141. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. junija 1902. XXXV. leto Ishaja vsak dan »vačar, izimfil nedelje tn praznike, ter velja po poeti prejemati m avatio-ograke deteta aa vae tato 20 &, sa pol rata 13 K, aa cetrv leta 0 & 60 a, aa joOab meaoc a K 30 n. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vae leu> 2 K - Za tuja dažale toliko več, kolikor znafia pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlatvu naj se bta govolijo poBujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Deželni zbor kranjski. II. seja dne 21. junija. Predseduje deželni glavar pl. De-tela. Vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Glavar otvori zborovanje ob uri. Ker je visela obstrukcija v zraku, bil je g. deželni glavar že takoj od pričetka seje precej zbegan, tako da je pozabil se spominjati pokojnega tovariša Kušarja in pozabil je še celo na blagoslov, kojega je papež radi v zadnji seji sklenjene čestitke doposlal deželnemu zboru kranjskemu. Tudi ta blagoslov je pozabil objaviti gosp. glavar; morda ga je pa pri tem vodil dobri okus, da bi bilo namreč žaljenje papeža, če bi se njegov blagoslov delil takim kra-vicam, kakor so one, katere dandanes vodijo »katoliško« stranko v naši zbornici. Predsednik naznani, da so mu došli sledeči nujni predlogi: 1. poslanca dr. šusteršiča glede spremembe deželnozborskega volilnega reda; 2. poslanca dr. Žitnika glede spremembe lovskega zakona; 3. poslanca Mihca Arkota glede podržavljenja mestne nižje realke v Idriji; 4. ravnoistega Mihca nujni predlog glede urejanja in izboljšanja gozdnih delavcev v erančnih gozdih; 5. poslanca Mejača glede odprave vinske klavzule; 6. poslanca dr. Kreka glede osušenja ljubljanskega barja; 7. poslanca dr. Kreka glede deželnega zakona o kmetiških stanovskih zadrugah; 8. poslanca dr. Šusteršiča glede vse-učilisčne deputacije, koje cesar do danes še ni sprejel; 9. poslanca dr. Schweitzerja glede pomanjkanja kmetijskih delavskih močij: 10. poslanca Pogačnika glede nagodbe z Ogrsko; 11. poslanca Mihca Arkota glede zboljšanja stanja učiteljskemu osobju na c. kr. rudarski šoli v Idriji; 12. poslanca dr. Šusteršiča glede celjske gimnazije. Kakor je videti, pograbili so klerikalci po vseh »popularnih« zadevah, jih izlili na zbornico ter zahtevali, da naj se kar čez noč vse rešijo. »Nujnost« je pri takih zadevah prava oslarija, da rabimo izraz, kojega je dr. Šusteršič v zbornico vpeljal, in dasi so ti gospodje precej neumni, da zopet rabimo izraz, kojega je dr. Šusteršič v zbornico vpeljal, za tako neumne jih pa vendar nimamo, da bi sami verovali v nujnost svojih neresnih predlogov. Gre se za prav navadno politično sleparijo ali lumparijo — zopet izraz, kojega je dr. šusteršič v zbornico vpeljal! — ta lumpa-rija pa se obrača proti klerikalnim volil-cem samim! Stavljeni predlogi niso namreč ničesar druzega, nego pesek v oči vo-lilcem: predlagajo se nemogoče reči, če se ne bodo mogle doseči, pabo nastal krik: liberalci niso hoteli, ker niso bili za nujnost! Samo čudimo se, da dr. Šusteršič ni nujno predlagal, da naj se odpravi sploh vsak davek! To bi bil najpopularnejši predlog, in ravno na tega je veleum iz Ovijačeve hiše pozabil! No, pa to se da še popraviti! Preti pa dr. Šusteršiču še druga nevarnost: da ga namreč prekosi dr. Schweitzer, ki hoče, kakor vse kaže, v zbornici postati pravi m najpristnejši božji volek! Ta božji vo-liček — samo ob sebi je opravičeno, da pišemo o sejah deželnega zbora v tistem tonu, kojega so bogoljubni »katoliki« v zbornico spravili!—je namreč nujno predlagal, da naj cesarska vlada takoj odpomore na deželi tako občutnemu pomanjkanju kmetijskih delavskih močij. Kako si to parlamentarno revče pač predstavlja izpeljavo tega imenitnega predloga V Ali naj c. kr. vlada farovškim kuharicam strogo zaukaže, da naj od sedaj vsako leto mesto jednega rode po šest ali osem nezakonskih otrok? Ali naj se odpošlje ekspedicija cesarske armade v centralno Afriko, kjer naj nalovi na tisoče črnih robov? Dr. Šusteršič bi bil brez dvojbe prav izboren negro driver! In ali naj se ustanove c. kr. umetna va-lišča za otroke, kakor jih že imamo za ribe na Studencu? In da bode dr. Schwei-zerju v vsakem pogledu vstreženo, naj se vališču na čelo postavi kak — kanonik! Ker g. deželni glavar ni hotel pročitati vsega tega nujnega žaganja, poveril je nehvaležno to nalogo deželnemu tajniku Pieiferju, ki se je trudil v potu svojega obraza, da je s težavo prečital vseh dvanajst dolgočasnih nujnih predlogov. Dr. Tavčar: Na kanone ste pozabili! Dr. Šusteršič: Dr. Tavčar je že nervozen in že v prvi seji! Dr. Tavčar: Ne domišljujte si kaj takega! Pri vaših otročjih šalah se še precej dobro zabavam! Nato naznani deželni glavar, da bodo predlagatelji nujne svoje predloge utemeljevali, ko bo rešen dnevni red današnje seje (Smeh v središču in na desnici. Klici: Kaka nujnost pa je to? Dr. Tavčar: Šu-steršičevi šolarčki se svojih nalog se niso zadostno na pamet naučili!) Da bi te parlamentarne vajence spravili v zadrego, da bi se za bodočnost ne ustvaril kak prejudic, in da se sploh strogo izvršujejo predpisi deželnozborskega poslovnika — to zadnje bi moralo posebno našim katoliškim obstrukcionistom všeč biti, ker je, ako se zastareli poslovnik ne bi spoštoval, tudi vsaka obstrukcija nemogoča — predlaga poslanec baron Schwegel, da naj se utemeljevanje nujnih predlogov takoj izvrši. Tu bi morali videti dr. Šusteršiča! Planil je kviško kakor vol, če si mu vtaknil pod rep tlečo gobo! Kar tulil je od jeze in njegov hripavi glas je napolnil dvorano, kakor glas prestreljene vojaške trombe. Ker si je mož v zadnjem času okrog trebuha nabral nekaj loja, ker si je ta svoj trebuh zavil v svečano belo vestjo in ker se je med govorom s svojima rokama neprestano tolkel po tem trebuhu, bil je izdalje podoben vojaškemu bobnu, kojega obdeluje general-tambor! Najprej nahruli deželnega glavarja samega, češ, da je on predsednik zbornici in ne baron Schwegel, ki si s svojim predlogom hoče samo čas dobiti, da se kuje neka zarota proti katoliško-narodni stranki, koji se hoče odjesti primerno zastopstvo v odsekih. Konča pa z navadno in čez in čez obrabljeno frazo: Mi tu zastopamo interese ljudstva, ki stoji v ogromni večini za nami! Dr. Tavčar: Za Vami stoje kaplani in druzega nič! Pire: Za Vami stoje Koblarji in drug nikdo! (Smeh.) Schwegel dokaže ob roki poslovnika, da je njegovo stališče jedino pravo, ker bi drugače o nujnih predlogih sploh govorice biti ne moglo. Bela ves tj a: Vi imate za sabo celih 53 volilcev! Dr. Tavčar: Šusteršič hoče komandirati celo zbOrnico! Bela vestja: Najhujše šele pride! Dr. Tavčar: Druzega kot burk od Vas itak ne pričakujemo! Na to odgovarja zopet voditelj katoliške stranke in goni svoje kolesce ter se ne da premakniti s svojega stališča. Konča pa patetično: Mi hočemo »ad per-petuam memoriam« pred ljudstvom razkrinkati nasilje pri volitvi v odseke. To lumparijo hočemo videti! Vsled tega šnopsarskega napada na stane v zbornici vihar, kakor ga še niso doživeli stari zidovi starega strelišča! Poslanci napredne narodne stranke skočijo kviško. Začujejo se* ogorčeni klici: Lump bo komu lumparijo očital! Kar imaš, si z lumparijami prisleparil! Slepariš z žlindro in s testamenti! Smrdiš kot kozel)! Si go-ljufaval po kloštrih! Z bledim licem kvitiral je dr. Šusteršič te zaslužene brce, in nekaj časa bil je tako otrpnen, da niti širokih svojih ust odpreti ni mogel. Vsilil pa se je vmes dr. Brejc ter dal parkrat od sebe malo svojo »štimico«. Donelo pa mu je nasproti: Lej ga krojača iz Gorij! Lej! Lej! Der Schneider von Gorjach! Brejce tiho! Zunaj te čaka ekspres s Trbiža! In dr. Brejc je res takoj obmolknil, dr. Šusteršič pa je dobil tik zasluženih brc še ostro grajo od strani deželnega glavarja! Nerada mu je šla v goltanec ta graja lastnega somišljenika, ali končno jo je vendarle pogoltnil! Ko sta govorila še Hribar in dr. Schweitzer — leta meni, da mora odsek, kojemu se naj kaj izroči, vselej že prej izvoljen biti, in njegovi tovariši so to kozla-rijo sprejeli s ploskanjem! — prekine glavar sejo za deset minut. Katoliška levica z glavarjem vred se stisne v postransko sobo, ostali poslanci pa so se smejaje raz-govarjali o »odločnem« nastopu katoliškega prvoboritelja in osobnega prijatelja g. knezoškofa. Obžalovali so, da višjega pastirja ni bilo v sejo, da bi bil delal štafažo človeku, ki se obnaša, kakor da je ravnokar prišel iz nekdanjega Pihler-jevega »kevdra«, ki pa je vzlic temu jedini reprezentant čistega katoličanstva na Kranjskem! Ko se seja zopet prične, izjavi gosp. glavar, da ostane pri zapostavljenju "nujnih predlogov in basta! Klerikalci ploskajo in poslanec Pogačnik pravi ponosno proti Hribarju: To je naš glavar! Dr. Ferjančič predlaga, da naj g. glavar zbornico povpraša, kar je v smislu poslovnika pri vsaki odločbi predsednika dopustno. Posebno pri enuncija-ciji, ki je iztekla po poprejšnjem posvetovanju v klubu. Dr. Šusteršič se dela tepca in nevedneža, češ, da ga ni paragrafa v poslovniku, ki bi kaj tacega dopuščal. Hribar opozarja glavarja, da govori Šusteršič že v tretje o jedni in isti stvari, imenuje ga ironično »častitega« predgovornika, radi kojega epiteta nastalo je nekaj smeha po zbornici. To pa Šusteršiča de bolj razkači in repenči se kakor petelin na gnojnem kupu. Pred tem repenčenjem stisnil se je gospod glavar in ne da glasovati o Ferjančičevem predlogu. Dr. Tavčar: Mi protestujemo! Dr. Brejc: Prosto Vam je! Dr Tavčar: Kolega Brejc, škoda, da nimate fotografičnega aparata pri sebi. Danes bi s fotografiranjem več zaslužili, kot ste kdaj zaslužili! (Smeh.) Dr. Schaffer zahteva, da se protest zabeleži v zapisniku. Dr. Šuateršič : U je! Dr. Tavčar: Ali je pijan ta človek ? Pire: Trebuh ga boli! Dr. Tavčar: Jaklič, spurgirajte ga! Na to se prestopi k točkam dnevnega reda in pred vsem k volitvam v odseke. Klub naprednih slovenskih poslancev, ko je bil izvedel, da želijo klerikalci večjega zastopstva v posameznih odsekih, je bil takoj pripravljen, ti želji lojalno ustreči. Sklenil je torej predlagati, da naj se število členov vsakega odseka pomnoži za jedno glavo, in da se ta glava odstopi klerikalcem. Da, klub je sklenil dati tem ljudem, ki imajo itak le malo delavnih močij med sabo, še važnejšo koncesijo. V lanskem zasedanju dano je bilo načelništvo najvažnejšega odseka, to je finančnega odseka, klubu naprednih slovenskih poslancev. Sedaj pa je klub sklenil, da naj se to načelništvo izroči klerikalcem. Ker se je itak vedelo, »da pride še kaj hujšega«, dalo bi se bilo s tem jako nevarno orožje v roke Šuster-šičevemu klubu. Ako so hoteli delovanje deželnega zbora zabraniti, je njihov načelnik v finančnem odseku lahko vse onemogočil, samo da ni sklical sej finančnega odseka! Potem so katoliki imeli vse v svoji oblasti, in ne bilo bi se jim treba oprijemati tiste otročje-smrkave obstruk-cije, koje so se oprijeli takoj v prvi letošnji seji deželnega zbora. Lojalno ponudbo pa je »katoliški« klub zavrnil. Hotel je imeti sicer tudi samo jednega zastopnika več v vsakem odseku, tega zastopnika pa je hotel vzeti naprednemu slovenskemu klubu, to pa iz jasnega namena, da bi se potem klerikalci izven zbornice lahko bahali, da so liberalce zopet osramotili in v kot potisnili. Dr. Šusteršič: Naša stranka se ne udeleži volitev v odseke. Dr. Tavčar: Ker se Vam delati ne ljubi. Dr. Šusteršič: Ta je pa dobra! Ker smo več členov hoteli v odsekih, zato se nam delati ne ljubi! Tavčar druge ljudi sodi po sebi! Dr. Tavčar : Pri brakadah na testamente res nimamo tiste pridnosti kot Vi! Šusteršič zopet nekaj čenča ter konča z znanim svojim plehastim pato-som: Ljudstvo Vas bo sodilo! Par ljubljanskih barab na galeriji je tlesknilo v roko ter je nekaj zavpilo. Dr. Tavčar: Galerija ima jezik za zobmi držati! Kregar z galerije: Mi smo volilci! Dr. Tavčar: Saj sem vedel, da ta husit zgoraj postopa! Dr. Šusteršič: Tavčar se volilcev boji! Dr. Tavčar: Takih volilcev se res bojim, in to radi telesne snažnosti! Na to je dr. Ferjančič predlagal, da naj se pomnoži število članov vsakega odseka, in sicer tako, kakor smo zgoraj navedli. Ta predlog je zbornica odobrila ter se je na to vršila volitev v odseke. Te volitve se Šusterjanci niso udeležili. Takoj potem se odkažejo vse točke dnevnega reda posameznim odsekom. Dr. Šusteršič utemeljuje sedaj prvi nujni predlog glede spremembe volilnega reda. Nastopi kot pozer, ki se je pred * zrkalom naučil svoje role. Posebno z rokami napravlja vsakovrstne parade; sedaj jih pomoli visoko kviiko, kakor če bi ga solkanski Dermastia po gotovem delu telesa »oplazoval«, sedaj jih razprostrč od sebe, kakor bi bil križan; sedaj zopet jih pomoli prijatelju Kreku pod nos, kakor bi mu od njegove — to je Krekove strani ne dišalo prav dobro, končno jih steguje tudi pred se, kakor bi blagoslovljal pred seboj čepečemu poslancu Jakliču prazno glavo! Figure, koje je pletel dr. Šusteršič s svojimi rokami, bile so res občudovanja vredne; kar pa je govoril, bil je čisto navaden in ordinarni »biersch^vefel«. Naj prej je ofluhtal veleposestnike, ki niso za druzega, nego za jude, pri kojih denar iščejo. Dr. Brejc, dr. Schvveitzer, Pogačnik, ki je posebno jezen na bankerotne velikoposestnike, krulijo od samega veselja, da ima človek občutke, da je v hra stovem logu, koder je največ želoda. Dr. Tavčar: Živalski glasovi so izborno zastopani v Vaših vrstah! Na to ofluhta dr. Šusteršič mesta in trge, posebo pa uradništvo, katero veliko, veliko piše. »Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani; kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša in ne — knofa.« Zopet zadovoljno kruljenje iz hrastovega loga! Posebno nevoščljiv je dr. Šusteršič uradnikom radi zboljšanja plač; »ti uradniki žro, žro in žro državni kapital.« Zopet se oglaša jek iz hrastovega loga. Vse to pa je po Šusteršičevem mnenju zakrivil deželni volilni red kranjski! Ako bi tega volilnega reda ne bilo, bi se iz Avstrije nikdo ne izseljeval, bi imela država zadosti rekrutov, in bi dr. Šusteršič pri ljudski p sojilnici dobival še dosti več smetane, pego je danes dobiva! Govori o volilnem redu tako, kakor da je ž njim hotel cesar Kranjsko ljudstvo ogoljufati. Deželni glavar: Take govorice ne dopuščam! Da je zakon, kojega je potrdil svitli ce3ar, goljufija, se ne sme in ne more trditi! Dr. Šusteršič začuden gleda okrog sebe, prav kakor da se mu je vozna igla potisnila v trebuh. Potem si pa misli, če že cesarja ne smem, bom pa deželni odbor, na kojega je posebno srdit, ker on sam še ni deželni odbornik! Na deželni odbor izlil je celo golido gnojnice, in interesantno je bilo, kako je deželni odbornik in Šusteršijanec g. Povše spreminjal barve in zvijal črte na svojem obrazu, ko je moral požirati pelin, s kojim ga je krmil njegov lastni klubov načelnik! Na vse zadnje je tega tudi glavarju preveč, ki prepove Šusteršiču v deželnem odboru »tako govoriti«. Ko mu glavar že o ničemur govoriti ne da, spravi se dr. Šusteršič na župana Hribarja, ki je njemu in Jakliču, kakor videti, posebno k srcu priraščen. »Zavarovalnih agentov« je kar deževelo! Očita se županu, da se je svoj čas tudi izrekel za splošno, direktno, enako in tajno volilno pravico. Ko je končaval, imel je dr. Šusteršič kakih pet poslušalcev. Vse drugo — prijatelji in neprijatelji — so bili radi dol-zega časa iz zbornice pobegnili! K Šusteršičevemu predlogu se je oglasil župan Hribar. Ker se je bil Šusteršič skliceval na to, da se je tudi župan Hribar svoj čas izrekel za splošno in jednako volilno pravico, je župan Hribar izjavil, da stoji tudi danes na istem stališču, ali poskrbeti se morajo zagotovila proti raznim zlorabam, zagotoviti se mora volilna svoboda. Kakor je kaznivo kupovanje glasov, tako se mora tudi zagotoviti, daneboduhovščina zlorabljala prižnice in spoved-niče za volilne namene. Šusteršičeva banda se sicer dobro zaveda, da je svoje mandate dobila samo vsled najnesramejše zlorabe lece in spo-vednice, samo vsled najhujšega duhovniškega nasilstva, a vzlic temu bi je Hribarjeve besede ne bile čisto nič motile, da ni iskala in prežala na kako priliko, da bi mogla začeti škandal. In ker druge prilike ni bilo, je porabila Hribarjeve besede, ki niso drugega, kakor konstatiranje občeznanega dejstva in začela ikandal. Kričaje in razbijajo po mizah, so klerikalci zahtevali, naj predsedujoči nam. glavarja baron Lieehtenberg pokliče Hribarja k redu, češ, da je Hribar razžalil ves duhovski stan. Ker pa v Hribarjevih besedah ni nič žaljivega, ni hotel baron Lieehtenberg ugoditi klerikalni zahtevi, Hribar pa kakor ob sebi umljivo tudi ni hotel preklicati svojih besed. Zdaj so začeli klerikalci obitruk cijo z razsajanjem in razbijanjem. Letele so ostre besede. Šusteršič in njegovi kompani so psovali kakor pijane barabe, posebno barona Lichten-berga, in se rotili, da ne puste nikogar več govoriti. Šusteršič je premetaval po mizi neki kodeks, kakor bi bil to kak žakelj žlindre, Brejc je razbijal s tintni-kom, Schweitzer in Jaklič sta tolkla s pestmi po mizi. To pa ni oviralo župana Hribarja. Napredni poslanci so se vstopili okrog njega, da ni mogel nOben klerikalec blizu, stenografa sta se vsedla pred njega in Hribar je svoj govor nadaljeval in tudi končal. Namen klerikalne obstrukcije je bil s tem preprečen, a klerikalci so ob-strukcijo n a d a 1 j e v a 1 i, d a s i so ž njo le svojemu lastnemu pristašu branili govoriti. Besedo je je namreč dobil dr. Krek, a govoril ni, ker so Šusteršič, Brejc, Schweitzer in Jaklič razgrajali. Šusteršič je kravarja Drobnica moral učiti, kako naj dela nemir, a mož je okoren in se kot obstruk-cionist ni obnesel. Razen imenovanih je samo še Dular nekaj časa trkal s tint-nikom in Pogačnik je prišel parkrat v dvorano ter s svinčnikom prav ponižno malo potrkal, vsi drugi klerikalni poslanci so šli iz dvorane; kmetje so prepustili katoliški »inteligenci«, da uganja pobalinstva, ter po hodniku zdihovali, kaj bo, če deželni zbor ne bo mogel delati in torej ničesar dovoliti za kmeta. V tem pa so klerikalci poslali k Schmidtu po razne igrače in začeli pravi pravcati pobalinski koncert s trobenticami in ragljami ter malim bobenčkom. Zdaj je bobnal Šusteršič, zdaj dr. Brejc. Slednjemu se je bobenček posebno dobro podal, saj je gledalce spominjal na tistega Bobenčka, kjer se je Brejčev tast izkazal kot tihotapec. Dve in pol ure je trajal ta koncert. Dr. Krek je moral ves čas stati na svojem mestu in se ni smel vsesti, sicer bi bil izgubil besedo. Ubogi Krek! Držal se je kakor Simon Held pod gavgami in kar višnjev je postajal od dolgega stanja. Muzika se je pa nadaljevala. Čim so Šusteršič, Brejc, Schweitzer in Jaklič vsled utrujenosti nekoliko odnehali, je baron Lichtenberg pozvonil in klerikalni junaki so morali zopet začeti. Najbolj klavrno vlogo je igral konsumar-učitelj Jaklič. Tolkel je z neko črepinjo po tintniku, a čim je deželni predsednik pogledal na njegovo stran, ga je kar ruk-nilo in skril je črepinjo. Dokler je baron Hein gledal na tisto stran, se Jaklič ni ganil in šele nadaljeval, ko je bil gotov, da ga deželni predsednik ne vidi. Tako je minula ura za uro. Napredni poslanci in veleposestniki so bili pripravljeni, vstrajati, če treba tudi celo noč, a klerikalci so se pri svoji pobalinski igri tako utrudili, da niso mogli dalje. Ponehali so in pustili, da je prišel dr. Krek do besede. Krek je izjavil, da je vsled doigega stanja tako utrujen, da ne more govoriti in je milo prosil, naj se seja zaključi. Baron Lichtenberg je to milo prošnjo uslišal in ob pol 7. uri zaključil sejo. Tako se je končal prvi obstrukcijski nastop klerikalne stranke pravzaprav z veliko blamažo. Uspeh je ta, da velja pobalinstvo doktorja Šusteršiča, doktorja Brejca, doktorja Schweizerja in učitelja Jakliča deželo par stotakov. Podali smo v predstoječem verno sliko sobotne seje. Prosimo zopet opro-ščenja zaradi načina pisave, a če smo hoteli dati verno sliko, smo morali pisati v tem tonu, sicer bi ne imeli čitatelji prave podobe o tej seji. Zdaj je deželni zbor pravo zrcalo kranjskih razmer, in so klerikalci tudi v deželnem zboru tako nasilni, tako surovi, tak o po dli i n pobalinski, kakor sicer v življenju.- In potem se ljudje še čudijo, da je aadobil politični boj take forme! e III. seja dne 23. junija. Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a. Deželno vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Današnja seja se je prav hitro končala. Pričela se je še dosti mirno in po zraku so šumele vesti, da so klerikalci po posl. Pogačniku stavili neko kompromisno ponudbo, vsled katere bi se število članov v finančnem in upravnem odseku pomnožilo na 14, tako da bi katoliki v teh odsekih imeli po šest članov. Napredna kluba sta pod pogojem, da dr. Šusteršič prekliče svojo psovko »lumparija« in da njegov klub da možato garancijo, da se stvarno delovanje deželnega zbora ne bo več kalilo, bila pripravljena, pričeti pogajanja in g. deželni glavar je nekako z zadovoljnim licem pričel zborovati ter zaukazal pero-vodji, da prečita zapisnik zadnje seje. Posl. dr. Ferjančič, kojega je bil Šusteršič v zadnji seji, ko se je za nekaj trenotkov iz zbornice odstranil, zasedno in falotarsko napadel, oglasi se k besedi, da spregovori k zapisniku. Govoril je takole: V predvčerajšnji seji, ko slučajno nisem bil v zbornici, je izustil poslanec dr. Šusteršič, »da sem si na Dunaju pri beračil avancement za višjesodnega svetnika na stroške ljudstva.« (Dr. Šusteršič: Istina, tako je!) Vsakdo bode priznal, da je to na sebi skrajno žaljivo. (Klici: Gotovo).Toda, če pomislim, od koga to prihaja, bi se za stvar ne zmenil, (Dobro) in bi ne reagiral, da se ni stvar izustila v zvezi s stranko, kateri pripadam. In samo z ozirom na to izjavljam, da nisem beračil za avancement, to tudi ni bilo treba, avan-ziral sem, ko je po službeni dobi prišla vrsta name, nič prej, nič poznej. A s takimi in enakimi trditvami Be hoče dokazati, kako je propala in sprijena stranka, ki ima med seboj take elemente, kakor sem jaz. Bilo bi jako vabljivo ozreti se po klerikalni stranki ter nekoliko eksamplificirati, kake značaje in subjekte ima ta stranka celo na voditeljskih mestih, a tega ne storim. Omeniti hočem marveč samo to, da drzno čelo za to insulto proti narodno-napredni stranki je imel dr. Šusteršič. Tisti dr. Šusteršič, glede katerega so sodišča v vseh instancah pravomočno spoznala, da ima umazane roke. Ves čas med govorom ga je dr. Šusteršič prav pobalinsko motil in motili so ga tudi druge klerikalne ničle, posebno tiste, ki s farškim denarjem krmijo vedno lačne svoje želodce. Narodno napredna stranka je skrajno potrpežljivostjo prenašala skrajno razžaljive psovke in niti reagirala ni, dasi so Brejc, Schweitzer, kravar Drobnič, sleparski konsumar Jaklič kakor psički lajali po zbornici. Komaj pa je dr. Ferjančič izustil besedo, da so sodišča dr. Šusteršiču soglasno prisodila umazane roke, spremenili so se zgoraj omenjeni klerikalci v prava živinčeta. Kaj takega še nismo videli v olikani družbi in še celo pijani popje niso v stanu, da bi se tako odurno in živalsko obnašali. Sramota je obšla spodobne elemente, kolikor jih je v katoliško narodni stranki. Med te pa ne štejemo niti dr. Kreka niti dekana Arkota, ker ta dva človeka sta v svojih duhovskih oblekah verno in do konca prisostvovala dr. Šusteršiču, dasi se je obnašal kakor norec, ki je ravnokar s prisilnim jopičem še na sebi ušel iz blaz-nice. Sodba bila je enoglasna: da ne more to biti normalen človek in da je prismoda v pravem pomenu besede, ker tako se more obnašati k večjemu stekel pes ali pa bolnik v blaznici. Najprej je dr. Šusteršič v družbi s kravarjem Drobničem in z dr. Brejcem priskočil k sedežu dr. Ferjančiča in župana Hribarja, kričal je kakor jesihar: «lump, lump, lažeš, slepar, kradeš državi denar, baraba«. Pri tem so vsi trije z rokami razbijali po mizi pred Ferjančičem in Hribarjem. Mi smo ta dva, ki sta mrzlo-krvno prenašala ta insult, kojega bi se sramoval vsak pijani kmetski fant, iz srca občudovali. Nas jeden bi bil brez dvojbe zgubil hladnokrvnost in pograbil bi bil stol ter okresal te parlamentarične smrkavce, da bi se bil s krvavimi glavami priplazili do svojih sedežev. Kravar Drobnič, kojemu se na obrazu posna, da ne zna do petih šteti, ki je sploh jeden največjih butcev, kar jih je v klerikalni stranki, bil je toli predrzen, da je vzel a Hribarjevega tintnika posodico za sipo ter vrgel proti poslancu Božiču. Sreča njegova, da ni nikogar zadel, ker drugače bi mu bili mesto kravjega zvonca obesili bodeče trnje okoli vrata. Že so se dvigale pesti, kar je prihitel g. dež. glavar bled kakor zid ter j« Šusteršiča potisnil proti sedežem klerikalnih poslancev. Ta pa se je postavil pred te sedeže ter prav kakor pijanec ali norec pričel proti središču in proti desnici hripavo upiti: Ko ruptnabanda.'KorrumpirteBande! Boste tako kmalu pocrkali! Ste tatovi in lumpje! Vi kradete! Vi žrete! Vi ste barabe! Sram Vas bodi! Vi ste vse izdali! Ste se vladi prodali! Vi usrani vladni hlapci! Krave! Lumpi! Lumpi! P s i !« Napredni poslanci niso reagirali na ta krvava žaljenja, kojih si mi čisto nič izmislili nismo. Vse to so i psi s s ima verba prijatelja ljubljanskega knezo-škofa in človeka, ki od danes naprej lahko bratovščino pije z vsakim ušivim vagabundom. Napredni poslanci so ostali mirni, ker so si bili v svesti, da imajo z norcem opraviti in ker niso imeli pri sebi pasjih bičev, s kojimi bodo Šusteršiča brez dvojbe prihodnjič v polni meri traktirali, če bi se še enkrat predrznil, proti njim tako nastopiti, kakor je danes nastopil. Glavar Detela izjavi, da takim ljudem ne predseduje nikdar več, ter zaključi sejo. Izjavo glavarjevo sprejmejo napredni poslanci s ploskanjem. Šusteršič pa se vedno dalje divja ter ponavlja svoje psovke ter kliče: Ali hočete kaj zaušnic dobiti? Dr. Tavčar vstopi pred Šuster šiča: Tukaj sem! Prvi bi nerad udaril — naVašo zaušnico sem pa tudi radoveden. Šusteršič se umika proti izhodu ter pravi: Bo že prišel čas za to. Dr. Tavčar mu pa le prigovarja, da naj, ker je že danes pri delu, tudi to delo izvrši. Ali Šusteršič, ki je junak samo v svojem goltancu, ni imel korajže pričeti ter jo je tiho odkuril, drugi poslanci' pa so ostali še dlje časa v zbornici ter se razgovarjali o pripetljajih današnje seje. Govori se, da bo deželni zbor odgođen ali pa zaključen, kar je tem ložje mogoče, ker ima deželni odbor dovoljen provizorij za nedoločen čas, to je, do tiste dobe, dokler ne bo deželni proračun postavnim potom odobren, če hoče dr. Šusteršič, traja to lahko tri ali štiri letn. Druga seja je po zaslugi Šusteršiča in njegovih pajdašev, kar se tiče škan-daloznosti, še prekosila sobotno sejo. Podali smo verno sliko tudi te seje, da spozna javnost, kako falotsko dru-h a 1 je duhovščina s škofom na čelu usi-lila nevednemu ljudstvu za poslance. Kmet umira revščine — njegovi zastopniki pa stoje pod komando ožlindrane bande političnih rowdijev, katero bi povsod z brcami segnali iz vsake beznice, ki so pa pri nas zastopniki duhovščine in branitelji vere! V &iJublJft*ilS, 23. junija Iz deželnih zborov. V koroškem deželnem zboru je imel v otvoritveni seji deželni glavar daljši govor o splošnem sedanjem političnem položaju ter povedal, da deželi ne bo treba zvišati doklad. Vnižjeavstrij-skem deželnem zboru se je sprejel Lu-egerjev nujni predlog v zadevi obnovitve carinske in trgovinske zveze z Ogrsko. V moravskom deželnem zboru se je razbil klub čeških poslancev, ki je obstajal že 41 let. Izstopili so najprej mla-dočeški poslanci, ker se ne morejo strinjati s politiko nadškofa Kohna. V češkem deželnem zboru je izmed 25 vse-nemških poslancev pristopilo k Schone-rerjevi skupini 18. Wolf ima še samo 5 mož. V gališkem deželnem zboru je stavil posl. Stapinski nujni predlog, naj zbornica v imenu cele gališke dežele protestira zoper govor nemškega cesarja v Marienburgu. Galerija je začela hrupno demonstrirati zoper nemškega cesarja za kar jo je dal predsednik izprazniti. Kaj je ultramontansko 1 Katoliška duhovnika dr. Klasen in dr. Bumuller izdajata časopis das 20. Jahr-hundert«, v katerem pobijata klerikalizem s katoliškega stališča. Dr. Klasen je bil prej urednik klerikalnega lista »Bavrische Courier«. Ta dva sta torej označila ultra montanstvo in klerikalizem takole: Ultra-montanstvo je ona smer v katol. cerkvi, ki stoji na stališču, da treba šiloma izpeljati verske in cerkvene predpise in sicer s pomočjo države ter smatra zategadelj državo za izvršilni organ cerkve. Zato ultramontanci ne ločijo politike in cerkve. Vero je možno šiloma vpeljali le tedaj, če se ima politično moč države v rokah. Zato stremijo za politično nadvlado v državi. Za zgolj politične aspiracije se zlorablja vera, katero se kaže masi, kako je preganjana. Značilna je za ultramontance lažnivost. Ti ljudje niso odkritosrčni niti sami sebi, ker naglašajo le svetle strani cerkve in še bolj le dobre strani svoje stranke, v vsem drugem pa rabijo nepošteni zistem prikrivanja. Zato imajo mnogo »dobrih« katolikov, katerih tajna moralična vrednost je v protislovju s kazanim katolicizmom. Ti nosijo svoje versko prepričanje v mošnjičku. To so najčistejši farizeji. Pomanjkanje resnicoljubnosti in poštenosti je specifičen znak klerikalnega časopisja. Ul-tramontansko katoliško časopisje je surovo, zabavljaško, prostaško in lažnivo ter mo-ralično in intelektuvalno inferiorno. Karakteristično za ultramontance je tudi pretirano naglašanje cerkve mesto vere« pravic cerkve mesto dolžnosti vere in zunanjosti mesto notranjosti. — Tako pišeta katoliška duhovnika in ne morda kak brezveren liberalec! „Ves narod pod križ." Besedičenje cesarja Viljema je že nemškim nacionalnim listom preneumno! »Grazer Tagblatt« piše: Cesar Viljem ima sedaj vsak dan kak govor; enkrat pri »Borussih«, enkrat v Ahenu. Tu je slavil Karola Velikega kot »germanskega cesarja«. Toda ta Frank, ki je izročil Sakse radi njihove stare narodne vere v bogove uničenju z ognjem in mečem, vzlic svoji sijajni moči in doBtojanstvenosti ni nikak junak nemštva, saj mu je bil ta pojem tuj. Z narodnega stališča torej spomina Karla Velikega ni možno slaviti. Proslavljati ga morejo le kot vladarja in pospe-ševatelja katoliške vere. Da pa je nemški cesar pretirano poveličeval tega rimskega cesarja ter se klanjal papežu in cerkvi, zato je prejel zahvalo pri vseh klerikalcih. Klerikalcem se zdi izjemoma Viljemov govor visokopomemben. — »Jaz postavljam vso državo, ves narod, svojo armado in svojo hišo pod križ«, je končal Viljem svojo najnovejšo govoranco prav v duhu Karla Velikega, ki je dal več tisoč glav Saksov na en dan posekati, ker se niso hoteli odpovedati stari veri dedov. Ali zato je postal Kari Veliki celo svetnik! Danes pa ne živimo več v 9. stoletju, in danes odločajo narodi sami kam se »postavijo«. Vsekakor pa si je Viljem II. v Rimu pridobil mogočne prijatelje, in klerikalci ga bodo poslej odločnejše podpirali. najnovejše politične vesti. Zaprisega saksonskih čet za vdanost novemu kralju se je izvršila v soboto. — Strahovi turškega sultana. Said Edge, stričnik sultanov, je bil te dni v ječi zadavljen. Sultan ga je namreč sumničil, da hlepi po prestolu. Ahmed paša. bivši sultanov ljubljenec, je zbežal z neko angleško ladjo, ker mu je baje sultan namenil enako usodo. — Odstavljen veliki župan. Minister Szell je telegrafično odstavil velikega župana mošonskega komitata J. Foganvja ter odredil o njem disciplinarno preiskavo. — Razpuščeni občinski zastop. Praško namestništvo je razpustilo občin ski zastop v Budlovicah, največji v plzen-skem okraju, zaradi nerednostij v občinskih računih. To je v tem okraju že tretji razpuščeni občinski zastop iz navedenega vzroka. — »Poljski fond« za Poznajsko je že dosegel 100 milijonov kron, kajti lvovska banka je zopet dovolila 10 milijonov, banka v Varšavi pa 16 milijonov kron. — Zaradi političnega zadržanja francoskih uradnikov je sktenil ministrski svet se natanko prepričati pri vsakem imenovanju. — Drugi atentat na guvernerja harkov-skega. Na kneza Obolenskega je nekdo dvakrat ustrelil ter ga smrtno ranil. Prvič se je nanj streljalo dne 30. m. m. — Italijanski admiral Magagni je umr. — Ruski ear na Balkanu. Po vodom svojega potovanja k blagoslovljenju spomenika carju osvoboditelju na Bolgarskem obišče car Nikolaj tudi rumunskega kralja. Izpred sodišča. Oproščen učitelj. »Slovenec« je v svoji štev. 86. dne 16. aprila priobčil sledečo notico: »Danes je stal pred tukajšnjim deželnem sodišču bivši učitelj v S. oženjeni J. J. (»Slovenec« je navedel polna imena), znan pristaš svobodne misli. Tožen je nenravnih dejanj. Tri šolarske deklice so danes nastopile kot priče. . . . Obravnava, ki je bila tajna, se je preložila, da se zasliši še nekatere priče«. — Mi smo takrat molčali o zadevi iz najtehtnejših razlogov, ker smo poznali osebnost obdolženčevo in smo po zanesljivih informacijah prepričani bili o njegovi nedolžnosti. Danes moremo konstatirati, da smo takrat prav imeli. Dne 21. t. m. vrAila se je namreč pred tukajšnjim deželnim sodiščem nova razprava o te>j zadavi in za-toženec je bil oproščen. Dokazalo se je namreč, da so njega obdolžujoče priče skrajno lažnjive in vse obdolžitve — ko pica laži. Jasno se je tudi pokazalo, da ima tudi tu klerikalna stranka svoje roke vmes, a obdolženec si ne more pri nikomur iskati zadoščenja zaradi grozovitega obrekovanja, ker se je proti njemu delovalo vedno prav poštenjaško z brezimnimi ovadbami. Nad učitelju, kojemu je dalo v soboto zadoščenje deželno sodišče, čestitamo, da se mu je posrečilo, oprati si svojo čast; klerikalno stranko pa vprašamo: Ali Vam je zmanjkalo res že zadnjega poštenega bojnega sredstva, da se poslužujete takega lopovskoga orožja, ka-koršno se je rabilo tu? Radovedni smo, če bode »Slovenec« storil svojo dolžnost v tem slučaju. Dnevne vesii V Ljubljani, 23. junija. — Osebne vesti. Gimnazijski ravnatelj v Spletu, g. Ivan Kos, je imenovan ravnateljem gimnazije v Pazinu. — Deželnovladni konceptni praktikant, gosp. Leon Grasselli, je imenovan deželno-vladnim koncipistom, — Deželni zbori. V soboto so bili otvorjeni tudi deželni zbori štajerski, goriški, tržaški in istrski. — V štajerski deželni zbor ni bilo slovenskih poslancev; v istrskem deželnem zboru je deželni glavar C a m p i -t e 11 i govoril samo italijanski, glavarjev namestnik dr. Stangher pa najprej hrvatski in potem italijanski. Poslanec Vernier je protestiral proti temu, češ, da bi bil moral Stangher govoriti najprej italijanski in šele potem hrvatski, ker da Istra je bila, je in bo laška dežela! Spin-čič je protestiral proti temu, da je deželni glavar govoril samo italijanski. — Seje tržaškega deželnega zbora se je udeležilo samo kakih 20 poslancev, torej tretjina. Seja je trajala samo deset minut. Govorila sta vladni zastopnik in deželni glavar. Ta je zaklical samo jeden k rat »evviva« cesarju, ne trikrat, kakor je sicer povsod navada, a poslanci se niso niti takrat odzvali in niso zaklicali »evviva«, nego le molče vstali raz sedeže. — V Katoliškem domu" je bil včeraj fchod, na katerem je norel dr. Šusteršič. Govoril je o vseh mogočih in nemogočih stvareh, psoval in zmerjal napredno stranko na vse načine, tako Burovo in podlo, da tako ne znajo niti najrazupitejši šnopsarji. Zbobnani »volilci«, večinoma hlapci, delavci in okoličanski kajžarji so bili z nastopom dr. Žlindre jako zadovoljni. — Prof. Masaryk in »Slovenec". »Slovenec« je pred kratkim imenoval Masarvka brezverca. Sploh se vede »Slovenec« v verskih rečeh tako predrzno, kakor bi bil vzel vso vero v zakup in kakor da so njegovi uredniki že pili bratovščino z Bogom. Ameriški listi pa nam poročajo sledeče o profesorju Masarvku, ki ravnokar predava na najslavnejših ameriških vseučiliščih o socialnem vprašanju. V New-Yorku ga je vprašal urednik gosp. Pulpit: »Omenili ste, g. profesor, da socialisti imajo razun svojih gospodarskih teženj tudi etične težnje, tako so, recimo, poslali svoje delegate k antialkoholičnemu ■bodu in se obenem Sivo zanimajo tudi za verska vprašanja. Vidim, da razločujete med etičnimi in verskimi vprašanji«. — Prof. Masarvk: »Da. Ljudstvo potrebuje vere, tudi jaz imam vero«. — P.: »Ali ne mislite, da zadostuje splošna etika?« — Prof. M.: »Etika je kaj drugega. Človek potrebuje vere, seveda ne one vere ma-likovalskih bab«. — P.: »Vi bržčas mislite, da ljudstvo zato potrebuje vere, ker se ne more odvaditi njenemu tisočletnemu vplivu in je vsled svoje neumnosti na njo navezano. Toda Vi kot dičen učenjak sam bržkone ne verujete«. — Prof. M.: »To bi bilo lepo, da bi priznaval samo za ljudstvo potrebo vere. Jaz verujem iz globočine duše in vsled notranjega prepričanja in ne kakor češki plemiči (in kranjski klerikalci — Op. stavca), ki puščajo in pospešujejo pri ljudstvu vero zgolj zato, da je ohranijo v nevednosti, da je morejo potem ložje izkoriščavati in izsesavati. Sicer pa »učenjak« — kaj je to? To je kakor črevljar, ki se nauči samo ene stroke, druge pa ne razume prav nič. Učenjak je enostranski, kajti ves svoj um je uporabljal v celem svojem življenju samo za eno stroko. Ta potemtakem pač ne more biti celotna in harmonična ter ne more skladno razmotrivati, iz kakih delov obstoji ljudstvo in njegovo življenje«. — Tako govori Masarvk, nad katerega si upajo celo duševni pritlikavci iz šenklav-škega farovža. Ondi meni častita gospoda, da je vso učenost z veliko žlico posrebala sama, za Masarvka in za uboge liberalce pa da potem čisto nič ni ostalo. — Iz Krope se nam piše: Ker niste v Vašem listu še poročali o žalostnem koncu našega faliranega »konzula«, katerega naloga naj bi bila, rešiti kro parske kovače mizerije, evo Vam kratko sporočilo. Kovaški veliki mojster in organizator Andrej Škriba, vulgo Špencir, zavzel se je pred štirimi leti s pravim »nesebičnim« navdušenjem — v družbi nekaterih botrov, za ustanovitev »konzula«; katero namero je tudi oživotvoril. To je bilo življenje ta čas! Gotovo se bodo od borniki spominjali tiste dobe, kakor Izraelci na egiptovske lonce. Nekoč se je agi-tovalo iz konzulnih krogov, naj bi prišel v podružnico tukajšnje farne cerkve »na kapelico« duhovnik; napravili so krščanski socijalisti v ta namen prošnjo na škofijski ordinarijat. Vspeh tega je bil, da je prišel neki duhoven na ogled, stopil je v konzul, kjer je našel vse v največjem neredu. Par pijanih konzulcev krmižljavih oči zasedalo je stole krog umazane mize, katera se je nahajala v nepristopni luži, nekaj jih je ležalo na tleh. Duhoven pa ni imel okusa za enake konsumne orgije, ni ga bilo več blizu, kar zginil je iz Krope. Mnogo bi vedele povedati stene, ko bi govorile. Glede na gospodarjenje v konzulu dalo bi se omeniti marsikaj, tako naprimer, gledalo se je mnogo na dobro blago. V ta namen so se velikodušno žrtvovali gg. odborniki in drugi njih prijatelji, kateri so bili vedno pri rokah, kadar se je bilo treba osvedo-čiti o kakovosti došlega blaga. Naši trgovci niso hladnokrvno gledali, kako jih zapuščajo odjemalci in kako imenitno prospeva novoustanovljeni konzul. Ugibalo se je marsikaj, toda, kdo jim more do živega, ko jih ščiti zakon. Pomisli, dragi bralec, kako dolgo je moralo trajati veselo rajanje v konzulu. Ustanoviteljem tudi to ni bila deveta briga, kar kaže okoliščina, da so bili le taki odborniki, kateri so na suhem, ako dež ne gre. »Tam, kjer nič ni, še cesar pravico izgubi —«. Škoda, g. Špencir, da je bilo tako kratko; pa saj je tako prav, sicer bi se razvadili; sedaj ste deležni v polni meri sladke zavesti in spominov na boljše čase, kar naj Vam bo v tolažbo. Škoda, da bodo prizadeti le upniki. Častitati je našim trgovcem in krčmarjem, da so se znebili nerealne konkurence; dotičnim konzulcem pa želimo, da bi iz navedenega izcrpljali nauk: Kovač ostani pri nakovalu, čevljar pa pri kopitu. — Črtomir. — Pogreb ponesrečenega mestnega uradnika gosp. Hermana K u k 1 e se je vršil v soboto ob */, 7. uri iz cerkve sv. Krištofa. Velikanska udeležba občinstva je kazala, kolike simpatije je vzbudila tragična smrt pokojnika v vseh slojih. Pogreba so se udeležili večinoma vsi mestni uradniki z županom g. Iv. Hribarjem in mag. ravnateljem g. Iv. V o n č i n o na čelu, mnogo občin- skih svetovalsev, telovadno društvo »S o T kol« z zastavo, oddelek gasilnega društva, zastopniki kluba slovenskih kolesarjev, mnogo dam i. dr. — Občni zbor ljubljanske društvene godbe se radi premajhne vdeležbe članov ni vršil ter je preložen na prihodnjo soboto. — Pevsko društvo »Ljubljana* priredi danes, dne 23. t. m. ob 9. uri podoknico visokočastitemu gospodu župniku Ivanu Vrhovniku. — V izložbi Schwentnerjeve knjigotržnice je razstavil gosp. akad. slikar Ivan Grohar sedmero svojih slik, o katerih prinesemo poročilo čim preje. — Svinčene cevi so kradli. Delavec Franc Čuden, stanujoč v Hrenovih ulicah št. 14, je delal pri tvrdki Briickner iz Gradca, ki v justični palači upeljava kurilne naprave, čuden je porabil to priliko in je kradel svinčene cevi. Prodal jih je nekemu steklarskemu pomočniku na Dunajski cesti, skupilo pa je delil z delavcem Francetom Genussijem, ki mu je pri tatvini pomagal. Policija je aretovala Čudna in Genussija. — Boj med ženskama. Danes zjutraj sta se v neki gostilni na Žabjeku stepli dve ženski. Povod pretepu je dala okolnost, da je mož jedne pil z drugo celo noč v gostilni. Zjutraj je prišla žena po moža in ga našla v ženski družbi. To jo je tako raztogotilo, da je koj planila ženski v lase in jo začela za iste vleči. Na-padenka se je branila in tako je nastal hud boj, ki je privabil mnogo gledalcev v gostilno. — Neprevidni kolesarji. V soboto popoludne je v Trubarjevih ulicah neki kolesar podrl na tla 5 let starega Albina Torellia. Deček je padel, pa se ni poškodoval. — Včeraj dopoludne pa je na Marijinem trgu črevljarski pomočnik Franc Polhi s kolesom sunil neko damo, da je padla. — Nočni čuvaj na Rimski cesti. V soboto zvečer je policijski stražnik prijel na Rimski cesti nekega postopača, ki je nosil čez ramo leseno puško in je ustavljal ženske, češ, da je nočni čuvaj. Policaj je nočnega čuvaja vz el seboj in ga vtaknil v luknjo. — Govorica. Po Ljubljani se govori, da je včeraj ob pol 6. uri pri prelazu Dolenjske železnice skočila neka ženska z otrokom v naročju v Ljubljanico. — Umobolni ušel. Danes zjutraj pripeljala sta dva moža umobolnega I. Šinkovca iz Idrije v Ljubljano. Na kolodvoru jima je ušel in je podil pasažerje po kolodvoru. Končno sta ga spremljevalca vendar ujela in odpeljala v blaznico. — Z lestve padel je v soboto ponoči pekovski pomočnik Karol Kvatole, ko je v pijanosti lezel na Jezerškov hlev v Vodmatu. Zlomil si je desno nogo. — Pri streljanju zoper točo je ponesrečil Henrik Knez iz Sent Jurja občina sv. Križ. Vnel se je v topiču smodnik in mu puhnil v obraz. Bil je hudo opečen. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Izgubljene reči. V Šolskem drevoredu je izgubila služkinja M. N. danes dopoludne denarnico s 16 kronami. — Na Mestnem trgu je izgubila neka gospodična zlato kratko verižico s priveskom. — Na poti od topničarske vojašnice po Dunajski cesti do Marije Terezije ceste izgubljena je zlata ura. — Na poti od Res-ljeve ceste po Komenskega uticah in Sod-nijski in Marije Terezije cesti do Šiške pa je bila izgubljena srebrna ženska ura. — Priloga. Današnji številki je za ljubljanske naročnike našega lista pride-jana priloga tvrdke Schneider & Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta. • Najnovejše novice. Oblak utrgal se je med St. Hipolitom in Alt-mansdorfom in napravil mnogo škode pri industrijalnih podjetjih. Več velikih tovarn je ustavilo delo. Tudi kmetje imajo veliko škodo. Kraj je daleč na okoli poplavljen, mostovi čez reko odtrgani. — Trije splava rji utonili so v Muri pri Lipnici. Bilo jih pet na enem plavu, ki se razbil. Dva sta se rešila. — Reka Vista je iztopila iz bregov in tudi Sola je močno narasla. Pet občin je pod vodo. Ljudje sede na strehah in drevesih in vpijejo na pomoč. Promet je ustavljen. — Afera Humbert. Kakor je izjavil neki Humbertov sluga je bila Eva Humbert, ko se je družina podala na beg, od svoje matere s silo potisnena v voz. Predvčerajšnjim je bila prodaja slik rodbine Humbert. Skupili so dosedaj 614.910 frankov. Prodaja se še nadaljuje. — Na forum ro man u m so izkopali več jako zanimivih grobov, ki dokazujejo, da je bilo že v sta rodavnih rimskih Časov sežiganje kakor tudi pokopavanje mrličev v navadi. — Strahovita eksplozija plina seje pripetila v Milanu. Devet oseb je težko ranjenih. — Vlaka električne železnice sta skupaj trčila v Berolinu. Trinajst oseb je lahko ranjenih. Vozovi obeh vlakov so močno poškodovani — V Pattersonu mora vojaštvo Ščititi mesto pred anarhističnim terorizmom. Vodja anarhistov M. Qucen agitira za splošuo stavko. — Iz New. Yorka se poroča, da seje podrl viseč most neke železnice v južni Ka-rolini pri Shelly-u baš v trenotku, ko je šel vlak Čezenj. Voditelj lokomotive je sicer zapazil, da se most udaja, a je mislil, da bo Še lahko prišel čez. A zadnja dva vozova sta padla v vodo in je deset oseb utonilo — Tovarna za papir je pogorela v Jaoli na Italijanskem. Jeden delavec je zgorel, več je zelo opečenih. Materijelna Škoda se ceni na 200.000 lir. — Svetovna razstava v Bruslju. Vlada je sklenila, da priredi 1. 1907. svetovno razstavo. Načrti in proračuni se že izdelujejo. Društva. — Ljubljanskega Sokola" včerajšnji prvi peš-izlet je bil imeniten. Izpolnil je vsestranski namen, katerega je bil odbor imel pred očmi, sklenivši, prirejati redne peš - izlete. Točno ob 2. popoldne je odkorakalo nad 30 Sokolov — skoro samih telovadcev — iz telovadnice po Tržaški cesti proti Dobrovi. Nad Vičem se je vsula sicer huda ploha, a to naših Sokolov ni kar nič motilo. Mej veselim prepevanjem narodnih pesmij in koračnic sli so pogumno naprei, kakor v boj. Kadar pa je zadonel strogi načelnikov »pozor«, tedaj ni bilo čuti drugega, kakor trdi korak po cesti. Nikdar jim ni prešla misel, da je ves izlet tudi le — telovadba. Od časa do časa izvajali so redovne vaje. Po četrti uri je že prepeval sokolski rog v Dolnicah pri Miklavu, kjer je pričakovalo Sokole mnogobrojno ljubljansko občinstvo. Kratek odpočitek, malo okrepčila, in že se je glasilo povelje: na igrišče! Pod točnim vodstvom načelnika brata dra M urnika so se na to izvajale razne redovne, rajalne, proste vaje in skupine. Na vrsto so prišle tudi razne igre; posebno ona z veliko žogo je vzbujala mnogo zabave ne samo v igralcih, ampak tudi v številnih gledalcih. Ves čas sta vladala vzoren red in stroga disciplina. Vse se je vršilo tako lepo in točno, kakor bi se bili telovadci že mesece in mesece pripravljali na ta izlet. In to je ravno prednost »Ljubljanskega Sokola! Redni obisk telovadnih ur, vzoren poduk jih dela vedno pripravljene bodisi za ta ali oni nastop. — Ob 3/48. je stala vsa četa zopet v redu in vrsti in pot jo je vodila proti Ljubljani. Povsodi so jim doneli srčni pozdravi nasproti, iz kmetskih hiš so vreli skupaj ljudje ter klicali: »Na zdar, Sokoli! Bil je v resnici lep (*an tako za Sokole, za njih spremljevalce kakor tudi za naše dobro in narodno čuteče ljudstvo. Sokoli, tako naprej! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. junija. Ministrski predsednik Korber je bil danes v posebni dolgi avdijenci pri cesarju. Poročal je cesarju o stanju nagodbenih pogajanj Dunaj 23. junija. Po »Slovenskem Narodu" signalizirano odlikovanje posl. dr Kathreina je izvršeno. Kathrein je dobil red železne krone I. vrste. Dunaj 23. junija, Včeraj je bilo tu podpisano novo bosansko 4Va0/o posojilo v znesu 78 milijonov kron. Na čelu konsorcija stojita „Bankverein* in „Unionbank". Draždane 23. junija. Cesar Franc Jožef je dospel sem, da se udeleži pogreba umrlega kralja. Tudi razni drugi knezi so dospeli sem. Interlaken 23. junija. Pri dirki avtomobilov je bil neki Baumann iz Berna podrt in raztrgan na več delov. Borzna poročila. Dunajska borza dn<5 20. junija 1902. Skspni državni dolg v notah .... 101-65 Skupai državni dolg v srebru .... 10160 Avstrijska zlata renta....... 120*90 Avstrijska kroaska renta 4°/o .... 99 75 Ogrska zlata renta 4«/........ 120'75 Ogrska kronska renta 4*/,..... 97 90 Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1678— Ki-aditne delnice......... 67925 London vista.......... 240 25 Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117 30 20 mark . . ;......... 2347 20 frankov........... 19 08 Italijanski bankevci........ 94'— C. kr. cekini........... 11*25 Žitna cana v Budimpešti one 23. junija 1902. , M i iTersmUs.^ IH Plenica za oktober . . . . za 50 kg K 7 84 Rt oktober . . . . ,. 60 „ 6 61 Koruza •i julij . . . . . „ 60 „ •i 606 ti M avgust . . . . „ 60 „ »i 613 n II maj 1903. . . . „ 60 „ u 612 Oves H oktober . . . . „ 60 „ •i 680 Efektiv. 5—10 vinarjev cenejši. Darila. Za Prešernov spomenik. Potujoča dražba cirkusa Barnum Sk Baillev povodom smrti slona „Frica" **• ličkov. — Serpentinec! — Živio! Mćteorologično poročilo. TUim. u.d morjem 108-a m. Srednji srečal tlak 7It'0 mm. Junij čas opazovanja Stanje barometra V mm 4s? I* Si Vetrovi Nebo 11 * — 0» » 21. 9. zvečer 735 0 15-2 si. jug oblačno a 22. 7. zjutraj 2. popol. 737 2 ^367 133 237 si. jvzhod sl.vzsvzh. del. oblač.Jj pol- oblač.'o II 9. »večer 7*87 150 si. jvzhod jaano a 23 ■ 7. zjutraj 2. popol. 739-8 7377 12 0 240 ti. jvzhod ar. jjzah. jasno pol. oblač. a os T-t Srednja temperatura in 17 3#, normale: 18 4» in sobota in nedelje 148' 185». Zahvala. Povodom nenadne smrti mojega pre-ljubljenega soproga izrekam s svojima otrokoma vred vsem, ki so se vdeležili pogreba, toplo, prisrčno zahvalo! Velecenjemu g. županu; cenjenemu magistratnemu uradniStvu, si. prosto-voljenemu gasilnemu druStvu, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol", c. kr. domobranskemu vojaštvu, cenjenemu občinstvu, darovalcem mnogih vencev in cvetlic, tem zgovornim znamenjem ljubezni in spoštovanja do mojega nepozabnega soproga, sorodnikom, dragim prijateljem in znancem, ki so mi v teh mučnih urah z besedo in dejanjem tola-žilno »tali na strani, vspui tem bodi iz globočine srca izrečena še enkrat prisrčna zahvala. Ljubljana dne 21. junija 1902. 1454) Marija Kukla. Majhno posestvo na prodaj! Solidno zgrajena, z opeko krita hi&a, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hiš. štev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavbisče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje izve se v pisarni Marija Terezije cesta štev. 16 („pri Žvokelju"), nasproti Kolizeja. (1358-10) l Pozor m i g trpoTci in oostilnioarti? ♦ I Kranjske S jsalamej I zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. A 20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej ) po pošti in železnici proti povzetju t£ > Dragotin Jfovak • > v Trebnjem, Dolenjsko. & Inteligenten gospod ki ima veliko znancev, ae nastavi kot generalni agent za Kranjsko proti plači, s prispevkom za stanovanje, z dietami za potovanje, odškodnino za železniške in poštne stroške in provizijo (mlajši ima tudi upanje na pokojnino) od odlične zavarovalne družbe. Ponudbe z »Curriculum vitae« (z opisanjem dosedanjega življenja) in s fotografijo naj se pošiljajo do konca junija pod „Sichere eintragliche Stellung" na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (1448—1) Ces. kr. avstrijske jto državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod ls LJubljane j->*. kol. Prog* 6ei Trblt. Ob 12. turi 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; Ces Selathal v Ananee, Solnograd, ces Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni ritk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno. Dunaj; Ces Selzthal v Solno -;rad , Inomost, 6ei Klein - Reifling v Line, Bcdejerica, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m Speludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, lovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Oenevo, Pariz ; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri H m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. - Proga v Jffovomesto In v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 08