču-Ss dejanje v zaostreni mednarodni situaciji je bilo to, osno->an sa skalitvi bratstva in enotnosti, na zaostrovanju narod-Nuia nasprotij, na cepitvi Jugoslavije. Vesdsr soglasna obsodba kosovskih dogodkov priča, da je Naeaita in v vojni rojena ideja bratstva in enotnosti naših Sodov, sden od temeljnih kamnov Titove poti, globoko zasi-Sat v naših ljudeh, med pripadniki albanske narodnostne Ssaoati. Kosovski dogodki, vse obsodbe vredni, so v bistvu Vaza manipulacija z ljudmi, izraz demagogije v najokrut-Nb* obliki, škodljivi Kosovu in vsem naiim narodom in narod -Nam. Ea nacionalizem lahko vzpodbudi drugega, zato je treba N peskasc taksne sorte zatirati v kali, obenem pa delovati, da * taksnih dogodkov ne bo več prihajalo. Marsikdo od netilcev Staje na Kosovu, pa naj bo domačega ali tujega porekla, se je Siknil ob porazu, da bi počakal ugodnega trenutka za po-Vno rova rje nje. V rokah imamo orožje za zoperstavljanje in odstranjevanje S poskusov. Leta našega življenja v socialistični samoupravni * nesvrstani Jugoslaviji nas učijo, da znamo najti - odgovore S odsrta vprašanja, da smo sposobni pogledati problemom v S ia da voljo ter moč za njihovo rešitev. Socialistični ivni sistem in njegovo odgovorno uresničevanje na *Wt ravneh ponuja rešitve, grajene na sožitju, strpnosti in Sdeosojstjui spoštovanju ter zaupanju narodov in narodnosti V****;« • • • J.Košnjek Od brazde do mize Kranj — 2. aprila so se na skupni seji sestali člani medobčinskih svetov zveze komunistov in zveze sindikatov za Gorenjsko, da bi se pogovorili o aktualnih političnih in družbeno-ekonomskih vprašanjih agroživilskega kompleksa na Gorenjskem in o njegovem nadaljnjem razvoju. Ugotovili so, da so naše kmetijske zadruge preveč razdrobljene, kmetijska mehanizacija je v zasebnem sektorju premalo izkoriščena, da opuščamo preveč obdelovalnih zemljišč, posebno v hribovitih predelih, da so pašniki premalo izkoriščeni, starostna struktura kmetov je previsoka, da se mladi premalo odločajo za kntetijce, da imamo viške kmetijske proizvodnje le v mleku in krompirju, da krijemo 70 odstotkov potreb po govejem mesu, celotne količine svinjskega mesa pripeljemo iz ostalih predelov Slovenije, perutninskega mesa sploh ne pridelujemo ... Vrsta slabosti, ki jih moramo pospešeno, predvsem pa skupno pričeti reševati. Gorenjsko kmetijstvo obsega 42.297 hektarov obdelovalnih površin, od tega jih je kar 89,73 odstotkov v zasebni lasti. Družbena kmetijska proizvodnja upravlja s 1.850 hektari obdelovalnih površin. Vseh kmetov je na Gorenjskem približno 6400; od teh jih je v tržno proizvod Kranj - Popisovanje je v polnem zamahu. Samo v Kranju je na tere nu 340 popisovalcev, pojasnila pa daje 42 inštruktorjev. Večina popi sovalcev so študentje, le nekaj je upokojencev in delavcev iz združenega dela. Kot so nam povedali na zbirnem mestu za kranjsko občino, tu dela potekajo po planu. Prvi okoliši so že popisani. Se pa seveda ob popisovanju poraja vrsta vprašanj, ki jih morajo inštruktorji in popisovalci skupno reševati, zato je na sobi H skupščine občine Kranj vedno živahno. - Foto: D. Dolenc Gorenjci čestitali Lidiji Šentjurc Dražgoše, 3. 4. 81. - Danes so se v slavni partizanski vasici Dražgo-šah zbrali najožji predvojni revolucionarji in sodelavci ter soborci, ki so v času narodnoosvobodilnega boja delovali na Gorenjskem, predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in krajevne skupnosti Dražgoše, da bi skupaj z Lidijo šentjurc proslavili njen življenjski jubilej - 70-letnico. Dobrodošlico so gostji izrekli dražgoški pionirji, nakar so učenci višjih razredov osnovne šole iz Železnikov pripravili kratko a prisrčno slavnost. O liku in delu Lidije Šentjurc je navzočim spregovoril Zdravko Krvina ter izre- kel prisrčne čestitke in jubilantki izročil darilo Gorenjske — portret partizanke Lidije Šentjurc, delo mladega akademskega slikarja'Cveta Zlateta iz Vogelj. Z izbranimi besedami se je Lidija Šentjurc zahvalila za vso pozornost in darila, obudila spomin na njena srečanja z gorenjskimi revolucionarji, borci ter voditelji vstaje in partizanstva na Gorenjskem ter vse navzoče pozvala k vztrajnemu delu za nadaljevanje Titove poti graditve socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. (I.S.) njo usmerjenih 2300, 2160 se pf nanjo pripravlja. Neracionalno je organizirano kre ditiranje kmetov, saj ima vsak* kmetijska zadruga svojo hranilno kreditno službo, prav tako pa tud gozdna gospodarstva. Prav tako raz drobljena pa je tudi kmetijsk pospeševalna služba. Znano pa je, d. kjer so zadruge dobro organiziram tam je tudi sodelovanje med kmet in zadrugo boljše. Gorenjski družbenopolitični de lavci ugotavljajo, da dohodkovna, proizvodna, poslovna in interesna povezava predelovalne proizvodnje kmetijskih pridelkov in trgovine pa tudi uporabnikov še ni takšna, da bi zagotavljala dolgoročnejšo stabilnost proizvodnje, zniževanje stroškov in porazdelitev tveganja na vseh stopnjah reprodukcije. Premočni so še administrativni posegi v oblikovanje cen. Predvsem pa se moramo zavedati, da dohodkovnih odnosov pri proizvodnji hrane ni mogoče vzpostaviti drugače kot »od njive do potrošnikove mize«. Kmetu mora biti zagotovljen normalen, pričakovan dohodek. Pogoj za to pa je moderna in racionalno organizirana kmetijska proizvodnja. Brez večjih investicij v kmetijstvo torej ne bo šlo. Tega se morajo zavedati tudi naše banke. Doslej sc bila vlaganja v naše kmetijstvo mi nimalna, v primerjavi z industrijo pi naravnost pastorska. Načrti za razvoj kmetijstva občinah so že narejeni, le povezati s-moramo v gorenjskem prostoru pregledati te načrte, jih uskladiti speljati široke razprave, in uskladit družbeni interes z zasebnim. »Kmetijstva ne moremo obravna vati ločeno od našega celotnega razvoja,« pravi tovariš Krvina »ločeno od drugih dejavnosti in ločeno od razvoja industrijskih cen trov. Podatki kažejo, da ne bom< zmogli bistveno večjega pridobiva nja hrane, če kmetijstva ne borm razvijali na kakovostni materialno tehnični osnovi. Zato moramo sred njeročne dokumente posebej ocenit glede razvoja kmetijstva in pridobi vanja hrane kot strateškega vpra sanja.« Začetek akcije je bil sprožen že pr temeljitih pripravah na ta medob činski posvet partijskih in sindikat nih delavcev, zdaj pa bodo potrebnt razprave v sleherni temeljni sredini D. Dolenc 20. SEJEM GOZDARSTVA Cp IN KMETIJSTVA kranj n.-zu.w — razstava ovac — lovska razstava in ponudba lovske opreme — razstava in prodaja blaga za opremo kmečkega turizma — razstava živilske in prehrambene industrije — prodaja blaga široke potrošnje — nižje cene G LAS 2.STRAN TOREK. 7./VMU1 PO JUGOSLAVIJI Štafeta mladosti v Srbiji Potem ko je štafeta mlado sti Sest dni potovala po Makedoniji, je v nedeljo prispela v Preševo, kjer jo je na veličastnem zborovanju prevzela mladina Srbije. V naslednjih osmih dneh bo štafeta mladosti obšla večji del ožje Srbije, to je pot, dolgo 2384 ki lometrov, nakar jo bodo 11. aprila prevzeli mladinci Bos ne in Hercegovine. Reke se počasi umikajo Dežurne ekipe, ki še vedno stražijo ob narasli Donavi, Tisi in Savi, pričakujejo, da se bodo podivjane reke prihodnje dni začele umikati s poplavljenih polj v stare struge. Ob Donavi, ki sicer počasi upada, pri Pančevu in tudi ob spodnjem toku še vedno traja stanje nenehne pripravljenosti pred novimi poplavami, gladina te reke pa je tudi pri Zemunu še vedno nad točko, ko se začne voda prelivati čez nasipe. Žitarice, ki so bile več dni pod vodo, so za vedno izgubljene. Polja bodo morali, ko se bo voda popolnoma umaknila, še enkrat preorati in jih pripraviti za setev koruze. Podražitve mimo dogovora Prepočasno uveljavljanje novega načina oblikovanja in nadzorstva nad cenami so številne delovne organizacije izkoristile za neupravičene podražitve izdelkov. Četrtina letošnjih podražitev ni usklajenih z zakonom o cenah, kar polovica pa jih odstopa od sprejete cenovne politike. Vse podražitve bodo zato v republiški skupnosti še enkrat preučili, so poudarili v slovenski zbornici, tiste, ki niso zakonite, pa bodo razveljavili. Tovarna za odpadke Ob pomanjkanju deviz za uvoz surovin smo končno le spoznali, da so odpadki, ki jim pravimo tudi sekundarne surovine, zlata jama surovin. Doslej smo se obnje spotikali, kot da smo najbogatejši na svetu, ne da bi se sklonili, jih pobrali ter uporabili. Beograd pripravlja zdaj, ko je postalo zbiranje odpadkov končno le perspektivno delo v našem skupnem gospodar jenju, gradnjo velike tovarne za pripravljanje odpadkov za uporabo v proizvodnjo. Pravijo, da se bo naložba izplačala v osmih letih, torej dosti prej kot bi se izplačala gradnja katerekoli druge tovarne. Se preskromen izvoz Po zaskrbljujočem padcu v začetku leta se je izvoz marca spet povečal, in sicer za 21J3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je prispevalo k boljšim skupnim izvoznim rezultatom v prvem četrtletju. V tem ob dobju smo v tujini prodali za 5,6 odstotka več blaga. Po kritost uvoza z izvozom je dosegla 58,7 odstotka, kar je za 6 odstotkov več kot leto poprej. Kljub temu pa z rezultati ne moremo biti za dovoljni. Prodali smo nam reč za okrog 10 odstotkov manj blaga kot je bilo dolo ceno v načrtu, od tega na zahod kar za 30 odstotkov Slovenci na Koroškem v. Kranj — V soboto, 4. aprila, je Kranj obiskala delegacija iz prijateljskega italijanskega mesteca Fiumecella, ki že nekaj let s Kranjem vzdržuje stike na kulturnem, športnem in turističnem področju. Najprej so bili gostje predsednika skupščine občine Kranj Staneta Božiča in predstavnikov kranjskih družbenopolitičnih organizacij, ki so goste seznanili z življenjem in delom v mestu, obrazložili so jim pa tudi našo samoupravo, za katero so se še posebej živo zanimali. Nato so obiskali Gorenjska oblačila ter krajevno skupnost Vodovodni stolp, katera bo verjetno vnaprej držala tesnejše stike s Fiumicellom. Gostje so si ogledali še stari del Kranja, muzej NOB, pogovore o nadaljnjem sodelovanju med mesti pa so zaključili v Prešernovem gledališču. -Foto: D. Dolenc JESENICE Danes, 7. aprila, ob 10. uri bo seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na seji bodo obravnavali predlog družbenega plana razvoja občine v letih 1981-1985, poročila o delu komunalnih organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in delovni osnutek zakona o javnih cestah. Med drugim bodo tudi pregledali predlog pogodbe za izdelavo zazidalnega načrta Rebro na Selu, zaključni račun davkov občanov za lansko leto in predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za osebne dohodke ter nekatere prejemke za (S) gotavljanju upravne organe jeseniške občinske skupščine. RADOVLJICA V četrtek, 9. aprila, bo redna seja organizacijsko-kadrovske komisije, ki deluje pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Obravnavali bodo predlog za podelitev srebrnega in zlatega znaka Zveze sindikatov, prvomajske listine Zveze sindikatov in nagrad in priznanj samouprav-ljavcev. V torek, 7. aprila, bo redna seja koordinacuskega odbora za pn-pravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije občine Kaaoviji-ca. Na seji bodo pregledali in obravnavali evidentirane kandidate za delegate na III. kongresu samoupravljavcev ter poslušali informacijo OK ZKS in OK SZDL Radovljica o dosedanjih pripravah na kongres in pripravi tez za oceno samoupravnega položaja delavcev in oceno delegatskega sistema. D. S. Pismo notranjemu ministru CELOVEC - Avstrija se pripravlja na ljudsko štetje, ki* izvedeno letošnjega 12. maja. Slovenci na Koroškem in tal druge narodnostne skupnosti v tej državi imajo s takšnimi it podobnimi štetji slabe izkušnje, saj so vsa preštevanja in Hal1 prinesla bore malo naši narodnostni skupnosti. Omejevala* njene pravice, zaoževala življenjski in kulturni prostor ter akti številke skušala dokazati, da je Slovencev na K o roškem** res* manj. Pred majskim ljudskim štetjem so pripadniki as* narodnostne skupnosti ns Koroškem ponovno vznenurja* Obilo utemeljenih razlogov imajo za to. Pismo, ki sta ga Zre* slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet korog£ Slovencev poslala avstrijskemu notranjemu ministra Enri* Lanzu kot najodgovornejšemu za ljudsko štetje, prav take t tudi zveznemu kanclerju Kreiskemu, koroški dežen i vladi *-avstrijskemu statističnemu uradu, opozarja na te proMasaj. Slovenski osrednji organizaciji, poroča celovški fBoTasa* informacijski in dokumentacijski center, opozarjata predv* na štiri probleme. Pismo notranjemu ministru, ksncierk drugima dvema noelovnikoma, ugotavlja, da so popisat f predvidene samo v nemščini, čeprav je na osnovi 7. ga* avstrijske državne pogodbe slovenščina v okrajih z jezika** mešanim prebivalstvom dopuščena kot dodatni uradni ja*t Popisnice bi morale biti dvojezične tudi po odredbah t** imenovane sedmojulijske zakonodaje iz leta lf7t. Slov**1 imajo prav tako za diskriminacijo rubriko o občevalneai kjer je razen nemščine predvideno le »drugo«. S tem je ščina, po državni pogodbi dodaten uradni jezik, obravnav kot vsi drugi neavtohtoni jeziki v sosednji državi. Pii slovenščino posebno rubriko, kot je na primer to predvideno vseh v Avstriji možnih veroizpovedih. Slovenski oi tudi terjata, da mora popisne pole izpolniti predstojnik dinjstva in le na izrecno zahtevo tako imenovani etevnf sar. Tako bi bil onemogočen vpliv na popisane. Preteklosti zje, da so prav ti komisarji tudi vplivali na ljudi, naj v občevalnem jeziku ne vpisujejo slovenščine. Končno osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem terjata od njega ministra Lanza, naj bodo krajevna imena v krajev Avstmje, ki izide po vsakem štetju, dvojezična državna pogodba. Sicer pa je bil za Slovence na Koroškem in za druge nostne skupnosti v Avstriji pomemben dogodek obisk i predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina DjuranorttJ sosednji državi. Izjemno pomemben je bil ta obisk tudi a tega, ker je opozoril na številna sorodna sli enaka stališč« držav do žgočih mednarodnih problemov. Obisk Veselina' ' novica v Avstriji bo brez dvoma prispeval tudi k še bobsJrM položaju naših narodnostnih skupnosti v državi sosedi. To w\ j uje tudi izjava kanclerja Kretskega, da potrebuje aunfcFI posebne pravice. Predsednik našegs izvršnega sveta se je »5 predstavniki naših narodnostnih skupnosti v Avstriji. J )( KRANJ v Delovna skupina izvršnega sveta je obiskala organi, nega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skuj preverjala obrambne priprave. Po uresničeni nalogi je \ poročilo, ki ga je izvršni svet na zadnji seji ugodno ocenil ter' na nekatere pomanjkljivosti pri obrambnih pripravah. Men'' mora biti to za vsakogar stalna naloga in da je nujno obrambi stalno prilagajati razmeram in tudi praktično preverjati. Vsebinska prelomnica^ Neurejeno dvojezl6no šol8tV( manj. Vi Tržič — Zveza prijateljev mladine Slovenije je v preteklem letu dosegla pomembne uspehe na področju organizirane družbene skrbi za otroke in mladino. Organizacijo preveva mnoštvo oblik in metod dela, po drugi strani pa jo hromi tudi vrsta slabosti. Naj bo program republiške zveze še tako oprijemljiv in konkreten, je pisan v prazno, če ne bo našel poti tudi v osnovne organizacije - v društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih in v občinske zveze. Prav to pa se že nekaj časa pojavlja. Regijski posvet občinskih zvez prijateljev mladine, ki je bil nedavno v Tržiču, je namreč pokazal da na Gorenjskem obstajajo le tri, pa še te niso povsem zadovoljne s svojim delom. V kranjski razmišljajo, kako bodo mrežo društev razširili in jih usmerili tudi v skrb za pionirje in mladino. V jeseniški občini imajo .društva povsod, razen v eni krajevni skupnosti, vsebinske težave pa so podobne kot v kranjski. Najslabše je v radovljiški občini. Zveza in njenih šest društev obstajajo praktično le na papirju. Pogrešajo mlade, ki bi delo na novo organizirali, ga razširili ter se povezali z družbenopolitičnimi organizacijami, katerih kolektivni član so, in z društvi, ki združujejo mlade. V škofjeloški in tržiški občini zvez ni. Tržičani so jo pred kratkim zbrisali iz registra, njene naloge pa je že zdavnaj prevzela komisija za delo s pionirji pri občinski konferenci ZSMS. Kolikor jih pač je. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki republiške zveze prijateljev mladine, so namenili največ pozornosti utrjevanju in aktualnim nalogam občinskih zvez in društev. Sporazumeli so se, da se morajo najprej v lastnih vrstah, v okviru socialistične zveze, priza-uevau itx uako vlogo zveze ali društva, ki bo ustvarjalno prispevala k načrtovanju, uresničevanju in usklajevanju akcij v korist otrok, staršev in mentorjev. Pomeni, da bodo do jeseni skušali ustanoviti zvezi v tržiški in škotieloški občini, povsod drugje pa bh okrepiti. Oktobra oziroma no-jih oKrepin___ zaživeti delegat- ki bodo krajevnih skupno- okrepiti. vembra bi mora.~ sko sestavljene občinske konference zvez prijateljev mladine, imele osnovo v stih. Zato je hkratna in trajna naloga tudi oživljanje društev v krajevnih skupnostih kot oblik dela v okviru socialistične zveze. Društva prijateljev mladine bi namreč morala postati tista organizacija, ki . bi vse odrasle in tudi mlajše povezovala v skrbi za otroka, usklajevala delo z otroki. Torej gre obenem tudi za podružbljanje te dejavnosti. H. Jelovčan CELOVEC - Slovenski informacijski in dokumentacijski center SINDOK iz Celovca nas redno obvešča o najpomembnejših dogajanjih med našimi rojaki na Koroškem. Pretekli teden je sporočil, da so bili v Celovcu pogovori o nezadovoljivo rešenih vprašanjih manjšinskega šolstva. Prvi tovrstni pogovor je bil že decembra lani, zdajšnjega pa so zaradi tehničnih ovir že dvakrat preložili. Pogovor je bil strokovne narave, vodil pa ga je pošlo vodeči predsednik deželnega šolskega sveta Kircher. Ude- 'v. »Popolno sodelovanje in enakost invalidov« je geslo mednarodnega dneva in leta invalidov, kiju je Društvo invalidov Kranj počastilo s slavnostno akademijo v soboto, 4. aprila, v delavski restavraciji Iskre na Laborah. V bogatem kulturnem programu so sodelovali recitatorji Osnovne šole Helene Puhar, harmonikarji in oktet Glasbe ne šole iz Kranja ter dramski igralec, član Prešernovega gledališča, Jože Vunšek. Zbrane številne goste — med njimi so bili tudi predstavniki društva civilnih invalidov iz Beljaka, pobratenega mariborskega društva, vseh gorenjskih društev, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Konrad Pavli ter družbenopolitične organizacije občine Kranj — pa je do večernih ur zabaval ansambel Oglarji, (dž) Foto: M. Ajdovec ležili ao se ga tudi šolskih oblasti in p osrednjih organizacij na Koroškem. Pozornost namenjena zniževanju učencev v dvojezičnih ljudskih in glavnih sol manjkljivemu dc izobraževanju učiteljev jezične šole. Od prvega ra decembra je bilo nekaj vprašanj, vezanih ^| podporo slovenskemu listu Mladi rod, detelu svet pa je tudi izdelal načrt za slovenski mat tečaj na trgovski akad ga posredoval pristojni* nom. Zadnji razgovor ni konkretnih rezultatov, bodo posredovani mestom. Obe strani s pripravljenost za nad strokovnih razgovorov. V novem kulturnem Radišah pa je bil obc*> Slovenske kmečke rveer leženci zbora so terjali, d*1 glasilo koroške kmetija*' niče Der Karntner Bas* vljati tudi prispevke v elo* ' ni. Slovenski kmetje, ki s*J zbornice, so dolžni plačev spe vek in imsjo zato tudi | do objavljenih člankov v i nem jeziku. Tudi na tea [ zboru je bilo eno ključali' šanj dvojezični pouk v i« kmetijskih šolah. Zavaeli | boljše sodelovanje med sko kmečko zvezo in svat* j venskih zadrug. Kmetje * rajo vključevati v blag kove, so poudarili na zboru, in menili, da aort fj slovenščina enakopraven f kmetijski zbornici. Občni zbor je bil idnnW čanjem absolventov šol. Odbor Slovenske zveze so na občnem atofj mladili z novimi člani, a sednika pa so ponovno Jožka Parila. ^1. kongres samoupravljavcev ^tnkaSulgaj: »Kongres mora biti kritičen in ustvarjalen« ,AiiiBU,ko SinH ▼ Beo-vljalci is _ Jagoslavi- 0|sn,ksjje . kongres vijsJeev, mo se pred (•Terjali • predsednico •rata zveze sin-Gorenjsko, Ivanko Msrsrak na pripravah na kongres gre v za dve stvari: prvič, da bolj jijeno vodimo vso našo aktiv i okviru rednih programov vseh joliticnih organizacij in - gre tudi za preverjanje mja kongresnih sklepov io zveze komunistov glede , da imata obe organizaciji na 'je leto kongrese — drugič pa "isune priprave na III. kongres ipravljalcev, ki pa tudi niso aredne aktivnosti, temveč gre poglobljeno oceno razvitosti eravnih odnosov, oziroma, k sao v času od sprejema usta i zakona o združenem delu spreminjati odnose in kje so za zaostajanje. Tudi tema jb je takšna. u to, da realno ocenimo do j ki so brez dvoma ogromni in i J teza konkretno ugotovimo, kje 4 Saj gre proces odločanja dela v Noćas naprej. I^lnkti moramo, kje so vzroki ^^uresničevanje sporazumov in h dogovorov, ki so jih sklenili znotraj delovne _cije ali širše. Ali ti spora z u j realno zasnovani, ali gre za )fJo? Zakaj ne bi vzroke za nespoštovanje dogovorjenega obravnavali delavski sveti tozdov, ki so ga v imenu delavcev podpisali? Večjo težo bi ti problemi imeli. Ne bi bilo toliko izmikanj. In veliko bolj bi morali povsod zahtevati povratne informacije. Delavci morajo vedeti, če so bili sprejeti sklepi uresničeni, njihovi predlogi upoštevani. In*če ne, zakaj ne! Oceniti pa moramo tudi racionalnost in uspešnost samoupravnih odločitev. Dostikrat gremo preširoko. V statutih smo sprejeli vse postopke. Zdaj je treba oceniti, koliko so se v praksi pokazali kot vsebinski premiki samoupravljanja, ali pa je Aktiv o aktualnih problemih delavcev Jlktiv komunistov neposrednih proizvajalcev * doslej načel že vrsto žgočih problemov od koblema prehrane do nagrajevanja proiz-\dnega dela lavec popije pri malici tudi alkoholne pijače. Med problemi, ki jih je aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev v zadnjem času obravnaval, so tudi stanovanjski problemi delavcev, razpravljali so o medsebojnih odnosih v delovnem kolektivu, o aktivnosti mladih komunistov. »Prav v zadnjem časa pa so še kako aktualne rasprave o vrednotenju dela v proizvodnji in v administraciji,« je povedal Peter Jekovec. »Tudi naš aktiv je o tem razpravljal in ugotovil, da se dejansko vse premalo upoštevajo stališča drage konference Zveae sindikatov o vrednotenja del v proizvodnji in v delovnih skupnostih. Prav zaradi višje vrednotenih del na administrativnih delovnih mestih, je še vedno odliv iz proizvodnje v pisarne dokaj močan, medtem ko pa delo v težjih pogojih ni ovrednoteno, kot bi moralo biti.« Vendar pa povsod le ni ostalo le pri ugotavljanju različnih in neustreznih vrednotenj dela, na kar so opozarjali delavci komunisti aktiva neposrednih proizva- ialcev; tako so na primer v ;ranjskem Tekstilindu.su že sprejeli različna merila nagrajevanja v letošnjem letu. »Na članskem sestanku konference sindikata naše delovne organizacije,« je povedal Peter Jekovec, »smo sklenili predlagati med drugim povišanje osebnih dohodkov delavcem v neposredni proizvodnji in sicer za višji odstotek kot pa delavcem v skupnih službah. Tako naj bi se letos v Tekstilindusu povišali osebni dohodki vsem zaposlenim za 16 odstotkov, delavcem, ki delajo tudi v popoldanski izmeni, pa še sa I odstotkov več in delavcem v nočni izmeni sa 10 odstotkov več. Na ta način se je vsesa proizvodnim delavcem osebni dohodek povišal boli kot drugim, seveda pa je to le prvi korak k drugačnemu JSekreter aktiva delavcev ko-Nnatov na posrednih proizva- *V*v Peter Jekovec je na nedai ^programsko volilni konferenc. JJ» kranjske občine kritično Jeeovoril o delu tega aktiva ter * posebej o težavah, s katerimi * aktiv srečuje pri svojem delu. J aktivu je 73 komunistov iz X>vnih organizacij ZK iz vseh \o% kranjskega gospodarstva. »les ima aktiv že kronične 't $ sklepčnostjo, saj pri-eetrtina članov aktiva nikoli ne pride na se-t Aktiv pa se je vseks-ssaoval prav zato, da bi d neposredni proiz-. i razreševali aktualne Naraste v svojem delovnem JslJ«; menim, da je sedanji Nseaarski i» politični tre-Net tek, da zahteva zavzeto Ndavaajc in akcijsko obna-Nie komunistov,« pravi sekre-vMovec. .Kljub tem težavam, pa je aktiv \lej ž* načel in spodbudil k raz Vvsnju vrsto problemov delav-\ v združenem delu. Tako je l^uv opozoril občinsko konferen-(ranj, da za nekatere de-Ve problem prehrane sploh ni Njen: gre predvsem zs delavce Sel« organizacij, ki ima i o ma TO kjerkoli, tudi v gostinskih lo-Ssk, kar seveda ni najbolj pri Sri «j aTudm malica na-Nse savteče na uro ali tudi več, Vjs BMŠaost pa je tudi, da de- la, ss j bo oceniti vsa deloval in ji vno v L M to zgolj formalnost. Dostikrat gre še vedno za odločitve, ki niso odraz zahtev delavcev, oziroma so premalo seznanjeni o posledicah takih ali drugačnih sklepov. Dostikrat izgubljamo čas za manj pomembne stvari. To ni nobena samouprava.« »Ali bi lahko kaj več storili za izboljšanje tega?« »Pogrešam živih stikov med predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavci. Najbolj odgovorni izvrŠilno-politični organi na ravni občine - predsedstvo SZDL, sindikata, mladine, komite ZK, to so tisti, ki so odgovorni za izvajanje politike. Vendar, še vedno preveč komuniciramo s papirji, premalo je žive besede prav od tu. Res je nemogoče, pokrivati vse temeljne sredine, toda, če bi imeli izdelano oceno, kje so v samoupravi šibki, in bi se tem sredinam bolj konkretno posvetili, jim pomagali reševati probleme, bi bilo veliko narejenega. Ugotoviti moramo vzroke za slabo razvite samoupravne odnose. Je kriva temu mlačnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ali slaba samoupravna naravnanost poslovodnih delavcev itd.? Z dobro, koordinirano in odgovorno akcijo vseh bi lahko uspešno speljali vse to, kljub temu, da v pripravah na kongres kasnimo.« »Kako pa smo na Gorenjskem organizirani?« »Gorenjska ima dva nosilca sporočil kongresu; to sta Sava in Murka. Poleg tega smo ocenili najbolj žgoče probleme na našem področju in ob tem ugotovili dobre rešitve iz prakse v posameznih organizacijah združenega dela. Te smo določili za nosilce tematskih razprav. T* razPrave imajo dvojen namen: prvič, da bi ocenili stanje na Gorenjskem in ga seveda tudi spreminjali, pa', da zafnemo gorenjsko združeno delo povezovati. Vsaka tematska razprava vključuje tozde iz vseh petih občin. Ko bodo razprave končane, bomo ocenili, katere naka-f i!eju "aJboJ konkretne rešitve; o teh bodo naši delegati razpravljali na kongresu.« »Kdaj dobimo v obravnavo Kongresno resolucijo?« »Do 10. maja bo natiskana in potem bo mesec dni v razpravi. Obravnava resolucije mora imeti dvojni namen: da bi še izboljšali sam tekst resolucije in pa da bi ocenili konkretne razmere sredine, ki resolucijo obravnava.« »Kako bodo potekale volitve delegatov?« »Evidentiranje se zaključuje. Gorenjska bo dala 20 delegatov, od tega 9 žensk in 4 mladince. Osnovni kriterij za vsakogar je njegova samoupravna naravnanost v praksi. Dogovorjeni smo, da bodo zbori, na katerih se bodo sešli delegati, vsebinsko naravnani; vsak bo obravnaval tudipo eno vprašanje, ki nas tare.« »Kaj si obetate od kongresa?« »Kongres mora biti kritičen in ustvarjalen. Kritičen v oceni, ustvarjalen pa v nakazanih rešitvah. Pokazal pa bo, seveda, tudi na uspehe. Rezultati, doseženi od zadnjega kongresa pa do danes, niso majhni. So pa seveda tudi slabosti. Vsekakor ne bomo mogli mimo naše trenutne ekonomske situacije. Kongres bo brez dvoma potrdil, da smo močni, da smo po samoupravni poti sposobni reševati najhujše probleme, ker bi sicer izzvenelo, da kličemo na pomoč državo. Usmeritve kongresa bodo brez dvoma v tem, da moramo še bolj kot doslej v naši praksi uporabljati mehanizem samouprave, oziroma politični sistem, ne pa da ga obidemo in se dogovarjamo po kratki poti.« D. Dolenc Večina podpisala Kranj — Informacija o podpisovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov republiških samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje je bila posredovana v obravnavo kranjskemu izvršnemu svetu. Njegovi člani so ugotovili, da podpisovanje sporazumov v kranjski občini ugodno poteka. Nad dve tretjini podpisnikov je sporazume že podpisalo. Vendar podpisniki ugotavljajo, da je na tem področju še marsikaj nejasnega. Predvsem ni natančneje opredeljeno, kdo je posamezne sporazume dolžan podpisati in kdo ne. Sporazumi posegajo na različna področja, zato podpisniki vseh ne morejo biti vsi po vrsti. jk Štipendije na rešetu V zadnjem času je temperatura na področju štipendiranja občutno porastla. Temu je botrovalo več dogodkov: najprej zatikanja pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah, zatem uresničevanje novih določil; posebno težo pa so verjetno imele krepke podražitve v začetku tega leta, ki so preko predvidevanj izpraznile tudi žepe štipendistov. Na kratko bomo orisali potek dogodkov in položaj v gorenjskih občinah. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske—Kranj je na osnovi sklepov samoupravnih organov celotno gradivo za podpis sporazumov poslala v septembru lanskega leta. Pričakovali smo, da bodo sporazumi z veljavno večino podpisani do konca oktobra. Vendar pa odziv ni bil ustrezen, kar se je dogajalo tudi v večini drugih slovenskih občin. Po dodatnih pobudah, ki so jih sprožile družbenopolitične organizacije in drugi, so bili ob koncu letošnjega februarja samoupravni sporazumi o štipendiranju sprejeti v vseh gorenjskih občinah. STIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Vsi gorenjski štipendisti, ki prejemajo denar iz združenih sredstev, so dobili nove izračune na hranilne knjižice z rednim izplačilom v marcu. Razlike so bile — skladno s sklepom — poračunane od 1. januarja 1981. Pri tem izračunu smo upoštevali načelo, da nihče ni dobil manj kot doslej; pomeni, da smo vsem štipendistom, ki jim je nov izračun prinesel manj, izplačali dosedanjo višino (po starem sporazumu). Nov izračun je v bistvu odrezal več štipendistom v zelo slabem gmotnem položaju, tistim, ki stanujejo v domovih ali se v šolo vozijo na daljših razdaljah. Poleg tega je primaknil dodatek za prav dober ali odličen šolski uspeh, razen za učence oz. študente prvih letnikov. Tega dodatka doslej ni bilo. Po sklepu republiške skupne komisije bodo štipendije iz združenih sredstev še dodatno povečane za 9 odstotkov, in sicer s poračunom od 1. januarja 1981. Sklep bo uresničen z rednim izplačilom v aprilu. Dodati moramo, da je strokovna služba imela nove azračune nared že v januarju, vendar jih ni mogla uresničiti pred veljavnostjo sporazumov. (SE NADALJUJE) III. kongres samoupravlja vce v Krajevne skupnosti o delegatskem sistemu V radovljiški občini pri občinski konferenci SZDL deluje delovna skupina, ki bo združila vse analize o delovanju delegatskega sistema v krajevnih skupnostih Radovljica — Občinski koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev je v radovljiški občini pripravil vse potrebno za tematske razprave ter ocene samoupravne organiziranosti v občini. V radovljiški občini imajo štiri nosilce tematskih razprav, ki jih bodo pripravili Veriga Lesce, Murka Lesce, GLG Bled in medobčinski svet zveze sindikatov ter občinska konferenca SZDL Radovljica. Tematske razprave bodo v občini pripravili do 15. aprila. V Verigi, Murki in pri občinski konferenci SZDL so že pripravili teze za organiziranje razprave. Zdaj poteka še postopek evidentiranja kandidatov za delegate. Tako bodo z Jesenic štirje delegati, iz Kranja osem delegatov, iz Škofje Loke štirje delegati, iz Tržiča en delegat in iz Radovljice trije delegati. Na osnovi sporočil kongresu, ki so izvirna oblika posredovanja rešitev in predlogov, se bo oblikoval tudi osnutek resolucije, ki ga bodo delavci in občani obravnavali aprila. Resolucija bo na ta način rezultat bolj ali manj uspešnega dela v pripravah na kongres. V Sloveniji bo poslalo sporočila kongresu 16 temeljnih organizacij, med njimi tudi Murka iz Lesc. III. kongres samoupravljalcev in predpriprave nanj nudijo izredno priložnost, da v sleherni sredini Seja kranjske občinske skupščine Delegatski »da« za srednjeročni plan analizirajo svoje delo, slabosti in pomanjkljivosti ter uspehe in ponudijo samoupravne rešitve za nadaljnji razvoj. Tudi na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so izvolili delovno skupino, ki naj bi analizirala gradivo, ki ga bode»pri pravile krajevne konference SZDL. O temi: izvršilni organi v delegatskem sistemu so se domenili tako, da bodo v vseh krajevnih konferencah SZDL v občini pripravili analize o posameznih delegatskih razmerjih v krajevnih skupnostih in sicer konkretne analize z možnostmi rešitev problemov in uspešnejšega nadaljnjega delovanja delegatskega sistema. Tako bodo nekatere krajevne skupnosti razpravljale o tem, kako delujejo delegacije, druge o tem kako delegati, kakšni so odnosi med svetom in skupščino krajevne skupnosti in tako dalje, analizo pa bodo posredovali delovni skupini pri Socialistični zvezi v občini do konca aprila. Tako bi dobili celovit in analitičen pregled o delegatskem sistemu v krajevnih skupnostih, pregled, ki bo nedvomno nadvse koristna osnova za uspešnejše nadaljnje delo, analizo, ki bo' opozorila na pomanjkljivosti in napake ter tiste ovire, ki danes še preprečujejo, da bi delegat-.« ski sistem zaživel v popolnejši obliki in vsebini. D. Sedej KRANJ — Pomembna je bila sredina seja kranjske občinske skupščine. Delegati so soglasno sprejeli predlog družbenega plana kranjske občine do leta 1985, prav tako pa so poslušali poročilo predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Mila: na Bajžlja o družbenoekonomskih giba/fjih v Sloveniji v letošnjih prvih dveh mesecih in o predvidenih ukrepih, ki jih je republiški izvršni svet sprejel, v sredo, 7. aprila pa bo z njimi seznanil delegate republiške skupščine. Kranjska skupščina je v sredo s priporočili, ki jih je izrekla razprava, sprejela poročila sodišča združenega dela, temeljnega sodišča in temeljnega tožilstva Kranj in družbenega pravobranilca samoupravljanja, soglašala z letošnjo davčno politiko v občini in republiki ter se seznanila z delom komisije za vloge in pritožbe. Stopnje rasti napredka kranjske občine v prihodnjih petih letih so visoke, naloge pa ambiciozne, vendar uresničljive, je dejal v uvodnem govoru pred sprejemom srednjeročnega plana predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič Vsak mora na svojem delovnem mestu in v svojem okolju odgovorno uresničevati naloge. To je še pomembnejše zaradi tega, ker tudi prvo leto sedanjega srednjeročnega plana začenjamo s težavami. Potrebna bo velika aktivnost skupščine, izvršnega sveta, organizacij in skupnosti, upravnih organov in vseh v sistemu. Stabilizacijska bodo ta leta, kot smo se dogovorili, je dejal predsednik Stane Božič. Konec leta 1978 in v začetku leta 1979 so se začele priprave na oblikovanje srednjeročnega plana. Nad 1000 ljudi se je usposobilo za to delo, je poudaril Stane Božič. Konec lanskega decembra je bil z visokim odstotkom podpisan dogovor o temeljih plana in sporazumi o planih interesnih skupnosti. Široko zasnovana je bila javna razprava. V snovanju srednjeročnega plana smo se marsikaj naučili in se tudi medsebojno spoznali, predvsem pa se je uveljavilo prepričanje o pomembnosti samoupravnega družbenega planiranja in soodvisnosti naših načrtov od dohodka, ie deial Stane Božič. J Košnjek O Lr A S4.STRAN. @ SK. LOKA 9. skupno zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinski« e izobraževalne skupnosti Škofja Loka Seja bo v tojjpk, 14. aprila 1981, ob 16.30 v zbornici osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku v Skofji Loki TOREK, 7. m) DOGOVORIMO SE Več oddelkov, uspeh nekoliko slabši r Dnevni red izvolitev verifikacij ske komisije in ugotovitev sklepčnosti skupščine pregled in potrditev zapisnika ter poročila o uresničevanju sklepov 7. zasedanja skupščine in skupnega usedanj« skupščin SIS poročilo o uresničitvi finančnega nacrta sa leto It*« sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenije sprejem samoupravnega sporazuma o oblikovanju XV. enote SI8EOT SRS sprejem sklepa o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi sodišča združenega dela sa področje izobraževalnih skupnosti v sns sprejem samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov i sob reševalnih skupnosti sa obdobje 1M1 do mi sprejem družbenega dogovora o načelih in merilih sa razmeščanje izvajanja vzgojno-izobrazevalaih programov usmerjenega izobraževanja vSBS informacija o pripravah na začetek S■merjenega izobraževanja v občini koAaLoks poročilo o gradnji objektov usmerjenega izobraževanja v obči na ures- delegatska vprašanja Gradnja objektov usmerjenega izobraževanja Poročilo o gradnji objektov usmerjenega izobraževanja v Skofji Loki, ki ga je občinska izobraževalna skupnost dolina posredovati vsem tistim, ki združujejo sredstva po posebnem sporazumu, obsega podatke o pripravah na gradnjo, velikost objektov, potek gradnje, finančnih potrebah ter oris načrtovanega reševanja delavniških prostorov. Temu poročilu je dodano tudi finančno poročilo o združevanju sredstev ter odhodkih po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za*grad-njo objektov usmerjenega izobraževanja. Ker gradnja še ni zaključena, tudi poročilo ni dokončno in je le oris stanja, v katerem je trenutno investicija. Vsem delovnim organizacijam je bilo to poročilo poslano skupaj s posebno brošuro, kjer je še natančnejši opis objektov in slikovna predstavitev. Lani je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 4762 učencev, kar je 93 več kot v šolskem letu 1978/79. Pouk je potekal v 178 oddelkih, kar pomeni, da so morali lani odpreti štiri nove oddelke. V celodnevno solo je bilo vključenih le 1,4 odstotka učencev, kar je daleč za Gorenjsko in Slovenijo. Na Gorenjskem je v celodnevno bivanje, vključno s Skofio Loko, vključenih 17 odstotkov in v Sloveniji 11 odstotkov otrok. Sole so lani deloma obnovile opremo in učila. Prostorska stiska pa je vedno večja in vse več otrok mora v solo v dveh, ponekod pa poznajo celo tri izmene. Zanimivo je tudi to, da se je strokovna usposobljenost delavcev lani poslabšala. Seveda gre pri tem za poprečje v višini dosežene in zahtevane strokovne izobrazbe. Tako je bilo lani nestrokovno zasedenih 14 odstotkov učnih ur, kar je za 2 odstotka več kot leta 1978/79. Če pa ocenjujejo program storitev iol, je treba povedati, da program ni bil v celoti uresničen. Predvidene šolske ure po predmetniku so bile opravljene 94,2 odstotno. Plan ni bil dosežen zaradi nepredvidenih akcij in deloma zaradi velike bolniške odsotnosti. Velika pa so odstopanja pri uresničevanju programov fakultativnega pouka, pri dopolnilnem in dodatnem pouku ter interesnih dejavnostih. Tu gre za odstopanja v obeh smereh. Nekatere iole na tem področju niso naredile skoraj nič, druge pa so predvidene programe veliko presegle. V podaljšano bivanje je bilo v 18 oddelkih vključenih 482 učencev. 98 teh učencev je šolo oziroma razred uspešno zaključilo. Sole so organizirale šolo v naravi, plavalne, smučarske in kolesarske tečaje. V interesne dejavnosti je bilo vključenih 90 odstotkov učencev. Vendar pa bo v prihodnje treba dati več poudarka tehniki, kmetijstvu in prometu. Izvedenih je bilo veliko koristnih akcij kot so akcije čiščenja in zbiranja papirja. Vse šole izdajajo šolska glasila, med katerimi je glasilo OŠ Cvetko Golar dobilo zvezno priznanje. Postopoma se razvija tudi šolsko knjižničarstvo. veliko poudarka je bilo tudi na ohranjanju tradicij NOB. Kako naprej Poročilo o delu osnovnih šol je temeljito obravnaval izvršni odbor skupnosti in je sprejel naslednja stališča: Kadrovska zasedba se je na šolah poslabšala, posebno zaskrbljujoča je v oddelkih podaljšanega bivanja. Zato naj aktiv ravnateljev v sodelovanju s strokovno službo izobraževalne skupnosti pripravi ukrepe za izboljšanje. Pri dopolnilnem pouku je potrebno najti boljše metode dela in več poudarka naj bo na dodatnem pouku. V podaljšanem bivanju je potrebno uveljaviti elemente celodnevne šole. Dokončen predlog maji V predlagani mreži šol usmerjenega izobraževanja t ! Skorja Loka dobila optimum zmogljivosti glade sa potrebe in spremembe sistema izobraževanja. Zato bo; veliko pozornost posvetiti poklicnemu usmerjanja. V na izvršilnem odboru izobraževalne skupnosti pa ji poudarjeno, da je potrebno vso potrebno skrb posvetiti! ta vijanju vseh pogojev za usmerjeno izobraževanje. Zato naj se organizira močna šola in soglasno je bife; gano naj bo šola usmerjenega izobraževanja enovita organizacija, kar bi zagotavljalo boljšo kadrovsko as večjo socialno varnost delavcev. Sola bi bila organizirani da bi. se lahko povezovala s sorodnimi ali enakimi los* ] regiji in republiki. Ker pa usmerjeno izobraževanje ne bo moglo potekati sodelovanja združenega dela, se morajo organizacije sir '' dela dobro pripraviti na organiziranje delovne prakse. L pozornost je treba posvetiti tudi kadrovski problematik;1 srednjih šolah. Čeprav so sedaj vse srednje šole enake.*' vedno predsodki o delu na nekdanjih poklicnih šolah. V skladu s sprejetim planom občine Skorja Loka je tngi nologijo dela v OZD organizirati na tak način, da bo----" večje zaposlovanje šolsnih ljudi. Nujno potrebno je _ tančne kadrovske analize in potrebe za daljše obdobje, ker) tako moč pripraviti nove usmeritve, ki jih gosi ' potrebuje. Elaborat o družbeno-ekonomski upravičenosti poi«. in združevanja srednjih šol bo izdelan do sredine aprila. VI polovici maja pa bo izoblikovan dokončen predlog - nja usmerjenega izobraževanja v Skofji Loki. Dogovor o usmerjenem izobraževa Izobraževalna skupnost Slovenije je v skladu z akcijskim načrtom priprav na uvedbo usmerjenega izobraževanja sprejela predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobra-ževalnin programov usmerjenega izobraževanja. Predlog opredeljuje načela in merila po katerih naj bi se razmeščali vzgojno-izobraževalni programi. Z njimi se odpravlja klasična delitev na poklicne in tehnične šole, kar pomeni, da mora vsaka šola zagotavljati program v celoti. Dogo- Učni uspeh Učni uspeh se je lani nekoliko znižal. Uspešnih je bilo 98,1 odstotka učencev, kar je za 0,5 odstotka manj kot v šolskem letu 1978/79. Generacijski osip (število učencev, ki v osmih letih ne zaključijo OS) se je zmanjšal od 7,9 na 6,9 odstotka. Precejšnja pozornost je bila posvečena poklicnemu usmerjanju, ker je bila že za leto 1980/81 načrtovana preobrazba srednjega šolstva, Prihodki za 2,2 odstotka s w s s VIŠJI na resolucije o "družbenega plana ar . Poročilo je pripravljeno glede na rebalans finančnega načrta, ki je bil sprejet oktobra 1980 podlagi sprememb uresničevanju za leto 1980. Prihodki so bili za 2,2 odstotka višji od planiranih. Pri odhodkih pa so večja odstopanja: za osnovnošolsko izobraževanje odraslih je bila porabljena le dobra polovica sredstev, kar kaže, da za tovrstno šolanje ni več zanimanja, za 10 odstotkov so bili večji stroški za zavodsko bivanje, ker skupnost otroškega varstva ni imela denarja, da bi zagotovila vsa sredstva amortizacije, združena amortizacija pa je Bila prekoračena za 16 odstotkov zaradi anuitet pri soudeležbi gradnje šole v Selcih. Pri dopolnilnem programu so odstopanja pri postavkah učbeniki, sofinanciranju glasbene šole in delavske univerze, pri vzgojnem svetovanju, ker programi niso bili uresničeni načrtovanem obsegu. vor je torej sprejet z namenom, da se zagotovi in uskladi samoupravno urejanje odnosov pri opredeljevanju izvajalcev posameznih vrst vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju; da se spremeni vsebina, oblika in organizacija vzgojnoizobraževalnega dela v usmerjenem izobraževanju tako, da bo na vsaki stopnji izobraževanja omogočena vključitev v delo ali nadaljevanje izobraževanja in izpopolnjevanja ob delu in iz dela; da se pospeši proces demokratizacije vzgojno-izobraževalne dejavnosti tako, da bo ob enakih pogojih dostopna vsem občanom, mladini in odraslim glede na njihove sposobnosti in nagnenja ter bo usklajena s kadrovskimi potrebami, zmogljivostmi in materialnimi možnostmi združenega dela in celotne družbene skupnosti; da se usklajeno izvaja družbeno planiranje kadrovskih in izobraževalnih potreb, ki predstavlja osnovo svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela kot uporabniki in vzgojnoizobraževalnimi organizacijami kot izvajalci izobraževalnih storitev in, da se zagotovi racionalno in ekonomično trošenje denarja, namenjenega za izobraževanje in učinkovito izrabljanje obstoječih zmogljivosti ter smotrno vlaganje v kadrovske in materialne pogoje vzgojno-izobraževalnega dela. Iz predloga družbenega dogovora izhaja, da bodo programe za pridobitev strokovne izobrazbe lahko izvajale tiste šole, ki program lahko izvajajo celovito in imajo za to kadrovske in materialne pogoje ter bodo v prvem letniku srednjega izobraževanja vpisale v najmanj tri oddelke v isti usmeritvi ali najmanj dva oddelka v program, ki nima smeri izobraževanja oziroma v katerem vse smeri izobraževanja usposablja- jo za isto stopnjo zah družbene potrebe po manjše v posamezni \ razmestitev programov ■ toliko oddelkov, kolikor* s samoupravnim spon meljih planov ustrezne braževalne skupnosti nja dislociranih o le ob poprejšnji u_, potreb in pogojev v ževalni skupnosti. Uporabniki in izva nih izobraževalnih sk ugotavljali potrebe po j izobraževanju in v skladu določali mrežo šol v so* uporabniki in izva jaki tj izobraževalnih skupnost niki an izvajalci v ~ skih izobraževalna, bodo po svojih delegata » izobraževalne skupnosti ■ ugotavljali celotne pot^f usklajevali z zmogljiv^ ževalnih organizacij ^ « možnih udeležencev ter določali strukturni loži ji ve populacije za pu* meritve glede na prioritet«' združenega dela. Pogodba z Lokainvei Občinska izobraiev nost in Lokainvest ak, razum o dolgoročne* nju pri pripravi U gradnje objektov i* ki se bodo gradili g moprispevka. Infoi_ spremlja ta dogovorT organiziranju \ ferendumskega , blematiki finančnega^ in investicijah, ki to ¥' V. r SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Dozorevanje in razvoj poklicnih interesov (2) Doba od 12. do 17. leta je (po Ginzbergu) doba najbolj burnega udejstvovanja učenca v zvezi s poklicnimi interesi, saj je to čas, ko posameznik spozna, da je pred problemom izbire poklica. To je obdobje poskusnih izbir poklica. V tem času preide posameznik več faz. Nivo njegovega osebnostnega razvoja je že tako visok, da se za poklic odloča zaradi interesa, ki ga za področje č*uti v sebi. Istočasno pa so tudi njegove intelektualne sposobnosti že tako razvite, da je sposoben soočati sebe in zunanje možnosti. Zaveda se, da so zahtevnosti poklica tolikšne, da jim bo lahko kos oziroma, da so mogoče njegove želje previsoke. Ob tem učenec gradi lestvico vrednot v zvezi z izbiro poklica in tako je poklicna želja tudi posledica njegovega splošnega vrednotenja sveta. Interesi se umirjajo, povečuje se zavest o realnih možnostih za uresničitev poklicne želje. Obdobje realnih izbir poklica je naslednje obdobje: to je čas kompromisov med realnimi možnostmi, lastnimi možnostmi in omejitvami, ki jih predstavlja okolje. To je čas realizma. Posameznik svoje želje sooča z realnostjo (zanima se za potrebe, razpise štipendij,'možnosti sprejema v šolo). Vrh tega obdobja predstavlja faza kristalizacije poklicne izbire: to je čas notranjih procesov, razmišljanja, presojanja, sprejemanja in zavračanja razlogov za poklicno odločitev. Odločitev za poklic je tu. Kasnejša razmišljanja predstavljajo že specifikacijo znotraj okvira določenega s poklicno odločitvijo. Odločanje za poklic je po tem avtorju serija izbir znotraj posameznih faz, ki temeljijo na osebnostnem dozorevanju. Kasneje je Ginzberg svojo teorijo o razvoju poklicnih interesov dopolnjeval. Kompromisu med lastnimi, subjektivnimi faktorji in zmožnostmi ter objektivnimi pogoji za realizacijo poklicnih načrtov je kasneje dodajal razlago, da je proces razvoja poklicnih interesov stalen, traja vse življenje oziroma vso delovno dobo. Tudi v kasnejših, zrelih letih lahko pride do spremembe poklica zaradi razvoja novih interesov. Ugotavlja, da na spremembo poklica lahko vpliva neskladje med prvotno izbiro in delovno izkušnjo. Prav tako pa so pomembni objektivni družbeni pogoji in družinske razmere. Križaj Antonija DOGOVORIMO S' Ocena kranjskega izvrftnega sveta Umirjena gospodarska rast Kranj — Izvršni svet občinske skupščine je na seji v sredo, 1. aprila ocenil lansko gospodarjenje v občini in analiziral usklajenost letošnjih Klanskih aktov z določili resolucije. Favesti velja le glavne ugotovitve: kranjska občina se je lani uspešno vključevala v stabilizacijska prizadevanja, kar je povzročilo umirje-nejšo gospodarsko rast, porabljena sredstva so naraščala hitreje od celotnega prihodka zaradi podražitev energije in reprodukcijskega materiala, doseženo je bilo za kranjsko občino presenetljivo dobro 97,7 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, na račun izjemno povečanega izvoza in zmanjšanega uvoza (prevladoval je še vedno izvoz na konvertibilno področje, čeprav se je izvoz na vzhodne trge povečal), uresničena so bila dogovorjena delitvena razmerja, izplačila za investicije pa so bila realno za 15 odstotkov nižja. Povečal se je delež lastnih sredstev združenega dela in račun manjših posojil. Štiri temeljne so zadnje poslovno let« izgubo. Izguba predata tek vsega dohodka v nizacij oziroma teme^aj cij pa je poslovalo na nosti. Izvršni svet st ji analize rezultatov tedaj je bilo lansko v primerjavi z GorenjakV jo poprečno. Na sploh* slovensko gospodarstvo tate. Pomembno je tudi usklajenosti letošnjih tov z občinsko resolucija družbeno planiranje ugott bila dosežena soraimereo ven usklajenosti. Iiiemi *> organizacije s podreča dejavnosti, kjer je rasnenj i hodkom in načrtovano s#f| rušeno. Izvršni svet jih je f da je treba nesoraimem" odstraniti. Gledališki praznik v Bohinju domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici bo Prihodnji četrtek, petek in soboto teklo letošnje trčanje gledaliških skupin Gorenjske, ki ga ikrat organizira Zveza kulturnih organizacij 'adovljica — Uvod v praznik bo sredin nastop lomače igralske skupine vkadvajaetega j> k 11. aprila, torej •Vi, petek in sobo • t do« u Joža J EADOVLJICA - Zveza kul-organizacij Radovljica je ._ prireditelj srečanja gle-lafkiB skupin Gorenjske, že trikdvajeetegs po vrsti. Od 9. prihodnji če-soboto se bo odvi-Ažmana v Bo-Bistrici. To je takorekoč aserna dvorana v ra-občini, opremljena z potrebnimi tehničnimi Istočasno pa je Zve-kaltaraih organizacij Radov-vodU tudi namen, da Bo-enkrat predstavi dobro letošnje gledališke sezone. Izmed devetih predstav, kolikor si ji je ogledal selektor Matija Logar, umetniški vodja v Prešernovem gledališču v Kranju, je za srečanje izbral šest predstav. V četrtek, 9. aprila, ob 16. uri bo tako na sporedu Odločna zahteva Borialava Pekiča v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja in v režiji Toneta Peršaka; ob 19.30 pa bo z Gospo ministrico Branislava Nušiča nastopila igralska skupina kulturno umetniškega društva F. Kotar iz Trzina pod režijskim vodstvom Milana Stanteta. V petek, 10. aprila, ob 19.30 bo Prešernovo gledali- H aV> /Jm W% m mK<: i ''P m ■f mmf ; h fe; mmm - 1 ¥ % f A \o zahtevo Borislava Pekiča v izvedbi Prešernovega gledališča iz tj* v režiji Toneta Peršaka se bo v četrtek v domu Jožeta Ažmana Bistrici, začelo letošnje srečanje gledaliških skupin Gorenjske. lance Godec v Kranju sv >raace Godec je eden tistih slovenskih slikarjev, ki so že liani triissrt let zvesti spremljevalci galerijske dejavnosti v l Poleg pokojnega Ljuba Ravnikarja, ki je a svojo prvo ro Ista 1M4 v galerijskih prostorih Prešernove hiše v t odpri pot številnim umetnikom, ki so mu sledili, je bil m Godec tisti razstavljale«, ki se je z vsakim novim slikar-retklssa skoraj praviloma predstavil tudi v Kranju. To pot —-» je France Godec prikazal izbrano skupino r od katerih so mnogi rezultati vtisov z njegovih številnih i ki jih je opravil v zadnjih letih. Prav zato so izredno barvno nasičeni in ker so plod trenutnih zaznav, tudi uo dinaaaični. Ob slikarje vi 7g-letnici smo se v našem tisku srečali z neka-reeeaaijasni naših vidnih umetnostnih kritikov, ki na p> ančin opredeljujejo umetnikovo delo. Med drugimi je v m laafiodlk orisal raznolikost Godčevih sliksrskih prizade-| prof. dr. Stane Mikuž, v katalogu ob slikarje vi jubilejni raz-pa je Frane Zalar še posebej poudaril barvne vrednote tvega slikarstva. 2» razstavo v Kranju smo iz obsežne zbirke Godčevih mftev izbrali tiste, ki na najboj značilen in kvaliteten način Mssirjejo Godcevo slikarsko fizionomijo, ne glede na to ali je U shae realističnemu sli ekspresionističnemu likovnemu r iartzm. Pri tem ugotavljamo, da je umetnikov slikarski predmet, I asi so to tihožitje, portret ali krajina do kraja nasičen z barvo ' i neizčrpnimi izraznimi vrednotami, zaradi česar Franceta Godca v skupino naših najbolj uspešnih Cene Avguštin 0**ovaaje gledališke skupine iz Sel ns Koroškem - V kul (ornem domu Sv. Duh pri Skofji Loki je v soboto, 4. aprila, s komedijo fandevu nastopila gledališka skupina kulturno prosvetnega društva Planina iz Sel na, avstrijskem Koroškem. Sele so pobratene s škof-jthlko občino in prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Komisije m pnjateljako sodelovanje z občinami pri Skupščini občine Skofja lm ter Zveze kulturnih organizacij Skofja Loka. Organizacijo so prevzeli člani kulturno umetniškega društva Ivan Cankar Sv. Duh, ki m gfittom pripravili prisrčen sprejem, pred kulturnim domom so potlačili celo mlaja s pozdravnim napisom. Največje gostoljubje pa so nedvomno izpričali domačini, ki so povsem napolnili dvorano. šče iz Kranja uprizorilo Grčo Ri-harda Svobode v režiji Janeza Drozga. V zaključno srečanje se je uvrstila tudi uprizoritev Emigranta Slavomira Mrožka v izvedbi Prešernovega gledališča in režiji Lojzeta Domanjka. Zaradi specifičnega scenskega okolja bo predstava v garažah UJV v Kranju, kjer je bila doslej tudi vselej uprizorjena. V soboto, 11. aprila, pa si bodo Bohinjci lahko ogledali še dve predstavi. Ob 19.30 bo Gledališče Tone Ču-far z Jesenic uprizorilo Učno uro Eugena Ionesca. Sledila bo uprizoritev Snubača Antona Pavlovima Cehova v izvedbi igralske skupine DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega. Obe predstavi je režiral Miran Kenda. V zaključno srečanje je torej izbranih sest predstav, od teh kar tri v izvedbi Prešernovega gledališča. Selektor Matija Logar je ob izbor zapisal: »Pri vseh izbranih predstavah gre za temeljito delo, ki v izvedbi z reper-toarnim izborom jasno izpričuje zastavljen cilj. Pri nekaterih Naš znani slikar in grafik Božidar Jakac, po čigar likovnih rešitvah so bile natisnjene številne poštne znamke, je na otvoritvi razstave v Prešernovi hiši nazorno opisal, kako so nastajali osnutki in risbe za poštne znamke. Jakčeve poštne znamke V Prešernovi hiši so odprli zanimivo razstavo predstavah ugouvijsm~resnične Skice in risbe Božidarja Jakca za jugoslovanske TS^^^r^t^S^ poštne znamke - Razstava, ki jo je pripravil predstavljene naši publiki, kar PTT muzej iz Beograda, poudarja pomemben delež našega znanega umetnika pri oblikovanju seveda predstavlja pomemben dosežek znotraj republike.« Uvod v gledališki praznik v Bohinju pa bo nastop domače igralske družine DPD Svoboda Tomaž Godec, ki bo v sredo, 8. aprila, ob 19.30 uprizorila Fin-žgarjevega Divjega lovca v režiji Lovra Strga rja. Sodelovala bo tudi domača folkorna skupina. V domu Joža Ažmana so že pretekli petek postavii informativni pano z lepaki in fotografijami o vseh predstavah, ki seznanjajo domačine z vsebino predstav in jih vabijo k ogledu. M. Volčjak Kiparska razstava v tržiškem paviljonu Z uvodnim koncertom baritonista Mihe Plajbesa in pianistke Marine Sikič-Severjeve so v petek, 3. aprila, v paviljonu NOB v Tržiču odprli AntonrHetmanaade,n8keKa kipar,a tja' do'lacetka m^7'doi\eV bo odprta. Po pozdravnih besedah je slikar in grafik, akademik Božidar jugoslovanskih znamk Kranj - V petek, Z. aprila, so v Prešernovi hiši odprli razstavo Skice in risbe Božidarja Jakca za jugoslovanske poštne znamke, ki predstavlja pravo redkost, na področju muzejskih razstav, saj zajema tematsko specifično področje, ki ga preučuje PTT muzej v Beogradu. Kranjsko občinstvo ima torej izjemno priložnost ogledati si razstavo, ki je plod večletnega sodelovanja med PTT muzejem Skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij v Beogradu in Gorenjskim muzejem, denarno pa jo je omogočilo PTT podjetje iz Kranja. Petkove slovesne otvoritve se je udeležil tudi Božidar Jakac z ženo Tatjano, ravnateljica PTT muzeja iz Beograda Olga Kovačevič in kustosinja Smilja Senič, predstavniki PTT podjetja iz Kranja ter seveda filatelisti, katerih pozornost bo razstava nedvomno posebej, pritegnila Upravičeno lahko rečemo, da se malokdaj v naših razstaviščih predstavljajo avtorji, ki s svojo zaokroženo in prečiščeno govorico del stopajo pred obiskovalca kot celovit in zgoščen program »nove podobe človeka«. V moto same razstave, na katero so prispevali svojstveno baletno fantazijo tudi člani baletne skupine Mladinskega gledališča Tržič, je vnesel akademski kipar Anton Herman le troje besed: človek -gibanje — stopalo. Od bazičnega popredmetenja stopala — čevljarskega kopita — je kiparjeva misel nenehoma težila k poenostavljanju samega predmeta upodobitve — kosa lesa. Le-temu izvablja vse več in več notranjih napetosti, pa tudi skladnosti, dokler nam navsezadnje ostane v rokah le skrajno stiliziran antropomorfni predmet. Iz navidezne statičnosti ga zvabi umetnikova vizija gibanja, hoje, ki pa se vnovič opredmeti v pol-plastičnih reliefnih odtisih stopal. Najsi sta obe fazi ustvarjanja še tako oddaljeni od resničnih stvari samih, je segel še dlje v svojih grafičnih razmišljanjih, tu že deloma podkrepljenih z barvnim dialogom. V iskanju poistovetenja vsakdanjega predmeta z njegovim uporabnikom — človekom je Anton Herman postal eden izmed najbolj vidnih predstavnikov slovenske sodobne plastike, katere razvoj — a le v tem smislu — smemo datirati v šestdeseta leta. Rastavo si bo mogoče ogledati do 20. aprila, vsak dan od 16. do 18. ure. razen ob ponedeljkih. , a, r • Jane/. Ster Jakac v skoraj polurnem pogovoru povedal, kako so nastajale skice in risbe za poštne znamke. Po njegovih likovnih rešitvah so bile natisnjene številne poštne znamke od leta 1949 pa do danes. Mnogo je prispeval k temu, da je umetniška kvaliteta jugoslovanskih poštnih znamk dosegla svetovno raven. O tem svojem delu, ki ga posebej ceni, je sam dejal: »Ljudje niti ne vedo ne, ko lepijo znamko na pismo, koliko napora in muk je treba, predej jo izdelaš. Ko sem delal risbe s Prešernovim likom za znamke, ki so bile natisnjene leta 1949, sem naslikal 35 variant, preden sem do3egel zaželeno rešitev« Razstava ima dvojen namen. Prikazati želi umetniško vrednost, ki jo znamke brez dvoma imajo, posebej pa poudariti velik delež našega priznanega likovnika Božidarja Jakca pri oblikovanju jugoslovanskih znamk, ki so v času po osvoboditvi dosegle visoko raven. Razstava pa ne prikazuje le pisano tematiko, ki je upodobljena na znamkah, marveč daje tudi možnost, da se seznanimo s tem, kako so znamke nastajale. Poleg filatelistične torej tudi likovna privlačnost. Razstavo so/ pripravili v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Kulturni dan na kranjski gimnaziji Kranj* — V soboto, 4. aprila, so na kranjski gimnaziji pripravili kulturni dan in v njegovem sklopu več prireditev, ki so jin večinoma izvedli dijaki sami. Del prireditev je bil v večnamenskem prostoru v novem Petnajst tisoč prispevkov o železnici Železniško gospodarstvo Ljubljana je letos /,e devetič razpisalo literarni in likovni natečaj »Bogo Flan-der — Klusov Joža«, ki je poimenovan po partizanskem pisatelju — železničarju. Letos ima natečaj poleg dneva železničarjev še posebno obeležje, saj se navezuje na 4()-letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Na letošnji natečaj so osnovnošolci iz domala vseh slovenskih osnovnih šol in nekaterih oddelkov male šole poslali rekordno število prispevkov: 9.494 likovnih, 5.318 literarnih in precej ročnih izdelkov. Na dosedanjih osmih natečajih, ki jih je razpisalo Železniško gospodarstvo Ljubljana, je sodelovalo 59.643 mladih piscev in likovnikov. Letošnji odziv s skoraj petnajst tisoč prispevki pa je vsekakor rekorden in kot tak prav gotovo najbolj množična akcija osnovnošolske mladine nasploh Tako množičen odziv mladine na natečaj kaže, da je le-ta postal zelo priljubljena oblika likovne in literarne izpov 'di otrok o železnici, o predvojnem boju železničarjev za njihove pravice, partizanskem boju, povojnem udarniškem delu, posodabljanju železnic in njihovih misli o železnici prihodnosti. Poleg tega pa omenjeni natečaj kaže, kako se lahko združeno delo vključuje v likovno in literarno vzgojo mladine in dopolnjuje študijske programe. Te dni posebne žirije pregledujejo in ocenjujejo poslane prispevke. Žiriji za izbor najboljših likovnih izdelkov predseduje akademski slikar Apollonijo Zvest, predsednik žirije za literarne prispevke pa je Borut Ingolič. Izid natečaja bo objavljen ob 15. aprilu, dnevu železničarjev, ko bodo podeljene tudi nagrade. Vsi udeleženci natečaja pa bodo prejeli spominske značke. prizidku gimnazije. Tu so si dijaki lahko ogledali nastop skupine za izrazni ples pod vodstvom Jasne Lo- garnik, koncert Glasbene mladine lovenije, predstavitev ciganske poezije,! ki jo je pripravila literarna skupina KAJ in za konec še koncert Akademskega komornega zbora Kranj pod vodstvom Matevža Fabi-jana. Drugi del prireditev se je začel v avli gimnazije v galeriji 13 z otvoritvijo razstave likovnih del dijakov, ki delujejo v likovnem krožku pod vodstvom Marjana Kukca. Sledila je razstava kiča, ki jo ie s predavanjem o prepoznavanju kiča m umetnin prijetno popestril dr. Cene Avguštin. S področja slovenskega jezika so dijaki pripravili kratko predavanje z recitalom, ki so ga naslovili Beseda Ivana Cankarja. Za ljubitelje sodobne gasbeJe na koncu poskrbela še skupina Geštalt, ki ie ponovno navdušila do zadnjega kotička napolnjeno učilnico. V okviru kulturnega dne so si dijaki ogledali v kinu Center še slovenski film Sedmina. Take oblike izobraževanja na kranjski gimnaziji pomenijo prijetno in koristno spremembo v izobraževanju dijakov, žal pa so še vedno redke. - P. Sosič, foto: T. Rogelj O LAS 6.STRAN. torek, rim Tomo Križnar 21 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Turistični vodič po Kamnik« Tik pred vasjo je poslednji andski grič, naprej je 5000 km amazonske nižine vse do Atlantika. Možje v vasi so večinoma ambiciozni tujci z Altiplana, njihove žene so vse po vrsti Indijanke okoliških plemen, katerih može so baje v nekaj desetletjih pospravili; otroci so sila prikupni. Na pokopališču stoji nekaj masivnih nagrobnikov z nemškimi napisi pokojnikov, ki so umrli zadnja leta. Vsak dan navsezgodaj zlezem iz viseče mreže in se podam na peščino. Iščem kanu za naprej. Odkar propada posel s kavčukom, propada tudi rečni promet. Do brazilske meje je potrebno še štiri dni s čolnom. »Manana, manana ...« manana pomeni jutri. Samo, če to reče Južnoameričan, pomeni enkrat ta teden ali pa drugi mesec. Hotel je drag. Francozinji sta se znašli. Vsak večer odmigata v gostilno. Dedci norijo. Sam sem stradal... Da bi Ivone pozabil, sem začel loviti ribe. Prvi dan se mi je na trnek obesila 3 kg mrha s svinjskimi zobmi in gobcem, ki je bil še pečen strašen. Karneval je bil sicer skromen, za tako vas pa ravno tako najpomembnejši dogodek leta. Ljudje so se napa-cali, zamaskirali, vsak je bil ta dan gospod, vsi so bili enaki, čeravno v vasi drugače veljajo še napol fevdalni odnosi. Karneval je triumf tlačenih in ponižanih. Vsi ventili mučene psihe se odpro. Če bi prepovedali karneval, bi to povzročilo revolucijo. Ko proti jutru malo okrogel pridem v sobo, leži na postelji meter dolga žival, nekje med teletom, oslom in prašičem. Zatulim! Lastnik hotela pridrvi s puško. Preplah je zaman ... udomačeni tapir je prišel v sobo skozi odprto okno. \ Ko barke že cel teden ni, ko dežuje kar naprej, da se vsepovsod plazi smrdeča trohnoba, postanem pobit; ne jezen, ne žalosten, čudaški, da sam ne vem, kaj bi s sabo. Hvala bogu, neko popoldne se s splavom pripelje Francoz. Tudi on se je ujel v isto zanko. Sedaj imam vsaj kolega. Vendar bi oba rada naprej. Tuhtava, blodiva po vasi, potem dobi fiksno idejo, da je najprimernejše kupiti konja, ki se dobi na tukajšnjih rančih za smešno ceno in poskusiti jahati po indijanskih stezah do meje 600 kilometrov! Tedaj se mi zabliska. Čolni. Kupila bova kanu. Reka naprej je mirna. V dveh tednih sva lahko v Riberalti Svet na višini HN metrov nad Paeiflkom Vse, kar je lezlo in hodilo, se je navsezgodaj zbralo ob reki. Nekaj jih je prišlo s svežnji banan, posušenim opičjim mesom, edini policaj v vasi je odstopil Micbelu tri patrone za prejšnji dan kupljeno flinto. Čoln je bil osem metrov dolg, izklesan iz enega kosa, z motorjem, privezanim na sredini, ravno prav obtežen. Plačala sva 70 jurjev. Počasi sva veslala. Sonce je pogledalo izza oblakov. Bilo je strašno vroče. Ko sva prvi večer privezala viseči mreži v gostem zelenju na bregu, začuda ni bilo komarjev. Zaradi strahu sva vsak del noči prebedela. Zjutraj nisem odkril nobenih odtisov jaguarjev, pum ali podobnih mačk, kar se tako sladko bere v knjigah. Tudi naslednji dan je bil zelo lep. Na krmi sva cvrla jajca, omislila sva si tudi palačinke, reka je bila večji del lena, tako da ni bilo kaj početi. Bregovi so seveda gosto zaraščeni, pokriti z značilnim amazonskimi ovijalkami. Vendar stvar, ko se je navadiš, kmalu izgubi privlačnost. Videla sva nekaj indijanskih koč z nagimi otroki velikih trebuščkov okoli, precej ptičev, nekaj vevericam podobnega ... Na otoku sredi reke sta na peščini poležavala dva kratka krokodila. Izognila sva se jima, kolikor se je po vodi dalo. Smer med rokavi, prepletajočimi se v vse mogoče labirinte, sva določala po količini vode, ki sva jo slutila pod sabo. Večkrat sva se ustrašila, da sva zašla, pa smo se vseeno končno zlili skupaj s hitrejšim tokom. Ko sem tretji dan zjutraj odprl oči, se mi je zavrtelo. Nisem mogel verjeti. Bolj se ne bi mogla nasmoliti. Čoln je privezan za drevo, ležal v močvirju pod bregom, precej daleč na drugi strani korita je teklo še nekaj vode, vmes pa je bil pas ilovice in nagnetenih črnih debel. Voda je čez noč upadla za več kot meter in po vsej verjetnosti sva zablodila v manjši rokav. Do prve indijanske vasi ob reki sva se potikala štiri ure. Ze dokaj civilizirani domačini so naju v kanuju pripeljali nazaj. Bilo je veliko truda, preden smo motor, prtljago in končno seveda čoln spravili nazaj v vodo. Po celem dnevu garanja sva bila tako pesimistično razpoložena, da sva se sprijaznila z mišljenjem domačinov, da se po reki naprej brez izkušenega vodiča nima smisla podajati. Čoln sva podarila ljudem, v zameno pa so naju oni v treh dneh veslanja z vso kramo vred pripeljali nazaj v Rurrenabaque. SSS Bilo nama je nerodno, zato sva se umaltnila v sosednjo vas Reyes. Po naključju sem spoznal Slovenca Zorana Bavčarja, ki se je priselil v Južno Amenko s starši že pred vojno. Ko sva si opomogla od presenečenja, se je ponudil, da bo govoril z agentom Transporte aeromilitar de Bolivia, ki enkrat na štirinajst dni leti do meje. Ko je pilot zvedel za motor, se je spuntal, vendar je 30 dolarjev za v njegov žep zaleglo. SOS Prvi vtisi Riberalte na sotočju Rio Beni in Rio Madre de Dios, so zamegljeni z oblaki vijoličastih izpuhov stotin motorjev, ki v komercialnem središču kavčukovih pragozdov predstavljajo višek ambicij nekdanjih seringuerov — zbiralcev gumijevega mleka. Sem ne vodi nobena cesta, razen tiste preko reke brez mostov iz Brazilije. Avtomobilov praktično ni, zato je motor uporabno prevozno sredstvo taksistov. 'o*™. Vojni zločinec FRANC FRAKELJ Marca 1944. leta so domobranski tajni policisti ugrabili univerzitetnega profesorja dr. Franceta Sturma in univerzitetnega tajnika Karla Sketlja. Za njima je izginila vsakršna sled. Štefanija Ravnikar-Podbevšek je v knjgi Sv. Urh zapisala, da so ju ljudje na dan ugrabitve zadnjič videli v domobranskem avtobusu, ki se je zaradi okvare ustavil na Galjevici in potem odpeljal proti Škofljici. Po mnenju pisateljice so namerno šli po daljši poti na Orlje in od tam proti Sv. Urhu, kjer so ju pobili Po mojem mnenju je razlog za to obvozno pot treba iskati drugje. Sketelj in Sturm sta bila učena mola, ki ju je dal »možganski trust« na Lisičjem na rešeto zasliševalcev. TOS je bila izključno v rokah izobražencev, ki so imeli posebno na piki inteligenco v nasprotnem taboru. Zagotovo je okrog Lisičjega še več neodkritih grobov. Živi niso smeli zapustiti gradu, pa najsi so bili nedolžni ali krivi (po domobranskem merilu). Za to navajam še en dokaz: Pred vojno se je na Lavrici pri Ljubljani nastanila Ćukova družina, ki je prišla iz Črnega vrha nad Idrijo. V družini je bilo pet otrok. Oče je bil zidar. Sin Mirko je bil trgovski pomočnik v Celju, med vojno pa je živel doma na Lavrici. Januarja 1944. leta so ga domobranci aretirali na železniški postaji na Lavrici, pokazal pa jim ga je železniški čuvaj s signal no svetilko. Odpeljali so ga v Lisičji grad in tam zasliševali. Ko so menili, da so iz njega izželi vse, kar so mogli, si je v bližini gradu moral sam skopati jamo. Sele čez šest mesecev so domači zvedeli za njegovo smrt in grob, kar pa pravzaprav ni zasluga, domobrancev ali »milostljivih« sale-zijancev, temveč lisic, ki so izgreble grob. Mirkov oče Jakob Čuk in njegov vnuk Anton sta posmrtne ostanke naložila na voziček in odpeljala. Na vprašanje, kje ga lahko pokopi je ta, so domobranci in salezijsnci z Lisičjega odgovorili: »Lahko tudi v kakšnem jarku, samo o tem ne smeta nikomur pripovedovati.« Tako je umrl Mirko Čuk in še marsikdo na Lisičjem. Ob koncp vojne se je večina salezijancev skupaj z domobranci umaknila na Koroško. Dr. Franc Cigan je ostal v Celovcu, kjer se je uveljavil kot uspešen glasbeni pedagog. Na Koroškem je imel velik ugled in mladina ga je imela rada. 1969. leta je zbolel za rakom in se je prišel zdravit v onkološko bolnišnico v Ljubljano, kjer je februarja 1971. leta umrl. Z visokimi cerkvenimi častmi so ga pokopali na ljubljanskih Žalah. Le redki, ki so se udeležili pogreba, so vedeli, da skupaj z njegovim truplom pokopujemo tudi mnoge njegove skrivnosti. Umor devetih žensk na Lisičjem je bil torej vsestransko pretehtan in organiziran zločin. KONEC Kamnik, starodavno mesto pod vencem Kamniških planin, je že od nekdaj privlačilo obiskovalce. Pa ne le kamniško mesto, mikavna je prelepa dolina Kamniške Bistrice, ki nas popelje v osrčje gora, Velika planina s še danes živim planšar-stvom, Tuhinjska dolina z žal še neizkoriščenim termalnim vrelcem Vaseno, Arboretum Volčji potok, edinstven drevesni nasad, ki posebej v teh pomladanskih dneh privabi številne sprehajalce. Turizem in gostinstvo se V kamniški občini zadnja leta otepata s številnimi problemi, glede na razvojne možnosti pa ima nedvomno prav turistična dejavnost še veliko neizkoriščenih danosti. Beležimo vse več prizadevanj za pospeševanje turizma, pomembno dejanje je bila nedvomno ustanovitev samoupravne interesne skupnosti RTC Velika planina, ki postaja osrednje mesto turistične ponudbe Kamnika, center, na katerega bo vezana tudi ostala turistična in gostinska ponudba. Prispevek k pospeševanju turistične dejavnosti bo tudi Turistični informator Kamnik z okolico, kar je delovni naslov vodita pc! škem mestu in okolici.kip: ljajo pri Skupščini obcz* Izšel bo koncem mas 10.000 izvodov, v stota**] srbohrvaškem jeziku, pnkdfj če bo denar seveda, ie v angleškem jeziku. Letokf bodo razposlali po Slovenj1 Hrvatski ter v zamejstvo. Vsebinsko in oblikovno nima dokončne oblike, osnutek mora še v dakcijo. Ze pa lahko upa*' to nekakšen pregl nudbe Kamnika, z v delavnicah pod posebnimi pogoji. V oddelku so otroci vključeni v predšolsko stopnjo, šolsko stopnjo in v delavnice za delo pod posebnimi pogoji. Delo otrok in mladostnikov, ki so vkjučeni v proces usposabljanja, želimo vsako leto prikazati v obliki različnih razstav. Ze pred nekaj leti smo pristopili k organizaciji odprtih dni, ki pomenijo seznanjanje naše ožje in širše okolice z delom in odnosi do prizadete populacije. Vsako leto si šolo in ODU ogleda veliko obiskovalcev. Letos so si naše delo ogledali tudi študentje iz Visoke šole za organizacijo dela in dijaki Pedagoške gimnazije iz Kranja. Po ogledu so dijaki v knjigo vtisov napisali: Naša usta so navadno polna besed, kot so: solidarnost, humanost, človečnost, ljubezen. Sami sebe uvrščamo v vrh bitij, ki teptajo zemeljski prsh. Različni smo, kot kamni potoka, kot jabolka drevesa. Ker živimo z besedami: solidarnost, humanost, ljubezen, sprejemamo vso različnost, saj se uporabnost kamna in jabolka tudi meri po snovi in drevesu. 103 1. Td5:! Trdnjava je neranljiva, saj na Dd5: sledi 2. De7: mat. Tudi Da3: ni dobro, saj beli po 2. Lb6+ Ld7 3. Ld7: + Kf8 4. ba3: pridobi prednost figure. Smisel poteze pa je predvsem v odprtju linije d, in to s tempom, tako da se črni kralj ne more umakniti na varnejše mesto. Diagram 181 1. Dc6: + !! Z žrtvijo dame je beli omogočil svoji trdnjavi dostop do polja d8. Njegovi lahki figuri, skakač na e5 in lovec na g5, obvladujeta polji f7 in e7 in preprečujeta nasprotnikovemu kralju umik. Crni je resigniral, kajti tudi po 1. ... Ld7 2. Db7: mu drugega ne preostane. Tudi položaj na diagramu 182 (K. RICHTER - VOGEL; Berlin, 1952) je značilen za prikaz slabosti osnovne vrste in občutljivosti točke d8. Črni Se ni rokiral in njegovi trdnjavi sta 8e na izhodiščnem mestu, prav tako belopoljni lovec. 1. ... 2. Lb5 + 3. Dc5!! Dc7 Kf8 V nastalem položaju ima črna dama nalogo braniti polje d8. Beli zato gradi svojo igro na motivu odvlačenja nasprotnikove dame od tega občutljivega polja. 3. ... 4. La4 5. Kb2: 6. Td8 + 7. De5 + Črni se je vdal. Da5 Lb2: + Da4: Kg7 Podobno kot v prejšnjem primeru beli tudi v naslednjem diagram 183 (MORPHY -SAVEZNICI, Pariz 1852), obvladuje linijo d in z lovcema na g5 in b5 vpliva na razplet dogodkov v kraljevi bližini. Diagram 182 Videli smo ljudi, kot smo mi, le malce drugačni so bili. Njihovo dojemanje sveta ni kot naše, ki je povprečno, njihov smeh včasih odsoten, kretnja počasna, korak nepremišljen, pogled ne najde cilja. Ze majhni pridejo k vam, da jih naučite normalne gibe, učite jih govoriti, spoznavati predmete, učite jih živeti in delati. Brez patetike, ker so to ljudje in ne izrod k i narave. Kruta beseda, ne? Pa se vam ne zdi, da nam je beseda vse prevečkrat v mislih, ker smo srečni, da nismo kot oni. Ksj ste nsm dali v tisti urici? Zavest, ds nismo vsi enski, da pa smo dolžni živeti eden z drugim. Kot družba jim moramo dati vse življenjske pogoje: hrsno, stanovanje in vsaj malo pozornosti. Videli smo te otroke med Vami, ene slike pa nam niste mogli dati. Starši so tisti, ki so sprejeli vso kslvarijo, sprejeli otroka za popolno svojega in enakega drugim. Njihova tiha trnova pot, I nam bo sedaj bolj razumljiva. Gotovo ni veliko ljudi, ki bi se vam zahvalili za vso skrb, vsakodnevno pozornost in potrpežljivost. Zato pa od nas toliko prisrč-nejši - HVALA! Silva Lebar Čebelarji ocenili delo Skofja Loka - Pred kratkim so se zbrali člani medobčinske zveze čebelarskih družin Škofje Loke na rednem letnem občnem zboru. V zvezi je osem čebelarskih družin in sicer iz domače občine, okolice Medvod in Kranja. Članov je 218, ki imajo skupno 3833 čebeljih panjev. V preteklem letu so proslavili petinsedemdeseto obletnico ustanovitve čebelarske družine Skofja Loka. Ker pa so v družini aktivni le starejši člani, so se odločili za ustanovitev čebelarskega krožka na osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati. Ze prej pa je deloval čebelarski krožek v Zireh. Čebelarjem so lani povzročale največ preglavic bolezni čebel. Predvsem so bolezni prizadele čebele v družini Poljane - Gorenja vas, saj so morali v večini panjev zdraviti čebele zaradi varooze. V načrtu imajo popisati vse čebelnjake v občini. S tem bi imeli Eregled o razporeditvi in gostoti če-elnjakov, kar bi jim koristilo pri izdaji soglasij za gradnjo novih, saj med ljudmi vlada precejšnje zanimanje za gradnjo novih. Določili pa bodo tudi področja, kamor bodo vozili čebele na pašo. Zavedajo se, da čebelarstvo v zadnjem času pridobiva čedalje pomembnejšo mesto v gospodarstvu, zato so menili, da bi bilo potrebno več skrbi posvetiti čebelarjem. Denar za čebelarsko šolo so že zbirali, vendar zamisel ni uresničena. Vsako leto v svoji organizaciji podelijo tudi nagrade čebelarjem, starim nad sedemdeset let, ter drugim zaslužnim članom. S tem spodbujajo svoje člane k večji aktivnosti in delu v organizaciji. V. Primožič Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (84. zapis) Spominjam se Kamnika iz let med obema vojnama: idilično mesto, bolj letoviško in turistično kot industrijsko — pa četudi so tod nekoč goreli plavži, zidovje in straže so varovale staro smodnišnico, ki so jo »jugoslo-venarji« pozneje preimenovali v nekakšno »barutano«), tudi Titov Titan je že slovel po svojih izdelkih — a vendar je vse skupaj bilo tiho, nevsiljivo — mestece pod snežniki je živelo skoro neopazno svoje delavno in zložno življenje. Meščanska korporacija je veljala za nekakšno do-brotnico, modri župani so vladali trezno, društva so veselo živela in tekmovala med seboj. - Tak vtis o Kamniku sem dobil vselej, kadar sem spešil skozi Kamnik na ture v Grintavce; pa tudi na svojih občasnih krajših ali daljših bivanjih v bližnji Smarci (pri prijatelju Viktorju Dolganu in pri Vavpetičevih). 8ADNIKARJEVA MUZEJSKA ZBIRKA Vsekakor pa je sleherni Kamni čan nam »tujcem« rad pokazal pot do edinstvene mestne posebnosti, t.j. do zasebnega Sadnikarjevega muzeja. Čeprav je lastnik sam (okrajni veterinar Josip Nikolaj Sadnikar) raje govoril o svoji »zbirki starin, umetnin in etnografskih predmetov«. Študij na Dunaju, prijateljevanje z umetniškim svetom, mladostni spomini na očeta, znanega ljubljanskega pasarja (izdelovalca cerkvenih in svetnih obrednih posod: kelihov, monštranc, vrčev, pokalov, svečnikov, svetilk ipd.) najbolj pa služba veterinarja, ki nujno vodi v stike z ljudmi na kmetih - vse to je oblikovalo sprva le ljubitelja, pozneje pa tako zagnanega, kar strastnega zbiratelja vsega, kar je bilo lepo, dragoceno, starinsko, zanimivo, zgodovinsko ali zgolj nenavadno. Kako daleč je segla Sadnikarjeva neugnana zbirateljska strast izpričuje že dejstvo, da je vse sobe svoje hiše napolnil s starinami in umetninami, za sebe in svoje družine bivanje pa si je skromno obdržal eno samo sobo ... SIN PREŠERNOVE ZNANKE No, preden si bomo ogledali še danes tako zanimiv Sadnikar-jev muzej, (ki je k sreči ostal skoraj nedotaknjen, kljub povojni ustanovitvi Kamniškega mestnega muzeja na Zapričah), se seznanimo z markantno osebnostjo njegovega očeta in začetnika Josipa Nikolaja Predavanje o vrtovih Kranj - Hortikurturno društvo Kranj vabi v četrtek, 9. aprila, ob 17. uri na predavanje inž. Anke Bernard: Vrtnarjenje v domačem vrtu. Predavanje, ki bo v Koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju, vhod 6, bo spremljano z barvnimi diapozitivi o vrtovih članov Horti-kulturnega društva Kranj. Ferdo Vesel: Portret 24-letnega prijatelja Nikt, laja Sadnikarja Sadnikarja, rojenega 5. decembra 1863 v Ljubljani. Mati njegova je bila Ivana VVohlmutova, hčerka znanega ljubljanskega krčmarja, v katerega hišo je pesnik Prešeren kaj rad zahajal; ne le zaradi vina, bolj zaradi treh brhkih domačih deklet. Prav mati našega kamniškega zbiratelja muzealij je prešernoslovcem vedela povedati o pesniku nekaj prav zanimivih anekdot - slejko-prej bo njeno ime že zato ostalo trdno zapisano v prešernoslovju. Sprva se je Josip Nikolaj (»Niko-, laj pač zato, ker je bil rojen na Miklavžev večer — sam se je šalil, da njega ni prinesla štorklja, pač pa sam sveti Miklavž!) Sadnikar šolal v Ljubljani (6 razredov gimnazije) potem pa je odšel na Dunaj in se posvetil študiju veterine. Tu se je očitno najbolje počutil med tamkajšnjo slovensko boemo, to se pravi, med umetniki. Prijateljeval je posebno s Ferdom Veselom, katerega izvrstno portretno študijo je hranil Sadnikar kot eno svojih največjih dragocenosti. Kaže, da je našel stik tudi z mladim Meštrovičem, čigar avtoportret velja kot eno pomembnih umetnin Sadnikarjeve zbirke. V našo umetniško zgodovino pa se je Sadnikar zapisal z z zares zlatimi črkami: izvabil je mladega Maksima Gasparija iz trgovske branže v svet pisanih umetniških barvnih sanj ... Z mece-natsko gmotno oporo in s priporočili prijateljem, je poslal talentiranega fanta iz kamniške specerije (»trgovine z mešanim blagom«) na dunajske umetniške šole... Brez Sadnikarja ne bi imeli Gasparija! Sprva (1887) je služboval pri deželni vladi v Ljubljani, krajši čas tudi v Radovljici in Črnomlju, končno se je Sadnikar le ustalil v Kamniku in bil potem od 1.1889 do 1.1926 tamkajšnji okrajni veterinar. Po upokojitvi pa vse do svoje smrti 4. novembra 1952 se je lahko ves posvečal le svoji ljubljeni zbirki - skoraj nepreglednemu razkošju zbranih starin in umetnin v svoji hiši (p.d. Koširjevi) na Sutni, ki jo je kupil 1.1916. Še osebni drobec: v svoji mladosti je Sadnikar igral flavto v orkestru kamniške Narodne čitalnice. - Poročil se je 1.1904 s Kamničanko Štefko Novakovo. - Josip Nikolaj Sadnikar je bil častni meščan Kamnika. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski 171. Opat ja u sla na nI. Ni vedel, ali se dolginu masa ali pa asaashao govori. Samoi takoj opazi to osuplost. »Takole je stan: aašel se j« Kozjakov sin, ali bolje, jaz bom povedal, lds js in kako bo. Peter, tisti grča vi, sdaj je v jami pri Irtasas — ta Peter ga je prodal mani, da sem ga odpeljal sa Turško, in sala j ja janičar pred kloštrom.« »Ali govoriš rsariro, čio vek?« vpraša osupli opat in v tam hipu pozabi as as varnost in aaa vas nadloge, ki so ga zadele. »Peter da M toaasfil in Kaadakov sin da ja janičar!« 176. »Resnico govorim,« pravi cigan ter na kratko pove vso zgodbo. »Vem, da se bo janičar še domislil česa, če ga alomnim na ta čas. Potrebno pa je, da izvlečem starega arka iz kloštra, kjer je, kakor menite, še sdaj.« Opat je strme poslušal cigana. Petra ni imel sa takega malopridneža. Zato ni vedel, ali bi veroval ali ne. Ko pa se je počasi domislil marsičesa, česar si prej ni mogel razložiti, pa je potrjevalo to hudodelstvo, je privolil, da bo pomagal ciganu. Razloftil mu je torej, kod bo prišel do Marka. 177. Seveda je bilo vrlemu motu hudo, ko je videl, da hoče cigan vse to storiti ne iz apokornosti, ampak iz sovraštva in maščevanja, ker ga je Peter izdal za turškega ogledu-ha, misleč, da se ga ho tako znebil. Ko sta se tako dovolj pogovorila, je peljal cigan opata v skrivališče h Krcanom, ki so spoštljivo sprejeli časti tega duhovnika. Cigan pa je bil vse preveč pameten, da bi bil dolgo ostal tam, kjer so ga še prejšnji večer tako zelo nemilo izpehali prav PO G L, A S 20. STR AN._ Tretje mednarodno tekmovanje v veleslalomu in slalomu za memorial Zdravka Križaj a Za Strelom in Frankom še Jože Kuralt ZELENICA - Član smučarskega kluba Alpetour iz Skorje Loke Jote Kuralt je tretji zmagovalec letošnjega spominskega veleslaloma v spomin na Zdravka Kri taja. Hkrati s tem prvim mestom je Jote Kuralt tudi letošnji državni prvak v tej tehnični discplini. Nedeljski spominski veleslalom, ki so gs ns plazu na Zelenici pripravili delavci SK Trtic9je namreč veljal tudi za šestintrideseto državno člsnsko prvenstvo v veleslalomu. Le-ta je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel na Popovi Sapki. Tu j« najboljšo in najhitrejšo voftnjo f pokazal Jote Kuralt. ki je sa Borisom Stre- ,c lom in Juretom Frankom se tretji zmagovalec toga spominskega veleslaloma. Vodilni, skupaj s Kuraltom, po prvi vožnji Bojan K ritaj je tokrat v zgornjem delu nekoliko »zaspal« in ni dosegel zaželjenega časa. Iz drugega mesta ga je spodnesel tudi tretje uvrščeni po prvem nastopu Boris Strel. Tako se je Bojan Križaj moral zadovoljiti s tretjim mestom. Italijan Tomazzi je bil v drugem nastopu hitrejši od Jeseničana Grega Benedika. Dobro voftnjo je pokazal tudi Rok Petrovi« in nato se Ober-star. Od favoritev za visoko uvrstitev se je moral v tem odločilnem drugem nastopu posloviti Trftican Ribnikar. Vso pohvalo zasluzijo tudi organizatorji, saj so v teftkih snežnih razmerah, na Zelenici je malo snega, odlično pripravili vse proge. Rezultati - 1. Kuralt 2:10,80, 2. Strel (oba Alpetour) 2:11,08, 3. Križaj (Trtic) 2:11,3«, 4. Tomazzi (Italija) 2:11,73, 5. Be-nedik (Jesenice) 2:11,84, 0. Petrovič (Novinar) 2:13,67, 7. Oberstar (Olimpija) 2:14,72, 8. Zibler (Trti«) 2:14,75, 0. Peter nel (Alpetour) 2:15,31, 10. Ciftman (Olimpija) 2:15.44. Bojan Križaj in direktor naših alpskih reprezentanc Tone Vogrinec si na Zelenici v ciljni areni ogledujeta vožnjo preostalih tekmovalcev. Nedeljski veleslalom se je razvijal kot v dobri filmski kriminalki. Na odli«no pripravljenih progah se je merilo sto-trinajst tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Italije, Romunije in Jugoslavije. Na prvi progi sta najboljši «as dosegla jugoslovanska reprezentanta Bojan Križaj in Jote Kuralt. Oba sta imela le štiriindvajset stoti nk prednosti pred Borisom Strelom in Italijanskim repreaentantom M are o m To-mazzijem. Tudi Strel in Tomazzi sta imela na tretjem mestu enak «as;Za to dvojico so ■e v majhnem časovnem zaostanku zvrstili se Benedik iz SK Jesenice, Ribnikar is SK Trki« in salacti Ljubljančan Rok Petrovi«. Vel tt majhni zaostanki so dajali lep ton razburljivi voftnjl v odločilnem drugem ve leslalomskem nastopu TOREK, 7 Član loškega Alpetoura Jože Kuralt je dobil nedeljski veleslalom za državni naslov in v spomin na Zdravka Knžaja. r Bojan Križaj že petič zapored ZELENICA, 0. APRILA: »Vesel tekam sa drftavai Ni k4k» lahko zmagati, saj je bila ■en« a hvate.« je dajal novi drftavai sls lam stri prvak, elan SK Trti« in nad najbisjši ■■■farSejaa Kriftaj. 101 .ftftj^SaSVaue iz Avsft^je^TtalJk" ■ ■■■Mihi ■■—■Mi in Jugi■!■ vije. Na larstms debeo pripravljanih pregah j« ■ isuijll asaSJI i slu Bajan Kriftaj iaaei te 48 sftsmzm prsaVassti pred ve« pred ItaMjaaam Toaa—ijsm in Asjitimiirii ■■ris i m Sli sls—. Ti štirje naj bi mad sekaj v dragi voftnjl obrat—ali, kda bo prvi Patfcraftai državni slslamski prvak je tel na dmg* praga kad pati. Čeprav fe las« r j J— dara nekaj sanak U vseeno ■ Migal asgaitjal toni Tudi Ka* rak, ki je Ml drag*, in Sira) tretji, ata voaUa esmene la sta »aalaaaao osvojila srebra in hram. thads, da je moral od-i Tasiarsi. 1. Kriftaj Trtic - 80,71; 2. Kuralt S8,81; S. Strel (aha Alpetour) 8148; 4. ■■■■Sik (Isssnsns) 0838; K. Zlhier (Tržeš) 08,40; 8. Magnlir (JLA) 08,0«; 7. Kamiear (Jsasraka) 08,08; 8. Petrovi« (Novinar) 88,87; 8. Dakleva 88,70; 18. Kreačič (oba Alp atom) 88,18. D. Humer Ker na Kopah ni bilo dovolj snega, so mednarodni moški FIS veleslalom prenesli na Zelenico. V tem veleslalomu je bil obakrat najhitrejši Ločan Boris Strel. STRELI! FIS VELESLALOM Ker na Kopah ni snega, so mednarodni FIS veleslalom morali prestaviti na Zelenico. V odličnih vremenskih pogojih je nastopilo preko sto tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Jugoslavije. Ta veleslalom za FIS to«ke je dobil Ločan Boris Strel. Poznejši zmagovalec Boris Strel je že na prvi progi doaegel najboljši «aa. Takoj za njim je bil na odi i« nem drugem mestu Jeseničan Grega Benedih in za Benedikom je bil Ločan Jože Kuralt. Eden od favoritov za zmago doma«in Bojan Križaj je v spodnjem delu napravil napako. Z a jahal je vrstica in s tem je bilo konec tekmovanja za Križaja. Na drugi progi je spet najhitrejši Boris Strel, ki je s to zmago doaegel lep mednarodni uspeh. Tudi Grega Benedik ni izpuetil drugega mesta, medtem ko je Jože Kuralt v drugem nastopu v zgornjem delu napravil napako in bil diskvalificiran. Rezultati - 1. Strel 2:14,14, 2. Benedik 2:14,48, 3. Ribnikar 8(18,85, 4. Sitar 2:17,05, 5. Cerkovnik 2:17,23, «. Petrovi« 2:174«. 7. Ciftman 2:17,52, 8. Zibler 2:18,45. 0. Sarabon in Dehleva 2:10,34, 11. Štefanovi« (vsi Jugoslavija) 2:10,40. Besedilo in »like: I). Humer Radovljiške sindikalne igre Nastopilo 84 ekip Košarka Selška dolina tekmuje SELCA — Letos je bila prvi« organizirana rekreacijska košarkarska liga Selske doline, za katero je vladalo veliko zanimanje, vendar je lahko nastopalo le oaem ekip, ki so prikazale lepo, borbeno in disciplinirano košarko. Zmagovalna ekipa in najboljši strelec sta prejela pokala, prvih pet pa diplome. Zmagalo je moštvo Rudnega s 14 točkami. Druga je Sorica, ki je zbrala 10 točk, kolikor jih imajo tudi Študentje, vendar slabšo razliko v kosih. Četrta je Dolenja vaa s šestimi točkami, kolikor jih imajo tudi pete Dražgoše in šesta Iskra. Sedmi je Ratitovec z dvema točka ma, osma pa Luža prav tako z dvema točkama. Naslov najboljšega strelca je os osvojil s 101 kosem Božo Lotri«, član moštva Draž-goft. Drugi je z 88 koži Ivo Golek, elan Rudnega, tretji Egart Viktor (Sorica), četrti Milan Vuji« (Iskra), peto meeto med strelci pa je osvojil Jože Demšar, «l»n moštva Rudnega. •J K. Značke Planice in Kranjske gore JESENICE - Iz pisarne Tobaka na Jesenicah so nam sporočili, da značke Planice in odpadlega finala za svetovni pokal v alpskem smu«anju v Kranjski gori prodajajo po celi Sloveniji. Na Gorenjskem jih lahko dobite na Jesenicah, Radovljici in v Tržiču (ena prodajalna). V Kranju jih v tobak o vi h prodajalnah ne boste nažli in tudi v Skofji Loki ne. V vseh preostalih slovenskih mestih jih je na voljo dovolj. V teh mestih imajo vse serije in tudi komplete Planice in Kranjske gore. TTL uprava TOZD Jesenice komplete pošilja tudi po povzetju. NaroČite jih lahko tudi po telefonu. Naslov: TTL uprava TOZD Jesenice, Cesta na Golico 10, telefon (084)81-306 -d h Streljanje Občinsko prvenstvo članov in mladincev Občinska strelska zveza je izvedla tek-movanje članov, članic, mladincev in mladink s serijsko zračno puško za izpolnitev norm, ki omogočajo nastop za na republiško prvenstvo. Nastopilo je okrog 100 tekmovalcev in tekmovalk, od katerih se je kar 38 uvrstilo za nastop v Novi Gorici na republiškem prvenstvu. Bili so doseženi kar lepi uspehi, med katerimi so se najbolje uvrstili člani: 1. SS »Iskra« Kranj s 1.443 krogi, 2. SD »Franc Mrak« Predoalje 1.438 krogov, 3. SS »Iztok« Bitnje 1.414 krogov, 4. SS »Tone Nadižar« Cirče 1.387 krogov, 5. SD »Franc Mrak« Predoalje 1.3M krogov. Med posamezniki članov so bili najboljši: 1. Žagar Pavel SS »Sune Kovačič« Primekovo 372 krogov, 2. Plestenjak Marko SS »Iztok« Bitnje 370 krogov, 3. Ogrin Darko SS »Tabor« Cerklje 370 krogov, 4.Strnifta Primož SD »Franc Mrak« Predoalje 367 krogov, 5. Frelih Vinko SS »Iskra« Kranj 387 krogov. Med članicami so bile najboljše strelke SS »Tone Nadižar« Cirče s 1.038 krogov, 2. SD »Franc Mrak« Predoalje 083 krogov, 3. SS »Tone Nadižar« Cirče 047 krogov. Med posameznicami pa je bila najuspešnejša Bauman Jelka SS »Tone Nadižar« Cirče 360 krogov, 2. Vodopivec Lidija SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj 354 krogov, 3. Markič Nada SD »Franc Mrak« Predoalje 346 krogov. Med mladinci so bili najboljši ekipno: l.SS »Tone Nadižar« Cirče s 1030 krogi, 2. SD »Bratstvo-edinstvo« 1000 krogov, 3. SS »Tone Nadižar« Cirče II. 882 krogov. Med posamezniki je bil najboljši 1. Naglic Dužan SS »Stane Kovačič« Primekovo 364 krogov, 2. Klari« Matjaž SD »Bratetvo-edinetvo« Kranj 362 krogov, 3. Bajrovič Orhan SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj 361 krogov, 4. Stefe Janez SD »Franc Mrak« Predoalje 340 krogov, 5. Bod i roža Tihomir 340 krogov SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj. Mladinke pa so bile najboljše: 1. SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj s 1066 krogi, 2. SS »Tone Nadižar« Cirče s 888 krogi. Med posameznicami je bila najboljša 1. Hafnar Sonja SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj 880 krogov, 2. Smrtnik Darinka SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj 368 krogov, 3. Lipar Helena SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj 347 krogov. Pričakujemo, da bodo tudi na republiškem prvenstvu nafti strelci dobro uvrščeni, saj so vsi prvoplasirani izpolnili normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v Kragujevcu. A. Laknar RADOVLJICA - V okviru programa športno rekreativnih iger radovljiških sindikatov za leto 1881 je bilo marca na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju borbenih partij. Tehmovanje je pod pokroviteljstvom OSZ8 in ZTKO Radovljica organizirala in arvedla homisija za sport in rekreacijo pri OSZ8 Radovljica. Na tekmovanju je nastopilo 64 m ozkih in 30 ženskih ekip ali skupaj 428 Članov sindikata is 73 osnovnih organizacij zveze sindikatov. Rezultati mož ki: 1. Veriga Lesce I. 1010 kegljev, 2. Združenje obrtnikov Radovljica 000 kegljev, 3. LIP Bled I 040 kegljev, 4. Hotel Jelovica Bled 030 kegljev, 5. Veriga Lesce II. 087 kegljev; Ženske. Iskra O toče L 502 kegljev, 2. Elan Begunje I. 641 kegljev, 3. Iskra O toče II. 470 kegljev, 4. Iskra Lipnics 488 kegljev; ekipno skupaj: 1. Veriga Lesce 88 točk, 2. Iskra O toče 84 točk, 3. LIP Bled 78 točk, 4. Elan Begunje 56 točk. 6. Hotel Jelovica Bled 53 točk itd. Alpinistične novice S koncem koledarske zime in naglim kopnenjem snega se torišče alpinističnega udejetvovanja počasi prenaša v kopno skalo. Le redkokje so razmere že vedno resnično ugodne za turno smučanje, čeprav so se razmere normalno tele v takem času ustalile. 21. 3. so Štefan Gartner, Matej Kranj* in Drago Sagregur opravili spust s smučmi s Kukove ftpice, 28. 3. pa je AO Kranj organiziral skupno turo in sicer turni smuk s Kalškega grebena. 16. 3. so Štefan Gartner, Matej Kranjc in Tomo Ceaen plesali Koaorogovo smer v S steni Begunjščice (ocena IV + ), 28.3. pa so Franci Markič, Triler Janez, Andrej Zidar plesali BuUnarjevo smer (II) v Mojstrovki in sestopili po Pripravnički grapi. Matjaž Dolenc Dvotirnost pri I Teniškem klubu Triglav KRANJ Kar dve redni letni skupščini so morali imeti pn Tt niškem klubu Triglav, da so dokončno izvolili novega predsednik kluba. To je Peter Stare. Na prvi redni skupščini Peter Start ni dok potrebne večine glasov, saj se članstvo ni strinjalo z njegovo pm sedniško kandidaturo. Peter Stare je na prvi skupščini tudi dal oster ko na to mesto. Ker je tudi stari izvršni odbor na tej skupščini dok razrešnico, je bil teniški klub Triglav več kot mesec dni brez uirintft odbora. Tudi na ponovni skupščini ni šlo vse tako kot bi moralo. Ttmik klub Triglav ima v svojih vrstah tristosedemdeset članov. Toda. v drugi skupščini jih je bilo nekaj nad štirideset. Bili so nesklepčni! U edinega kandidata za predsednika kluba je bil ponovno imenom Peter Stare. Pred to skupščino se je sestal tudi aktiv Zveze komatom pri TK Triglav. Tudi oni so imenovali Petra Starca za kandidata ■ predsednika kluba. Na drugi skupščini je bil nato Peter Start uivi/tt za novega predsednika. Dosedanji predsednik Andrej Polenec grt v novo službeno dolžnost, teniški klub Triglav pa ima novega prrc sednika. Toda že pred to izvolitvijo sta v klubu nastala dva tokom Velika večina je proti novemu predsedniku. Vse kaže, da je pn TI Triglav prišlo do dvotirnosti, ki ne bo koristila nobenemu. Se potek*, ne pri tekmovalnih uspehih. Nov izvršni odbor s predsednikom Petn* Starcem in aktiv Zveze komunistov bosta morala sedaj ugruti t kal jabolko, če bo hotel izgladiti spore. Ne bo smel dopustiti divtinm dveh taborov in »privatizacije* tenisa v Kranju. Z velikimi napori in s prostovoljnim delom so lani teniški upu Triglava naredili nova teniška igrišča pri stadionu Stanka MlaJnni Skupaj s starimi petimi jih imajo sedaj devet: devet peščenih m n asfaltno. Kako bodo igrali in trenirali, vmes so tudi rekreatiiKi *y vsej tej nejevolji članstva veliko vprašanje. Teniška sezona se ZQttui Zdi se nam, da bodo sedaj tudi okrog igrišč prišla na dan nereit* vprašanja. Tudi delo z mladimi teniškimi igralci ni več takšno kot bi mora* biti. Že nekaj časa ni pri pionirkah in pri pionirjih novega ignkt čeprav teče vsako leto teniška šola. V lanski sezoni so pionjrit pionirke Triglava imeli v državnem merilu lepe uspehe. /VunoisLc 1 Manja Ferenčak, Andreja Škarabot in Mojca Por so bih ■ I vodilnimi mladimi igralci v državi. Velike uspehe so imeli tudi M Pivk in Filipič. Ti trije so v tej sezoni že mladinci. V pionirskih* kurenci ostajajo le brata Stare, Seražin, Ferenčakova, SJtarabotai** Porova. To pa ni več tista široka množičnost, kije bila še pred d letoma pri teniškem klubu Triglav glavno orožje. D. Humer Gorenjci v ligaških tekmovai NOGOMET - V SNL so Jeseničani doma dobro napolnili mrežo gostujočemu moštvu iz Litije. Kranjski Triglav je doma nezasluženo izgubil z gosti iz S mart nega. Izida - Jesenice : Litija 4:0 (1:0), Triglav : Šmartno 0:2 (0:2). KOŠARKA - Značilno za to kolo v slovenski košarkarski ligi je, da je kranjski Triglav doma tele v podaljšku premagal goste iz Trbovelj, medtem so Ločan i doma doživeli poraz s Kamnikom. Kranjčanke so v gorenjskem derbiju brez večjih težav dobile na Jesenicah. Izidi (37:88), 37:28), ženske -(30:40) - Lokainveet : ir___» Triglav : R9iMT JJJ J«*»«ice : g,*! Pomladanski t rim kros v Stražišču KRANJ - T rim klub Sava iz Kranja bo v nedeljo že drugič zapored organizator pomladanskega t rim krosa. T rim kros bo v nedeljo, 12. aprila, s startom ob 9. uri §red začetkom t rim steze marjetna. Ta nedeljski drugi pomladanski tri m tek v Stražišču je za vse kategorije. H Nogomet Nezaslužena ODBOJKA - V prvi rvs»m ski ligi skupine B so odbotkartt s_ štovanja v Borovem domov tak i* točki. Dobro igro ao doma naSeV odbojkarice Gorij, anj ao v -U?y0 brez težav premagale Mmico v2> moški ligi je Železa r dosnabaslaTv Brezovica je bila uamaaaa^'sv kranjski Triglav j« «J-- . ,„ «5 Narodnega doma. Oem-ajkariTi^ nastopajo v II ZOL mVm^Zr^ Poreču. Obe srečanji ao iarubilT * Izidi - ženske Maj**a^7r\ v. ti : Bled 3:0, Gorje : M.*Jea žT^T Borovo : Bled 3:3, 2eleaar • Suff sovica Bled 3:0, Triglav : jjj,*)* 3* 2« ROKOMET - V alov.a*s metni ligi je loftka Ježov^/?*-f no puško in vlečenju vro $8 čana razglasitev rezultata S 11. aprila ob 15. uri pred pa* nim bazenom v Zelema« Za* govalci bodo prejeli poka*, po* tri moštva praktične napad*,*-set najboljših pa diplome. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana TOZD za vzdrževanje stabilnih naprav električne vleke Ljubljana, n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge I. KV ELEKTROMONTERJEV ZA DELO V NADZO«NI8TVU ZA VZDRŽEVANJE ELEKTROINSTALACIJ »JESENICE Pogoji za sklenitev delovnega razmerja so: - končana poklicna šola elektro stroke. - uspešno opravljeno 2 mesečno poskusno delo Prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja tozd Ljubljana, Cesta vii. korpusa 14, v roku 15 dni po objavi oglasa. TURISTIČNO DRUŠTVO Lesce vabi k sodelovanju kandidate, ki jih veseli delo v turizmu za opravljanje nalog in opravil UPRAVNIKA NA CAMPU ŠOBEC Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: - znanje vsaj enega tujega jezika (nemški ali angleški), - opravljen šoferski izpit B kategorije, - sposobnost organizacije dela in dela z ljudmi Delo bomo sklenili za določen čas ali nedoločen čas, lahko tudi pogodbeno. Sklenitev delovnega razmerja takoj ali po dogovoru. Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice. rfcmene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na isjlov Turistično društvo, Alpska 58, Lesce. Kandidati bodo vabljeni na razgovor. HTDO Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in , naloge 3 SAMOSTOJNIH KUHARJEV Pogoji: - K V kuhar ali z delom pridobljene delovne izkušnje, - delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom SAMOSTOJNEGA NATAKARJA za POTREBE TOČILNICE IN STREŽBE • Pogoji: - KV natakar ali z delom pridobljene delovne izkušnje, - delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol nim delovnim časom TOCAJKE za POTREBE TOČILNICE in strežbe Pogoji: - KV ali PK natakar ali z delom pridobljene delovne izkušnje, - delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim ćasom Pismene prijave, pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov HTDO Gorenjka. Jesenice. Prešernova 16, Jesenice. Kandidati - » obveščeni v SO dneh po izbiri. MURKA LESCE TOZD Maloprodaja Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE za vodenje poslovalnice Elgo v Lescah Pogoji: - dokončana poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali , - Šola za prodajalce in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki ' Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev vložijo v splošni sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu delavskega sveta. r Sodobna kuhinja, sodoben dom Prava kuhinja je nekaj več kot samo prostor za kuhanje, je lahko pravo središče urejenega in prijetnega doma. Zato izberite vedno samo tako kuhinjsko opremo, ki bo v vašem stanovanju ustvarila potrebno domačnost, obenem pa bo nova kuhinja tudi služila svojemu namenu. Izberite med najboljšimi, posvetujte se s strokovnjaki. Oglasite se med 1. in 15. aprilom v blagovnicah Metalke v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalni v Kamniku. Priporočajo se vam: Metalka, Brest, Gorenje, Hoja, Javor, Lipa, Marles, Svea, Stol. Ob nakupu nove kuhinje še posebno opozorilo: v času prodajne akcije smo za potrošnike pripravili: — brezobrestna potrošniška posojila, — strokovne nasvete, — visoko kakovostno blago in široko izbiro @ metalka Ponovno prihaja na naša filmska platna rekorder vseh časov po številu gledalcev AMERIŠKA BARVNA LJUBEZENSKA SAGA, POSNETA PO ROMANU MARGARET MITCHELL V V R T I N C U Režija: Victor Fleming Igrajo: Vivien Leigh, Olivia de Havilland, Clark Gable, Lesly Hovvard DOBITNIK 9 OSKARJEV! Na sporedu: KINO CENTER KRANJ: torek, 7. aprila ob 18. uri sreda, 8. aprila ob 18. uri petek, 10. aprila ob 16. in 20. uri sobota, 11. aprila ob 16. in 20. uri nedelja, 12. aprila ob 17. uri^ KINO DOM KAMNIK: četrtek, 16. aprila ob 18. uri sobota, 18. aprila ob 16. in 20. uri nedelja, 19. aprila ob 17. uri KINO DUPLICA: sreda, 15. aprila ob 18. uri NE ZAMUDITE FILMA, KI ŽE 40 LET NAVDUŠUJE GLEDALCE PO VSEM SVETU! G L, A S 22. STR AN TOREK. 7.ANU1 © emonin kotiček Od diktata do demokracije Letos si bomo modo krojili po lastni želji, okusu in seveda žepu_ Dolga stoletja so modni ustvarjalci diktirali modo in način oblačenja. Celo barvne kombinacije ter barve same so morale biti take, kot je padlo v glavo modnim diktatorjem. Svoje je storila tudi reklama. Trpel pa je potrošnikov žep. Danes, v letu 1981 pa je minil tudi stoletja trajajoči modni diktat. Takoj se vsiljuje vprašanje, kako se naj oblačimo, če ni več nikogar, ki bi nam ..diktiral", ali je moderno dolgo ali mini krilo, modra ali zelena barva, širok ali ozek ovratnik. To bomo v bodoče odločali sami glede na starost, večje ali manjše obline in postavo. Do sedaj smo si morali, če smo hoteli biti moderni, vsako leto na novo obnoviti garderobo. Ko bomo kupovali oblačila letošnjo pomlad, bomo ugotovili, kaj imamo v omari še uporabljivega in kaj nam manjka, da bomo spet lepo oblečeni. Dokupovanje oblačil pa ne bo več delalo ,,lukenj" v žepu, kot se je to marsikdaj zgodilo z nakupi nove garderobe. Letos se bomo torej oblačili zelo demokratično v barvah in modelih, in to samo tako, kot je posameznemu človeku primerno. Če se bomo oblekli bolj romantično ali bolj športno, lahko tudi elegantno, bomo sami odločili. Dolžine oblačil so poljubne in odvisne od starosti. Letos je pač vse moderno. Če mladenki pristaja krilo do pet, bo tako oblekla, če pa stari mami pristaja dolžina krila nad koleni, bo pač nosila tako. Ker je Emonin kotiček namenjen ponudbi Maximarketa, sem seveda pogledal po tekstilni etaži v prvem nadstropju, kaj vse lahko tam kupite. Kljub temu da se sezonska prodaja imenuje „Pomlad-poletje", še prodajajo oblačila za prehodni čas za otroke, ženske in moške. Modna svetovalka v Maxi-marketu mi je prišepnila, da ne b« Škodilo, če napišem, da kljub letošnji demokracij i v oblačenju naj bi le še upoštevali temperaturo zraka, letni čas in ogore-lost kože. Čimbolj vroče je in čim bolj smo zagoreli, tem bolj so primerna oblačila akvarelnih barv. „Prvo violino" pa naj bi odigrala bela barva, ki poživi vse ostale barve. V Maximarke-tu boste torej našli oblačila peščenih, zelenih, mareličnih in drugih pastelnih odtenkov. Kot že rečeno, sodi bela barva povsod, bodisi samostojna ali v kombinaciji. 20. aprila bodo ponovno odprli tudi oddelek opreme za kopanje, kjer boste poleg vseh vrst kopalk dobili še drugo robo, od oblačil do obutve za plažo. Ko govorimo že o kopanju, ne bo odveč opozorilo, da h kopanju sodijo tudi zaščitne kreme, oziroma kozmetika za sončenje, ki pa jo v Maximarke-tu prodajajo v pritličju. Rad bi vas še opozoril na nakupe na pultih posebnih prodaj v kletni etaži, kjer se lahko poceni obleČete. Morda še opozorilo: poceni nakup ni vedno najboljši. Dražji nakup je lahko trajnejši in boljši. Ko so pred leti odprli oddelek za ženske „Moda MM", je bilo precej pripomb na račun enakopravnosti. To „krivico", storjeno močnejšemu spolu, je Maximarket popravil, ko je v sklopu moške konfekcije odprl poseben oddelek, namenjen moškim, ki jim je modno oblačenje pri srcu. Na tem oddelku lahko moški kupijo zadnje novosti modnih proizvajalcev, kot so srajce, kravate, puloverji, suknjiči, obleke, plašči in bluzoni. Tudi športni oddelek v drugem nadstropju je preurejen za sezono pomlad—poletje. Letos bodo najverjetneje marsikoga odgnale visoke hotelske cene v cenejše campinge. Potrebno bo na novo kupiti ali pa samo dokupiti tudi ustrezno opremo. Posebnost pa so praktični ležalniki in zložljive postelje s penasto blazino. Slednje lahko kupite tudi posebej. V športnem oddelku v Maxi-marketu torej lahko kupite različne vrste šotorov, camp opremo (posamezne stole, garniture, ležalnike, senčnike, podstavke za senčnike, različne ražnje — tudi litoželezne in na pogon z baterijskim motorčkom, pribor za opremo šotorov, plinske kuhalnike, ražnje in svetilke), SKIF avto-kamp orikolice s šotorom, prikolice /a vleko čolnov, čolne, gliserje (poliestrske, iz gumira-nega platna in otroške iz plastike), izvenkrmne motorje, vesla, sidra, vrvi in boje. Pri čolnih naj še omenim, da so prikladni za rekreacijo in ribolov. Danes bi še posebno rad opozoril ribiče, da lahko v Maximarketu na športnem oddelku kupijo tudi ribiško opremo, kot so navedene ali teleskopske ribiške palice, lak s od 0,20 do 0,50 milimetra, ribiške mreže, trnki, plovci, različne umetne vabe, ribiške role in drugo. Po navadi gredo po poti svojih očetov ribičev tudi otroci. Če torej hočete prenašati ribiško tradicijo iz roda v rod, lahko svojim otrokom kupite otroške garniture za ribarjenje, ki vsebujejo palico, rolo, plovce, vabe in trnke. Ko pa boste že v Maximarke-tu, ne bo odveč, če boste obiskali še druge oddelke, kjer boste lahko marsikaj ustreznega kupili v eni trgovski hiši. Lepo vas pozdravlja Vaš JANEZ DOLENJSKI GOZDNO GOSPODARSTVO Bled, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Ljubljanska 19 Po sklepu delavskega sveta objavljamo prosta dela in naloge 1. KUHARICE V POČITNIŠKEM DOMU PIRAN 2. ČI8TILKE V POČITNIŠKEM DOMU PIRAN Za navedena dela in naloge se delovno razmerje sklene za določen čas od 10. junija do 15. septembra 1981. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa splošno kadrovski službi Gozdnega gospodarstva. Kemična tovarna Kranj Kadrovska komisija objavlja prosta deta'] naloge TEHNOLOGA ENERGETIKA Za opravljanie objavljenih del in nalog kandidati poleg sploinih pogojev izpolnjei naslednje pogoje: — višja strokovna izobrazba elektro smeri. — dve leti delovnih izkučenj, — moralno-etične kvalitete, — poskusno delo v trajanju treh mesecev, — program dela, iz katerega se da sklepati, da bo I dat pri svojem delu uspešen Delo se združuje za nedoločen čas s polnim i časom. Prijave sprejema splošni sektor Ke tovarne Exoterm Kranj, Straževo 66, 15 objavi. Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za 2 ČISTILKI na centralni šoli za določen čas Nastop dela takoj. Prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na tajništvo šole. GOZDNO GOSPODARSTVO Bled, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Ljubljanska 19 Po sklepu delavskega sveta objavljamo dela in naloge RAČUNOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje i» delovnega razmerja, posebej pa se zahteva nlu" nomista s 4 letnimi delovnimi izkušnjami v a* skem poslovanju. Poskusno delo bo trajalo dva Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili vanju pogojev v 16 dneh od dneva objaVe\ sa na naslov: Gozdno gospodarstvo Rl—i ska 19. alpina. V POMLAD V SLUŽBO, NA SPREHOD, NA ZABAVO IN PLES V LAHKIH, MEHKIH IN UDOBNIH ČEVLJIH ALPINE 7 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam eno leto stare KOKOŠI Smx* Zadraga 18, Duplje 2887 .Prodam novo ŠPORTNO KOLO. Wxi 064-82-487 3091 Prodam krmilno PESO. Zg. Brnik \Orklje 3092 Prodam 4 tedne staro TELIČKO in semenski KROMPIR desire Praprotna Polica 13, Cerklje 3093 Prodam malo rabljen HLADILNIK, 190-litrski. Grašič, Mavčiče 44 3094 Prodam polavtomatski ravvol SA-DILEC krompirja (kabina, menjalnik) TAM 2000 prikolico kiper. drobilec šrot za krmo. Podnart, Pre-zrenje 8 3095 Prodam večjo količino NAPUŠCA (pobjona). Studenčice 7, Lesce 3096 Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca za rejo. Jezerska c. 43, Kranj 3097 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega soproga JOSIPA ĆOPA ae iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem dr. Milanu Udirju za pozornost in dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČA SOPROGA! Kranj, 3. aprila 1981 Prodam 17 kg LAKA za lakiranje parketa z razredčilom in trdilcem (ideal — helios). Jensterle Marko. Gradnikova 9/b, Radovljica, telefon 75-078 3098 Prodam 300 kg semenskega KROMPIRJA igor. Okroglo 11, Naklo 3099 Prodam 6 tednov starega TELETA za pleme ali za v skrinjo. Kozjek Anton, Ribno 51 pri Bledu 3100 Prodam otroško POSTELJICO z jogiiem in presito odejo ter ŠIVALNI STROJ. Križaj, Partizanska 43, Skofja Loka 3101 Prodam dobro ohranjeno: 80-li-trski BOJLER, prednji ODBIJAČ za zastavo 1300, POKROV motorja in HLADILNIK za austina 1300. Savs, Moša Pijade 5, Kranj 3102 Prodam eno leto starega OVNA marinarja za pleme ali zakol. Gorica 10, Radovljica 3103 Ugodno prodam 2 leti staro DNEVNO SOBO (omaro, 2 fotelja in kavč). Ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure. Novak Tone, Levstikova 3, Kranj (pri bolnici) 3104 Ugodno prodam kompletno SPALNICO (svetlo). Informacije po tel. 26^977 3105 Prodam SENO in OTAVO. Bešter Marjan, Mlaka 25 (Vočne), Kranj 3106 Prodam mlado KRAVO FRIZIJ-KO, brejo 8 mesecev. Dragočajna 10, Smlednik 3107 Poceni prodam komplet priključek za PRIKOLICO, za golfa, 50 KM. Miklavčič Franc, Smlednik 1 3108 Prodam GORILEC na olje olimp. Jerman Štefka, Predoalje 126, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in nečaka JANEZA BARLETA iz Zbilj k iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom prijateljem in znancem za izrečeno m žalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala velja tudi DO LTH - Tn7nHMi rtvo Skofja Loka, Izolirki Ljubljana GD Zbdje, pevcem, govornikoma tov. Vrhuncu in tov Šilar n za poslovilne besede ob odprtem grobu gospodu župniku za obiske na domu in gospodu kanlanu j« lep obred. Zahvaljujemo se dr. Notarjevi za vsa prizadevanja med njegovo boleznijo Vsem in za vse, hvala! VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka, nečaka in zeta LUDVIKA SAJETA m iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sostanovalcem in vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Iskre - TOZD Vzdrževanje za cvetje in poslovilne besede Gasilskim društvom za tako številno udeležbo na pogrebu m podarjene vence; kakor tudi g. dekanu za pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. ŽALUJOČI: žena Anica, sin Ludvik, hčerka Darja z družino, sestra Slavi z družino, brat Jože z družino, sestra Anica s hčerko in drugo sorodstvo! Kranj, Novo mesto, Ljubljana, Maribor, 30. marca 1981 Srce pa klilo bo, kot klije seme: vse neizgovorjene še besede rast gnale bodo iz njegove srede. (A. Gradnik) Odšla je z desk, ki so življenje POLDKA ŠTIGLIC igralka, režiserka in duša Loškega odra Na zadnjo pot jo bomo pospremili v sredo, 8. aprila 1981, ob 16. uri na pokopališču v Lipici občinska kulturna skupnost skofja loka zveza kulturnih organizacij skofja loka loški oder Skofja loka Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 40 kg. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 31 K) Prodam KRAVO s teletom. Podnom 49, Zg. Gorje 3111 Prodam 2000 kg MRVE. Telefon 061-612-794 3112 Prodam STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov. Poklukar Brane, Sp. Gorje 124 3113 Prodam KRAVO simentalko, ki bo čez en mesec tretjič telila. Telefon 064-79-598 3114 Poceni prodam monta OPEKO za strope, italijansko, primerno za vi-kend ali manjšo stanovanjsko hišo. Ogled pri Bratun Ladotu, Bobovek n.n. nasproti opekarne 3115 Prodam OTAVO in SENO, 800 kg, cena 4 din. Potočnik Martin, Krnica 33, Zg. Gorje 3116 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Božič Polde. Nova vas 23/c pri Radovljici 3117 Po stari ceni prodam 12 M schiedel TULJAV, premera 20 cm. Golja, Železniki, Na Kresu 41 3156 Prodam semenski KROMPIR jaka. Suha 38, Kranj 3158 KUPIM Kupim namizni VRTLJIVI STROJ in 3 kVV termoakumula-cijsko PEC. Cemažar, Cešnjica 7, Železniki 3053 Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Roglič Cirila, Pokopališka ul. 26, Kranj - Kokrica 3118 Kupim LOPATO za čelni nakla-dalec »težak« 8. Potoče 21, Preddvor 3119 Kupim gnojnično NAKLADAL-KO ferguson. Naslov v oglasnem oddelku. 3120 VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO LC, letnik 1980. Informacije po telefonu 23-293 dopoldan 3121 Prodam GS club, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Švegelj Jože, Križe 6 2836 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prva registracija 1976, cena ugodna. Jože Albreht, Zg. Otok 10/a, Radovljica 2928 Prodam ZASTAVO 101, v zelo dobrem stanju, letnik 1975. Cešnjica 34, Železniki 2942 Prodam motorno kolo PONY EX-PRESS. Bolka Jože, Predoslje 50, Kranj 3122 Prodam brako PRIKOLICO, rabljeno eno sezono. Telefon 26-867 3123 Prodam novo IZPUŠNO CEV za ford taunus 17 M. Kaltek, Novi svet 13, Skofja Loka 3124 Prodam SPAČKA, letnik 1974, in 300 STREŠNIKOV, rdeče barve no-voteks. Maček, Hafnarjevo naselje 15, Skofja Loka 3125 Prodam ZASTAVO 101 po delih. Ogorevec Marjan, Cerklje 150 na Gorenjskem 3126 Ugodno prodam LADO 1600, prevoženih 10.000 km. Informacije po tel. 50-028 3127 Prodam VW 1200, letnik 1974. Moste 71/a, Žirovnica 3128 MOSKVICH 1500, zelene barve, 35.000 km, registriran do marca 1982, z radio-aparatom, gume radial z jeklenim pasom in 4 zimske gume z jeklenim pasom, garažiran, v odličnem stanju, ugodno prodam. Ogled v soboto od 15. do 17. ure in nedeljo od 10. do 12. ure. Kranj, Ručigajeva 28, tel.064-26-150 3129 Prodam ZASTAVO 101 de lux, letnik 1977. Novak Metod, Loka 75, Tržič 3130 Prodam osebni avto DYANA 6 LC, letnik 1979. Informacije po tel. 75-057 vsak dan od 19. do 21. ure 3131 Prodam dobro ohranjen KADET, letnik 1970. Delavska c. 35, Kranj, Stražišče, tel. 21-702 3132 Prodam ZASTAVO 750, december 1979, prevoženih 8.500 km. Cirče 29, Kranj 3133 Ugodno prodam OPEL MANTO. Lušina, Gosteče 8, tel. 62-716 3134 Prodam R-16 TL. Jure Kurnik, tel. 064-50-260 - int. 231 dopoldan 3135 Prodam DIANO, letnik september 1979. Telefon 22-512 .. 3136 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1972. Partizanska pot 12/a, Kranj - Kokrica 3137 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Telefon 23-201 3138 ' Prodam 125-P, letnik 1979. Informacije po tel. 064-70-165 3139 Prodam ŠKODO Š-100, letnik 1970, cena 1,5 SM. Adergas 13, Cerklje 3140 Prodam starejši, ohranjen, PEUGEOT 204. Cankarjeva 22, Koroška Bela, Informacije po tel. 82-109 3141 Prodam FIAT 126-P, star 4 mesece, oranžne barve, dodatno opremljen in zaščiten. Rebernik, telefon 064-83-017 3142 Prodam AMI 8, letnik 1972. Britof 142, Kranj 3143 Prodam DYANO 6, letnik 1977, prevoženih 37.000 km, dobro ohranjeno, delno lahko tudi na kredit. Informacije: Ocepek, Vrečkova 11, Kranj, tel. 27-323 3144 DIANO, 3 leta staro, redno vzdrževano, prodam. Jesenka Boštjan čič, Kranj, Sorlijeva 4, tel. 28-627 po 17. uri 3159 STANOVANJA Na stanovanje vzamem eno ali dve dekleti. Možnost zaposlitve. Ponudbe pod šifro: Dobri pogoji 3057 V najem oddam opremljeno SOBO. Soba ima svoj vhod, luč in vodo. Prednost imajo starejši moški ali ženska ali starejša zakonca brez otrok. Primerno je tudi za vikend. Zaplotnik, Golnik 57 3145 Mamica z otrokom, zaposlena y vrtcu Podlubnik, išče sobo v bližini, za dobo 6 mesecev. Možnost predplačila. Telefon 061-267-320 od 17. ure dalje 3146 Ugodno prodam novejše enosobno STANOVANJE s kabinetom in bivalno huhinjo (45 kv. m), s telefonom v II. nadstropju, naj-ugodnešemu ponudniku. Ponudbe po tel. 064-22-190 med 19. in 20. uro 3147 Dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki zamenjam za trosobnega proti doplačilu. Telefon 60-386 ali 62-102 3148 1 POSESTI Prodam dobro ohranjeno STA-STANOVANJSKO HIŠO na C. JLA št. 15 v Tržiču. Ogled v popoldanskih in večernih urah 4149 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ČEVLJARJA. OD dobri. KERN - ČEVLJARSTVO, Partizanska 5, Kranj 3069 Službo dobi KV ali PKV NATAKARICA. Urejen delovni čas; OD dobri. Zglasite se osebno ali po telefonu 60-453; Gostilna VIGRED Gsrenja vas — Reteče 59, Skofja Loka 3071 Iščem KUHARICO za julij in avgust. Ponudbe pod: 16.000 din 3150 Iščemo upokojenca ali primerno osebo, ki bo v svojem kraju reklamiral in prodajal nov izdelek MU-HOMAT - čarodejni pripomoček za uničevanje muh in komarjev, brez zastrupljanja okolja. Ce vas posel zanima in želite honorani Rrihodek, pišite na naslov: TRI-IER, Zagreb, Boškovičeva 40 3151 OBVESTILA SERVIS, za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠTILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Od 10. do 20. aprila bom na sejmu v Kranju 3152 SLIKOPLESKARSKI MOJ STER prevzame vsa pleskarska in soboslikarska dela ter polaganje tapet po konkurenčnih cenah. Šifra: tudi na bančni kredit 3153 ll stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorskr vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 IZGUBLJENO V četrtek, 2. aprila zjutraj, je ušel izpred Veterinarske postaje v Kranju proti Stari cesti siv, črno progast MUCEK (tiger). Star je eno leto, sliši na ime Lumpi in je cepljen proti steklini. Kdor ga ujame, ali sporoči kje se sedaj zadržuje, dobi nagrado! Sporočite na naslov: Beravs Janez, Kranj, Partizanska 10 i, tel. doma: 21-080, v službi 21-854 3157 OSTALO INSTRUIRAM matematiko za vse šole. Telefon 27-329 3154 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Milici Bizjak iz Praš št. 41 in se ji opravičujem ter zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ivan Šilar, Breg ob Savi št. 37 3155 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništvi« in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, slavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860. komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,- din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. S*HW..HyjlJH,>,>..» f T > T ''>v*f Steklina se nezadržno širi Samo v letošnjih dveh mesecih je bilo v kranjski občini ugotovljenih 40 steklih lisic — Občani še premalo upoštevajo odlok o zapori psov in mačk, zato bodo komisije letos še nekajkrat preverjale izvajanje tega odloka — Prav sedaj poteka obvezno letno cepljenje psov proti steklini, kazalo pa bi cepiti tudi mačke Kranj — Steklina se v kranjski občini še vedno nezadržno širi, kar bi sklepali po odkritih uplenjenih živalih, ki so jih pregledali v laboratoriju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Potem ko je maja lani bolezen zajela lisice na področju Jezerskega, je bilo do konca leta med uplenjenimi živalmi 28 obolelih za steklino, v letošnjih prvih dveh mesecih pa je bilo steklih kar 40 uplenjenih lisic. Da pa gozdna steklina prehaja tudi v urbane predele, kaže podatek, da je bil v kranjski občini v marcu odkrit tudi za steklino obolel maček, medtem ko je bilo v treh mesecih letos na Gorenjskem odkritih vsega skupaj pet steklih mačkov. Takšen obseg širjenja stekline seveda zahteva ne le od občanov, da upoštevajo preventivne ukrepe predvsem glede zapore psov in mačk, pač pa tudi od ustreznih služb, da izvajajo dodatne ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni. Prav sedaj sicer poteka redno letno cepljenje psov proti steklini tako kot sicer tudi v ostalih gorenjskih občinah. Čeprav cepljenje mačk ni obvezno, pa so v nekaterih slovenskih občinah vendarle začeli cepiti tudi nje; kranjska občina za sedaj še ni sprejela takšnega odloka, kazalo pa bi o tem vsekakor razmisliti, še posebej zato, ker je očitno, da steklina prehaja tudi na mačke. Če bi se občani dosledno držali odloka o zapori psov in mačk, bi seveda s tem docela preprečili stike domačih živali z divjimi, kot so lisica, jazbec in druge, in prav tako ne bi bila možna okužba med zdravimi in bolnimi živalmi v naseljih. Vendar pa se je doslej na dveh izvedenih akcijah za preverjanje zapore mačk in psov izkazalo, da lastniki živali le-te še vedno brez nadzorstva spuščajo na »sprehod«. Klateških psov je sicer zelo malo in so jih lovci Že domala iztrebili, saj so prav klateški psi, ki niso cepljeni proti steklini, največji možni prenašalci bolezni v naselja in s tem ogrožajo človeka. V sedanjih dveh akcijah, v katerih so sodelovali veterinarski inšpektor, lovci in delavci milice, je bilo poslanih sodniku za prekrške 23 prijav zoper lastnike, ki so imeli spuščene pse. Verjetno je pristanek na odstrel spuščenega psa, še posebej, če gre za rodovniškega, dokaj huda odločitev za lastnika, toda drugačnega ravnanja odlok ne predvideva. Tudi denarne kazni za lastnike psov, ki ne upoštevajo odloka o zapori, so dokaj visoke. Zaradi tolikšne razširjenosti stekline Kranj - n. mUmmt, .. - ;. ,h BHBjjjj)jjj)])flBjjjjjj]Bjj^Bjjja| tut"10^ ^^^^uSS'faS^^ 80 8J P°JavUe "bvestUne table, da f^nimpsorn p<> takšZm^r^to tudi zahteva ™kon- Sprehod s foto: L. M. " aRSnem Področju je torej tvegane m tudi prekršek! - Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (4) VOŽNJA PO VEČPASOVNIH CESTAH Pri nas je sorazmerno malo cest z več kot dvema prometnima pasovoma. Mnogi vozniki le poredko zapeljejo na sodobno urejene cestne površine, na ceste z več pasovi in tedaj jih promet »vodi«, da plavajo z njim, ne da bi vedeli ali vozijo po večpasovni cesti pravilno ah ne. Zmeda navadno nastane, kadar je treba spremeniti smer. Novi zakon skuša na večpasovne ceste v naselju in izven naselja vnesti boljši red. Na večpasovnih cestah v naselju poteka promet vzporedno na vseh zaznamovanih prometnih pasovih v isti smeri enako in ni nujno, da vozimo po desnem prometnem pasu; pri vožnji po večpasovni cesti pa ne smemo ovirati vožnje drugih vozil, ki so za nami. Izjema pri tem so le vozniki vozil, ki na ravni cesti ne morejo razviti večje hitrosti od 40 km/h in za voznike vozil, ki se ne štejejo za motorna vozila, razen na delu ceste pred križiščem ali drugim mestom, kjer zavija vozilo v levo. Prehajanje iz enega v drugi prometni pas po nepotrebnem sodi v motnje, ki ovirajo tekoči promet. Tudi nenormalno počasna vožnja povzroča podobne zaplete, zato dobri vozniki tega ne bodo počeli. Vseskozi pa je potrebno opazovati smerno in razvrstilno cestno prometno signalizacijo. Ne šteje se za prehitevanje, če vozijo vozila po sosednjem isto8mernem pasu hitreje, ne glede ali je to levi ali desni pas. Nekaj drugega pa je vožnja po večpasovni cesti zunaj naselja. Ce se promet na taki cesti zgosti v kolone, sme voznik, ki je na skrajnem desnem prometnem pasu, zapustiti ta pas, samo da bi zavil na levo ali na desno ali da bi ustavil. Sicer pa velja, da voznik vozi po prometnem pasu, ki je najbližji desnemu robu vozišča. , Na avtomobilski cesti morajo motorna vozila voziti po desnem prometnem pasu. Če avtocesta poteka skozi naselje, velja enak red vožnje ne pa tak, kot je dovoljen na večpasovnicah v naselju, kjer voznik lahko vozi tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča. Prometni prekršek stori voznik, ki se na avtocesti ne drži pravila, da mora voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, kadar ta ni zaseden z vozili v koloni. Kazen za tak prekršek ie predvidena v višini 300 din in se izreče na mestu prekrška. Ce pa je bila s tem prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se povzročitelj kaznuje z denarno kaznijo od 400 do 2000 din ali s kaznijo zapora do 40 dni. Vozniku motornega vozila se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za 30 dni do 3 mesecev. v občini pa bo medobčinska inšpekcijska služba organizirala v letošnjem letu kar okoli 10 takšnih akcij; bolezen je namreč prehuda, da bi si pri zaščiti ljudi lahko dovoljevali kakšno drugačno ukrepanje. Še posebej zato, ker je sicer cepiva za živali dovolj, medtem ko zaščitnega cepiva za ljudi ni na preostajanje: dobivamo ga iz uvoza, zaradi velike razširjenosti stekline tudi v ostalih evropskih državah pa tuji proizvajalec enostavno ne zmore sproti proizvajati zadostnih količin. Čeprav so občani po krajevnih skupnostih dokaj dobro seznanjeni s pojavom stekline in s preventivnim ravnanjem glede domačih živali, saj je bilo v zadnjih dveh letih veliko f» reda vanj o tem, ponekod so zavrte-i tudi film o steklini, pa morda ponekod v strahu pred boleznijo tudi pretiravajo: prav gotovo še ni stekla vsaka mačka, ki se greje na spomladanskem soncu, kot je tudi povsem iz trte izvito, da je nevarno nabira -• nje regrata. Pač pa je nevarno dotikanje sumljivih očitno bolnih ali celo poginjenih živali brez primerne zaščite, kot so rokavice in plastična vreča. Sicer pa kaže o takšnih najdbah obvezno obveščati najbližjo lovsko družino. L.M. Je bil maček stekel? Kranj — V petek, 3. aprila, nekaj pred 23. uro so iz Gradnikove 1 obvestili kranjsko postajo milice, da se je zatekel maček, ki se napadalno obnaša. Delavca milice sta z odejo sumljivega mačka ujela, ga odpeljala izven naselja in ustrelila ter ga (Kidala Veterinarsko živinorejskemu zavodu; poslali ga bodo v laboratorij biotehnične fakultete, da bi ugotovili, če je žival zbolela za steklino. NESREČE Z AVTOM NA POSTAJALIŠČE Vrba - V četrtek, 2. aprila, ob 1.45 se je na magistralni cesti pri Vrbi pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Marjan Kobe (roj. 1955) z Jesenic je vozil od Lesc proti Jesenicam, ko pa je pripeljal do križišča pri Vrbi, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, tako da je avto zapeljal v desno s ceste in trčil v čakalnico za potnike na avtobusnem postajališču. V trčenju je bil voznik le lažje ranjen, materialne škode pa je za 120.000 din. ZBIL KOLESARKO Kranj - V četrtek, 2. aprila, nekaj po 19. uri se je na regionalni cesti Kranj —Brdo pripetila prometna nezgoda in sicer pred križiščem odcepa ceste za Golnik. Voznik osebnega avtomobila G vido Bera (roj. 1929) iz Kranja je vozil proti Brdu. Pred križiščem je dohitel kolesarko Vero Kavaš (roj. 1942), ki je tedaj peljala poševno proti levi, da bi se v križišču razvrstila na pas za zavijanje v levo proti Golniku. Voznik Bera je do kolesarke pripeljal s tako hitrostjo, da jo je zadel v zadnje kolo, da je padla in v nezavesti obležala. V nesreči si je Kavaševa zlomila nogo, dobila pretres možganov in druge poškodbe. Prepeljali so jo v Klinični center. MOTORIST TRČIL V KOLESARJA Kranj — V soboto, 4. aprila, nekaj po 13. uri se je v Britofu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik motornega kolesa Darjan Grilanc (roj. 1962) iz Kranja je vozil od Gorenj proti samopostrežni trgovini. V blagem levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo in trčil v 11-letnega kolesarja Janeza Knefica, ki se je pripeljal pravilno po desni strani ceste. Oba, motorist in kolesar, sta padla in se ranila, Grilanc huje, Knefic pa lažje. Prepeljali so ju v jeseniško bolnišnico. PADEL Z MOPEDOM Radovljica - V soboto, 4. aprila, nekaj po 21. uri se je na lokalni cesti v Begunjah pripetila * prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik motornega kolesa — mopeda Stanko Eržen (roj. 1909) iz Zapuž je vozil proti Lescam; pri odcepu ceste za Zgošo je zavijal v levo, pri tem pa padel in se huje ranil. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. L. M. m ( it #< A« Bitnje - Poklicni gasilci in prostovoljni gasilci in vaščani so gasiti gospodarsko poslopje, v katerem se je vnela stelia rvv* rTl temu upepelilposlopje in stroje - Foto: L. B. Pogorelo gospodarsko poslop) Bitnje — V četrtek, 2. aprila, nekaj pred 18. uro je začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Vilfana v Sp. Bitnjah. Ogenj je izbruhnil v prostoru za steljo, kjer so imeli večji kup listja in trave, kar so pred dvema tednoma pripeljali iz gozda. V četrtek pa so iz Jelovice dobili še voz žaganja. Tega dne je Vilfanov sin, 13-letni Tomaž po naročilu očeta prekladal žaganje na steljo; iz kupa se je začelo kaditi, U»"G je ogenj zajel vso steljo in** intervenciji gasilcev niifcnl lotno poslopje in ga uničil l* ^ so rešili živino, pogorelo p* fjk 2 toni sena, električna alan^H 4 elektromotorji, kosilnic1, molzni stroj in več delovne«*' Domnevajo, da je v stelji? samovžiga. Škodo cenijo n« • milijona din. GLASOVA ANKETA Na popis dobro pripravljei Kranj — Na stotine popisovalcev se je te dni razkropilo tudi po gorenjskih domovih: seči je treba do najvišjega stanovanja v bloku, do zadnje kmetije visoko v Davči, na Šenturški gori, v Rovtah. Nekaj dni dela je že za njimi, zato iz njihovih izkušenj že lahko ocenimo, ali smo se na tako obsežno in obenem zahtevno delo dovolj dobro pripravili. Za našo anketo smo popisovalce poiskali kar v Kranju. Andrej Ster, študent prava, popisovalec v Britofu pri Kranju: »Zadal sem si popis 15 hišnih številk na dan, ampak delam več, ker raje vidim, da mi čas ostaja, kot pa da bi na koncu moral hiteti. Posebnih težav nimam. Res je, da dopoldne ljudi ni doma, ker so po službah, me pa hodijo že vnaprej spraševat, kdaj bom prišel do njih, da bodo takrat za- g- rni tudi tu največkrat pod kar okoliški kmetje, ki so gali delati te vikende. Na> ob koncu tedna, upam, d*1 prišli lastniki v svoje pofi* hišice, pa bomo v popisni1 polnili, kar bo še potK*', Moram pa reči, da so ljut*, gori dobro informirani o dobro pripravljeni; sem, da ima marsikateri |rt valeč v bloku več težav, ko*1 Ivan Drakaler, dela«* Gradbinca, popisovalec *1 čičah: »Mešano imam. ** vanjske hiše in kmetije. Ali neverjetno, kako so liudj^ pravljeni na popis. Redko * di, da ni nikogar doma, h" dem. Navadno me ie čakaj* pravljene imajo podatke o« ljiščih, načrte hiš, matici* gotovo doma in da bodo vse potrebno, do časa pripravili. Za podatke o stanovanju navadno prinesejo kar načrt hiše, pa je treba podatke še razbrati, kajti garaže, nenaseljene kleti, odprti balkoni in podobno se ne upoštevajo. Obveščenost pa je izredno dobra in res nisem našel hiše, kjer na popis ne bi bili pripravljeni. Še lažje delo pa imam verjetno zato, ker sem tu domačin in ljudi poznam.« Biaerka Poviič, ekonomski tehnik, Dopisovalka na Mož- janci: »Menda imam enega najvišjih popisnih področij in najtežje pri tem je, priti do mesta popisa, saj je vas na višini okrog 900 metrov. Kmetije in vikendi prevladujejo. Ljudje so prijazni in dobro pripravljeni na popis. Se Ea kar precej zamudim pri eni iši, kajti družine so številne, navadno je to kmečka, kooperantska in še delavska družina obenem. Še največ težav je z viken-daši. Vprašalniki, ki so jih morali lastniki vnaprej izpolniti, niso popolni. Tako ne veš za napeljave v stanovanju, kot je elektrika, voda, kanalizacija, ogrevanje. Pa vilke, pomožne popianiee * £ lovne organizacije. Naibol)*h zatakne pri zdomcih. Na d« *\ sem naletel, ki jih nihče m f*