4 Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 26 (626) - Trst - 28. junija 1963 30 lir o™P*pbobi Študijska kbji^ca VIA i/CiLO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino 0Z> ustanovitvi poslovne vlade UTRDIMO EKOTIIOST fl sl' yfi a Ustanovljena je poslovna vla-oi da, z drugimi besedami poveri dano : enobarvna desničarsko usmerjena demokristj anska "jj vlada. Jasno, da je to v proti-slovju z resultati volitev z dne L 28. aprila, ki so pokazale pravo jd Pot k levemu preokretu. a|t Načrt, s katerim se je predi' ' $tavil poslanec Moro je propadel. To se je zgodilo zato ker Krščanska demokracija ni hotela upoštevati naukov, ki so 'ih dale volitve. Poslovna vlada baj bi sedaj dosegla cilj h kateremu je težil Moro. To pa poceni : nadaljevati politiko proti usmeritvi, ki so jo pokazale volitve. To pomeni : pustiti nerešene temeljne probleme, ki sc Z vso nujnostjo postavljajo pred | državo. Desničarji, zemljiški V magrtatje, veliki monopali, špe-kulanti so, seveda, zadovoljni. Zakaj poslovna vlada se ne bo ,°tila uresničevanja agrarne re-I orme in likvidiranja spolovi-jj narstva, ne bo podržavila far-À ,T|aceutske industrije in bodo iej tako še nadalje določeni krogi »' 'meli mastne dobičke na račun H 'iudskega zdravja. Nova vlada nc bo preprečila špekulacij z j zemljišči in šnekulacije s sta-jjl "ovariji se bodo nadaljevale. cij Vlada se bo predstavila par-M lamentu šele prihodnji teden. i:l| demokristjanski manevri za za-ilj kasnitev razprav o zaupnici so ,0j j' polnem teku. Kaže, da bo par-|ament po končanih razpravah 'P glasovanju o zaupnici odšel ha počitnice. Če se bo to zgodilo, potem ne bo deželnih volitev pred koncem leta in torej 'udi posebni statut za deželo Furlanijo-.Tulijsko krajino ne bo ".topi] v veljavo. Zaradi tega bo P fa izgubila okrog 2 milijar-Ilr na mesec, gospodarska kriza se bo še bolj povečala, Promet se bo še bolj skrčil, ladjedelnice bodo zašle v še več jo - bpgotovost, beg kmečkega pre-[ bivavstva z dežele se bo še bolj Povečal, monopoli bodo spravi-' v še težji položaj rudnike v Predilu itd. /z <7orice: Borba v tekstilnih tovarnah se zaostruje Poslovna vlada se ne bo lotila reševanja vprašanj, ki se tičejo pravic slovenske skupnosti, ne na temelju republiške Ustave, ne na osnovi posebnega statuta dežele in ne v duhu 'Mednarodnih sporazumov. To ^ Pravi, da ne bodo rešeni niti Problemi slovenske šole, pa če-prav je šolski zakon že pred ča-j°tn stopil v veljavo, a se še ahes njegova določila na izdajo. j, ^ato je poslovna vlada ne-prejemljiva. Sprejem take vla-e bi bil proti koristim Trsta in vse dežele in proti koristim Slovencev. Naša Partija je po svojih najvišjih predstavnikih pravilno ravnala, ko je povabila vse državljane, naj reagirajo, naj preprečijo korak nazaj ter zahtevajo spoštovanje volilnih izidov z dne 28. aprila. Tudi mi moramo dati svoj doprinos v tej akciji. Združiti moramo vse naše sile s silami ostalih delovnih ljudi in demokratov, ki se v tovarnah in na mestnih ulicah, v občinskih svetih in drugod združeni borilo. Komunisti, socialisti in katoliki moramo združeno zahtevati resnično demokratično vlado, ki bo dala državi perspektive za mir in za demokratični razvoj, za ekonomski in socialni napredek. To borbo bomo podorii s tem, da se bomo borili za deželo s posebnim statutom, za čimprejšnji razpis deželnih volitev, za popolno enakopravnost Slovence v naši deželi, za ekonomski razvoj Trsta v okviru dežele. Zato vabimo vse Slovence, naj se pridružijo tej borbi, zato vabimo delavce, naj vstopijo v Komunistično partijo, naj podprejo naš tisk. Pavel VI. naslednik Janeza XXIII. V petek 21. junija j c bil izvoljen za naslednika papeža Janeza XXIII. milanski nadškof kardinal Montini. Novi poglavar katoliške cerkve si je izbral ime Pavel VI. Izvolitev novega papeža so v svetu sprejeli z velikim zadovoljstvom. Katoličani in tudi nckatoličani gledajo v Pavlu VI. papeža, ki bo nadaljeval delo Janeza XXIII., to je papeža miru in bratstva med narodi. Novemu papežu je poslal čestitke tudi predsednik sovjetske vlade Hruščov. Delavkam in delavcem, ki zahtevajo svoje pravice izražamo bratsko solidarnost Borba tekstilnih delavk in delavcev v Gorici in Ronkih sc nadaljuje. Manifestaciji delavk po goriških ulicah, ki je bila pretekli teden, so sledile vsakodnevne krajše protestne stavke. Tako kot je bila manifestacija kompaktna, so kompaktne tudi stavke. Prctcli petek so delavci druge izmene zapustili stroje že ob 18.30 in odšli pred sedež direkcije. S tem so hoteli potrditi svojo odločnost, da bodo nadaljevali borbo dokler ne bodo uresničene njihove pravične zahteve. Pri tem moramo ožigosati dejstvo, da so voditelji tovarne «previdno» zapustili svoje pisarne, namesto, da bi sprejeli predstavnike delavcev. Tn nrav to je povzročilo poostritev borbe ter j c privedlo do vsakodnevnih stavk in do bele stavke delavcev, ki so zaposleni pri strojih. Tudi ta teden je šla številna delegaciia pred sedež prefekture. Prefekt je sprejel odposlance in se z njimi razgovarjal. Ko poročamo te vesti še ne vemo kakšen obseg bo zajela borba, ki je v teku v goriški tekstilni tovarni, vemo pa da bo ta borba ostala zapisana v zgodovini goriškega delavskega gi-bania tudi kot manifestacija velike razredne zavesti Delavkam in delavcem, ki se borijo za svoje pravične zahteve, izražamo vso našo solidarnost. o< >oouooooouoooooooooooooouooouuoooooooooooooooooooooooooooooou OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf Zasedanje tržaškega občinskega sveta Občinska uprava je dolžna priznati popolno enakopravnost slovenskim občanom Afaš svetovavec tov. Gombač je postavil konkretne predloge Na seji tržaškega občinskega sveta, ki j c bila pretekli petek, je naš sve ovavec ov Gombač obširno govoril o vprašanju narodnostnih pra-e ovencev. Občinsko upravo je pozval, naj končno stopi na pravo pot m naj nadaljuje po poti pravičnosti. Ne gre zgolj za to, da smejo Slovenci nas avljati na razne urade prošnje v slovenščini, ampak gre v bistvu za konkretno enakopravnost Slovencev. Občinska uprava je dolžna, da upošteva dejanske potrebe Slovencev tako na kulturnem 'kakor na gospodarskem m socialnem področju. Občina, ki je sestavljena iz italijanskega in slovenskega prebivav-stva je dolžna, da tudi slovenskim kulturnim, socialnim in športnim organizacijam konkretno pomaga. Slovensko gledališče n. pr. bi moralo sorazmerno prejemati enako podporo kot jo prejema italijansko gledališče. Ravno tako tudi druge javne ustanove, ki delujejo med Slovenci. Predvsem pa je nujno potrebno, tako je poudaril tov. Gombač, da se ustvarijo taki pogoji, ki bodo omogočili vsestransko medsebojno spoštovanje in medsebojno zaupanje. V nadaljevanju svojega govora je tov Gombač razpravljal o številnih problemih in potrebah, ki se tičejo tržaških predmestij in zgornje okolice. Znana stvar je namreč, da tržaška občinska u- prava vse preveč pozablja prav na omenjena področja. O tem smo že večkrat tudi mi pisali. Tov. Gombač je obravnaval tudi probleme tržnice na debelo. Poudaril je, da je v tržnici premalo prostora, dodeljenega za domače pridelovavce. Glede javnih del, ki jih predvideva letošnji občinski proračun pa je svetovavec Gombač dejal, da občinska uprava ni vzela v poštev potreb in zahtev okoličanov. Navedel je konkretne primere. Omenil je zelo slabo cesto, ki vodi v Piščance, slabe poti v zgornjem predelu Barkovelj, nekatere poti na območju Lonjerja itd. Nadalje se je tov. Gombač zavzel za to, da bi čimprej uredili in razširili ceste v Bazovici, Gropadi, Trebčah, na Proseku-Kon tovelu in v Križu. Posebno nujna je ureditev kanalizacije v Bazovici, odprava velikega smetišča pri Trebčah, ki okužuje vso okolico. V nadaljevanju svojega govora je svetov. Gombač zahteval od pristojnega občinskega odseka, naj posveča več skrbi čistoči poti v o-koliških vaseh ter poudaril, da je enkratno tedensko pometanje premalo. Predlagal je tudi zgraditev javnega kopališča v Bazovici, Trebčah in v Lonjerju. V svojem govoru se je tovariš Gombač zavzel tudi na problem avtobusne povezave okoliških vasi z mestom. Konkretno je predlagal, naj bi progo Trst - Bazovica -Trebče spremenili iz medmestne v mestno progo, kar bi bilo v veliko korist prebivalstvu, ki sc poslužuje avtobusov, saj bi se v tem primeru občutno zmanjšale tarife in uvedle še druge ugodnosti, ki jih medmestne proge ne nudijo. Posebno poglavje v tem govoru je bilo posvečeno vprašanjem kmetijstva. Ožigosal je dejstvo, da je od 20 milijonov lir, ki so v letošnjem občinskem proračunu vključeni pod postavko «kmetijstvo», dejansko niti ena lira ne pride v poštev za potrebe istega. Dejansko je omenjenih 20 milijonov lir namenjenih ureditvi raznih parkov, zatiranju borovega prelca itd. In vendar so potrebe kmetijstva tako velike ! Tov. Lizzerò petdesetletnik MARIO LIZZERÒ, sekretar Deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino praznuje svoj 50.rojstni dan. Slavljenec se je že pred 34 leti vključil v delavske organizacije. Zaradi svoje sposobnosti in predanosti stvari delavskega razreda mu je Partija poverila številne odgovorne naloge, katere je častno izpolnil. Bil je še razmeroma zelo mlad, ko ga je fašistična policija zaprla. Kasneje ga je posebno fašistično sodišče obsodilo na 6 let ječe. Za časa partizanske borbe je bil komandant skupin divizij furlanskih garibaldincev. Bil je tudi podpisnik raznih mednarodnih sporazumov odporniškega gibanja. Za zasluge it partizanski borbi je bil odlikovan s srebrno medaljo. Ze vrsto let je član Centralnega komiteja KPI in na zadnjih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca. Deželni komite je slavljencu poslal pismo z voščili, v katerem je med drugim poudarjeno, da 34 let delovanja v vrstah Partije delavskega razreda predstavlja blesteč vzgled in dragocen zaklad za vso Partijo. V pismu so naštete razne etape, ki nesporno potrjujejo slavljenčevo izredno sposobnost in predanost. V njem je poudarjeno tudi, da se je slavljenec častno izkazal tudi v najtežjih trenutkih borbe, tako v ilegali kot v partizan-kih vrstah in da je dal velik doprinos v borbi proti fašizmu in nacizmu. Po osvoboditvi se je tov. Lizzerò z vso vnemo posvetil borbi za mir, demokracijo in socializem in vrsto let je neumorno deloval za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, za ekonomski in socialni razvoj na tej zemlji ter za pravice slovenske etnične skupnosti, ki prebiva v naši deželi. Čestitkam vse Partije in raznih organizacij se pridružujejo tudi čestitke «Dela»! Napet položaj v Venezueli V Venezueli postaja položaj vedno bolj napel. V zadnjem času j c bilo izvedenih tudi več bombnih atentatov. Pred kratkim so z dinamitom razstrelili glavni plinovod, ki ga je uporabljala električna centrala v tamkajšnjem glavnem mestu Caracas. To je dalo povod policijskim obla-( Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO’ 28.-6-19^ 2} Agresivni načrti NATO na sredozemskem področju i Novo pismo iz španskih ječ Kako naj tolmačimo izredno razgibano dejavnost ameriških in severnoatlantskih generalov in diplomatov? Pred majniškim zasedanjem sveta severnoatlanskega bloka je bila značilna izredna vojaška in diplomatska dejavnost na področju Sredozemlja. Številni diplomati in generali so obiskali razne dežele. V Atenah so sc zbrali predstavniki NATO za južnoevropsko področje ter grškega in turškega generalštaba. Posebni odposlanec predsednika ZDA, znani Merchand, je obiskal Grčijo, Turčijo in tudi Italijo. Vrhovni komandant NATO za Evropo, general Lemnitzer je prav tako obiskal Atene. Tudi v Turčijo so preteklega aprila prišli številni visoki ameriški vojaški poveljniki. V Ankaro je prišel tudi sam ameriški državni sekretar Rusk. Kako naj tolmačimo to izredno dejavnost ameriških in severnoatlantskih generalov in diplomatov? Če hočemo najti odgovor na to vprašanje, se moramo najprej seznaniti z načrti NATO na sredozemskem področju. Po številu divizij kopenske vojske, podrejene poveljevanju NATO, prekašajo sredozemske dežele celo najgosteje nasičeno srednjeevropsko torišče kjer ima general Spcklel pod komando 23 divizij od 30, kolikor jih ima v načrtu NATO. Na južnoevropskem torišča pa je že prišlo pod poveljstvo NATO 14 turških, 9 grških in 7 italijanskih divizij, torej 30 divizij kopenske vojske. Na Sredozemskem morju Posebno gosto je nasičeno področje Sredozemskega morja z vsakršnimi vojaškimi štabi in upravnimi središči. Predvsem sta na tem področju nastanjeni dve glavnini poveljstev NATO v Evropi. V Neaplju ima sedež štab vrhovnega komandanta združenih oboroženih sil NATO v iužnem in jugovzhodnem delu južnoevropskega torišča. Temu vrhovnemu komandantu so podrejeni komandanti združenih letalskih in u-darnih pomorskih sil na južnoevropskem torišču, katerih štabi so tudi nastanjeni v Neaplju. Na otoku Malta ima sedež štab vrhovnega komandanta združenih oboroženih sil NATO na sredozemskem področju, ki so mu podrejeni komandanti več območij tega področja. štabi območij imajo svoje sedeže v Gibraltarju, Neaplju. Atenah. Ankari in na otoku Malta. Skratka, v tem ko je v severni in srednji Evropi deset vrhovnih štabov NATO. jih je v sredozemskih deželah dvanajst. Najvažnejši strateški faktor, ki o-predeliuje položaj na tem področju, ir stalna navzočnost na Sredozemskem morju 6. ameriškega ladjevja, ki v največji meri ogroža mir na tem območju. Osnova 6. ladjevja je udarna formacija letalonosilk, v kateri sta običajno dve veliki letalonosilki z do 200 bojnimi letali. Znaten del teh letal lahko uporablja atomsko orožje. Šesto ladjevje obsega do 50 vojnih ladij in kdaj pa kdaj se njih število še poveča. Letos v februarju se je 6. ladjevje okrepilo z 20 ladjami, med katerimi je tudi največja atomska letalo nosilka «Enterprise» in z raketami oborožena križarka «Bainbridge». Zahodni tisk je poročal, da se za stalno preselijo na Sredozemsko morje tri ameriške atomske podmornice, oborožene z raketami «Po-laris» ; dve sta že začeli prirejati svoie nevarne obiske v pristaniščih v NATO vključenih dežel. V Turčiji In Grčiji Po podatkih tujega tiska ima NATO v Turčiji na voljo ne šest letališč, kakor je prikazano na zemljevidu, marveč nad dvajset. Razen tega m neposredno v rokah ameriških vojaških letalskih sil važna strateška letalska oporišča Eskiše-hi, Diarbekir, Cigli in Adana (Ind-žirlik). Slednje letalsko oporišče, ki je največje, si je pridobilo klavrn sloves ker je starla! z njega pilot vohun Povvers z letalom «U-2». V Cigli blizu Ismira so zgradili veliko oporišče za 15 raket «Jupi- ter». Zdaj pa poročajo, da bodo rakete «Jupiter» demontirali in zamenjali z raketami «Polaris», ki jih nosijo ameriška atomske podmornice, Turški vojni minister Džemal Erskin je sicer izjavil, da podmornice z raketami «Polaris» ne bodo imele oporišč v Turčiji. Toda Američani očitno niso pripravljeni odreči se uporabi turškega ozemlja potem, ko so za vse oblike vojaške in «gospodarske» pomoči tej deželi do konca finančnega leta 1961 potrošili nad 3 milijarde dolarjev. Grčija je veljala prej za eno najbolj občutljivih točk v sistemu NATO; zdaj se j c z združenimi napori Pentagona in Karamanlisovc vlade položaj spremenil. V začetku le- ta 1963 so uradno objavili, da bodo dale Združene države Grčiji mnogo nove vojaške tehnike, med drugim letal, tankov, minonoscev in podmornic. Na podlagi grško-ameriške-ga sporazuma iz leta 1953 so ozemlje Grčije pokrili z gostim omrežjem ameriških oporišč. Od konca druge svetovne vojne do konca finančnega leta 1961 so dali Američani Grčiji razne oblike pomoči v vrednosti nad 2.9 milijarde dolarjev. Grčija mora odplačevati vse to tako, da je dala na voljo vse svoje ozemlje in vključila v oborožene sile NATO devet svojih divizij. Grški tisk je poročal, da je aten-tNadaljevanje na 4. strani) „Niti bolnemu tovarišu ne smemo pomagati •« Skupifii španskih političnih jetnikov je uspelo poslati v Pariz pismo iz ječe v mestu Zurgosu. Jetniki opisujejo razmere, v katerih žive. Med drugim pišejo : «Brez vsakega razloga nam prepovedujejo dopisovanje, nam odrekajo pravico, da si izberemo svoje pravne za-stapnike, ki bi ščitili naše interese in onemogočajo, da se pritožimo naj višjim sodnim oblastem. Ce ' kdo med nami zboli, je drugim | jetnikom prepovedano, da mate- t rialno pomagajo bolnemu tovarišu. Policijske oblasti nas nepresta- no preganjajo in sc poslužuje vseh mogočih, tudi najbolj grob metod, katerim smo izpostavlja da bi zlomile naš moralni in fi! odpor in duha političnih jetniku’ I Prejeli smo: i «NOVICE V MESECU», št. leto IV. z dne 16 jun. 1963. Ta klostilirana publikacija, ki je tornega značaja, prinaša sesta'1 in slike s področja kulture, Šp( ta in raznih zanimivosti. Ureja dijak Sergij Verč. ooooooouoooouuoooooouuuoooooooi ouooooooooooooooooooooooooooouo uououooouuooooouoooooooouoooooooooooili predavanja ali družabne večere, t ki ne dajejo samo splošne omike i ampak stremijo tudi za tem da se i dijak v domu počuti ne kot v za-j I Vodu ampak v družini. Posvečena |i» ic tudi velika pažnja civilni vzgoji, j pbnašanju. Ravno tako se predsvem 4 informativno posreduje gojencem r! mišjih razredov ustroj države, na- ii cin volitev, delovanje in pomen f pn,!n,k' se tolmači ustava ild. V ij ' ,eklcm šolskemu letu so imeli cko 40 predavanj, med temi tudi Predavanja o slikarstvu, ki jih je posredoval slikar Ccj, kateremu stoji na srcu, da ustvari pri gojencih ljubezen do slikarstva. Poleg vsega tega pa ne smemo pozabljati športno udejstvovanje. Gojijo namizni tenis, nogomet In odbojko. Obstoja tudi športno združenje DOM, ki se je dobro plasiralo v odbojkarskih tekmah. Zanimivo ie tudi da v taborniški organizaciji in sicer v družini «Mrzlega vrtinca» sodeluje kar 21 gojencev. Iz vsega tega sledi zaključek, da je Slovenski dijaški dom res v funciji vzgojnega zavoda in da osebje si zelo prizadeva, da bi čas, ki ga dijaki preživijo v zavodu res vplival na splošno vzgojo gojenca. Glede uspehov pa je zanimivo u-gotavljati, da so ti v odstotkih cna- Mlailina premalo bere kvalitetna dela, premalo pozna sodobno književnost, še posebno domačo — ugotovitev, ki ni več samo ugotovitev, ampak splošno poznano in priznano dejstvo. Učni programi po šolah zanemarjajo — resda tudi zaradi prenatrpanosti snovi — sodobne avtorje na račun starejših in sodobna slovenska književnost — da se omejimo samo na to — je prepuščena samo zanimanju nekaterim posameznim ljubiteljem in pa običajno ne ravno preveliki zavzetosti knjižničarjev po knjižnicah. In kadar- i koli govorimo in razpravljamo o tem, se največkrat zadovoljimo z golo ugotovitvijo o sodobnem tempu življenja, kjer naj bi bilo za dobro knjigo le malo prostora, se zgrozimo ob poplavi «šund» literature (ki pa jo mladina ne samo bere, ampak včasih kar «požira», — torej ne moremo govoriti o 'vsesplošnem nasprotovanju do tiskane besede), premalo pa skušamo storiti, da bi odkrili poti, po katerih bi inladini približali tudi dobro knji-ko. Komercializacija, visoka cena ki onim na slovenskih šolah, čeravno jc treba pripomniti, da v domu je večina gojencev takih, ki imajo potrebo resne pomoči pri šolanju. V preteklem letu je bilo v srednjih šolah v Gorici 276 dijakov in od teh je izdelalo 40% ; 44% dijakov ima izpite in 16% jih je padlo. knjig, neurejenost in finančne težave knjižnic pa morda že kaj zavirajo prodor dobre knjige med mladino in brez večjih naporov pri popularizaciji sodobne književnosti, brez nekih konkretnih akcij, samo s prepričevanjem, so tudi uspehi lahko dokaj jalovi. V Sloveniji imajo doslej dva poskusa, kako približati slovenske avtorje mladini. Od teh je tekmovanje za Prežihovo značko na Ravnali doseglo že lepe uspehe in postalo tradicionalna kulturna manifestacija. Doslej so na Ravnah podelili že o-koli 1000 značk različnih stopenj in razdelili prav toliko knjig. Za vse štiri značke (bronasto, srebrno pa-tinirano, srebrno in zlato) je določen izbor del, ki jih morajo kandidati prebrati in potem glede na stopnjo podati vsebino dela, oznako in analizo. Podobno tekmovanje so letos prvič organizirali tudi v Idriji in ga imenovali tekmovanje za Bevkovo značko. Ker sta obe tekmovanji nedvomno zelo primeren način, da se med mladino na nevsiljiv, nešolski način zbudi zanimanje za domače avtorje, gre zdaj za to, da bi se ta oblika uvedla tudi po drugih krajih. Hlavaty razstavlja v Občinski galeriji v Trstu V Občinski galeriji v Trstu (Magistralna palača na trgu Unità) je odprta razstava a-kvarelov Roberta Hlavatyja Razstavljenih je 20 del, ki so v glavnem zajeta iz domačega sveta in njegovih lepot. Razstava jc odprta dnevno do 10. do 13. in od 17. do 20. ure ; oh praznikih pa od 10. do 13. ure. Našim bravcem toplo priporočamo, naj obiščejo omenjeno razstavo. Od 68 gojencev Dijaškega doma jih je izdelalo 40%, izpit ima 42% in 18% jih je padlo. Poleg teh pa je vseh 9 učencev osnovnošolskega oddelka dobro izdelalo razred. Odlično sta končala leto Hoban Edvard iz Štandreža, ki je izdelal 2. strokovno s splošno oceno 8,50 (Nadaljevanje na 4. strani) Samo misel o organizaciji čimve-čjega števila tekmovanj glede na svojo pomembnost zasluži vso podporo kulturnih, prosvetnih in družbenih organov ter organizacij, saj je ena /irvih konkretnih akcij za razvoj izvenšolske estetske vzgoje mladih na področju književnosti. Ker je danes tovrstna vzgoja tako med osnovnošolsko kot med dijaško mladino dokaj skromna in neučinkovita, je še toliko bolj potrebno, da se za te oblike zavzema čim širši krog ljudi in organizacij, ker sami prosvetni delavci niso sposobni vsega urediti. Seveda bodo potrebni še nadaljnji razgovori, Mladinska knjiga pa bi lahko v svojih izdajah tiskala dela, ki bi bila določena za tekmovanja. Gornji sestavek je povzet iz lista «Mladina», ki izhaja v Ljubljani. Med branjem tega sestavka se nam je porodila misel, da bi bilo morda pametno nekaj podobnega sprožiti tudi v >iaši deželi. Iz izkušenj namreč vemo, da nova iniciativa, zlasti še če je originalna in lepo speljana, kaj kmalu osvoji srca mladih ljudi. UREDNIŠTVO S skupne šolske prireditev v tržaškem Avditoriju : Nastop dveh učencev šole v ulici Donadoni. Prizor z zaključne šolske prireditve osnovne šole v Rojanu, UOUOOOUUUUOOnOOOUUUUOOUUOOUUUUOOUOOUUOOOOOUOUOOOOOUUOOOOUUOOlHJOOOOOUOOOOOOUOOOOUOOUUUUOUUUO v • • Prosvetnim delavcem v premislek : Ali ne kaže, da bi tudi pri nas lahko uvedli nagrajevanje mladincev in mladink, ki se najbolj odlikujejo pri branju? OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1962-63 Plodno delovanje Slovenskega dijaškega doma v Gorici £ALET-PETJE-FOlKlO*A-KNJIGE-*EVJIE-IUNC> 2 S Z * < oc O S o 2 2 ui < < co < O < < 5 o O Ó Z X 2 o X < O O 2 2 ui 5 5 2 o x < O X o 2 N < eo £ < < < 2 < < u 5 O Ó z 2 < s < 2 < K N < oc 5 O Ó Z X UJ 2 o x < oc O X 0 2 s ui 2 1 co < o < < 5 o O Ó Z X 2 oc s Z X < Ičuiiuind UutniUa V SOVJETSKI ZVEZI pripravljajo filmsko trilogijo o življenju Karla Marxa. Knji-ževnica Gallna Serebrnjakova je z režiserjem Grigori jem Ro-šalom dokončala prvi del scenarija. Trilogija bo imela: skupen naslov «Prometej», po-: samezni deli filma pa bodo 5 celota zase. Film bodo posneli za široko platno, v barvah ter s stereofonskim zvokom ; glas-1 bo pa ho skomponiral Dimitrij Šostakovič. Prvi del filma bodo posneli v Kolnu, kjer so nekateri kraji še danes taki kot tedaj, ko sta Marx in Engels tam izdajala časopis «Neue Rheinischc Zcitung». POLETNE PRIREDITVE na istrski obali so postale že; prava tradicija. Prejšnja letaj je te prireditve organizirala: posebna ustanova imenovanaj «Primorske prireditve», le tosi pa jih organizira Turistična, /veza Koper. Vrhunec teh prireditev bo tudi letos predstavljal Jugoslovanski folklori ni festival, ki bo v avgustu. Na letošnjih prireditvah bodc^ sodelovali : folklorni ansamj bel «Zora» iz Opatije, Sloj vensko gledališče iz Trsta, ba-j let ljubljanske Opere, državni folklorni ansambel «Georgi Dimitrov» iz Sofije, državni folklorno-plcsni ansambel izj Bukarešte, rimska Opera (kt bo uprizorila «Lucio di Lam. mermoor»), folklorni ansambel salzburške ljudske univerze sloviti folklorni ansambli «Lado» iz Zagreba, «Kolo» iz Beograda in «Taneč» iz Skopja in plesni ansambel «France Marolt» iz Ljubljane. Prireditve bodo v Kopru, Ankaranu, Piranu, I-zoli in Portorožu. Osrednje folklorne prireditve bodo pre. našali po Evroviziji. V LJUBLJANI so pretekli teden odprli V. mednarodno grafično razstavo. Na njej sodeluje 342 avtorjev iz 42 držav. Vseh razstavljenih del je 925. Na razstavi sodeluje tudi tržaški umetnik Lojze Spacal. ♦ «MLADINSKA KNJIGA», t. j. ljubljanska založba, ki izdaja književna in druga dela s področja mladinske literature je pred kratkim izdala zbirko igric «Mladi oder 63». P \/ V h i r L' i en ola/laAn . ? V zbirki so sledeča dela: «Bedak Pavlek», stara pravljica v novi podobi, ki jo je priredil France Bevk; «Velikan Teleban in deklica Marjetica», vedra mladinska pravljica, ki jo je napisala Marija Švajncer; «Modra vrtnica za princesko», nežen pravljični motiv, ki ga je napisala Kristina Brenkova in «Milica ne sme umreti», realistična zgodba o treh fantičih, ki pobegnejo iz taborišča na Nemškem in gredo v štajersko domačijo iskat jabolka za svojo bolno sovrstni-eo. To delo je napisal Anton Ingolič. Ista založba jc izdala tudi knjigo «Maršali, generali in politiki o drugi svetovni vojni». Gradivo za to knjigo, ki vsebuje obširen izbor memoarskih pričevanj znanih osebnosti o drugi svetovni vojni, je uredil Djodjc Radenkovič, poslovenila pa sta ga Jože in Milena Zupančič. 5-v80Dnod-3a3-3,' 28.-6-1963 4 • DEL( |z parlamentarnega urada KRI Interpelacije sen. Vidalija in posl.Bernetičeve S seje deželnega vodstva KPl INTERVENCIJA POSLANKE BERNETICEVE ZA SLOVENSKE SOLE Parlamentarni urad Avtonomne tržaške federacije KPI sporoča, da se je poslanka Marija Bcrnetič preteklo soboto razgovarjaia z ravnateljem za šolstvo na področju Tržaškega ozemlja. Naša parlamentarka je o-mcnjencmu ravnatelju prcdo-čila nekatera vprašanja, ki sc tičejo slovenskih šol. Pritožila sc je tudi zaradi zamude pri razdelitvi učbenikov za slovenske osnovne šole, kar jc povzročilo veliko škodo zlasti učencem, ki sc pripravljajo na izpite. SENATOR VIDALI ZAHTEVA UKREPE ZA TRST Sen. Vidali je opozoril predsednika ministrskega sveta na hudo krizo, v kateri se neha ja tržaški promet. Naš senator v svoji vlogi poudarja, da ho ponovno zvišanje pristaniških tarif prav gotovo še bolj poslabšalo položaj, saj se bo mnogo prometa usmerilo v druga pristanišča, kjer so tarife nižje. Istočasno senator Vidali zahteva, naj vlada nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo v korist Trstu. INTERPELACIJA O UVELJAVITVI DOLOČIL LONDONSKEGA SPORAZUMA Senator Vidali j c predložil na predsedstvo ministrskega sveta posebno interpelacijo, v kateri vprašuje vlado, kaj namerava storiti za čimprejšnjo uveljavitev vseh določil Lom donskega sporazuma in posebnega statuta, ki sc tiče pravic slovenske manjšine na Tržaškem ozemlju. Zahtevajmo razpis deželnih volitev Nadaljevanje Tajništvo Deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino je na svojem sestanku, ki je bil v Trstu dne 22. junija, skupno s parlamentarci dežele in sekretarji vseh štirih federacij KPI proučilo posledice resne politične krize, ki jo je povzročila Krščanska demokracija, ker ni hotela u-poštevati nedavnih volilnih izidov. V sporočilu o omenjenem sestanku jc med drugim rečeno, da resen gospodarski položaj v deželi, ki se nanaša predvsem na vedno večjo krizo tržaškega prometa, na težave v podjetjih IRT in na globoko krizo kmetijstva zahteva takšno vlado, ki ne bo slonela na premagani platformi ki si io zamišlja poslanec Moro, kakor tudi ne na tako imenovani prehodni poslovni vladi, ki bi prikrivala usmeritev na desno, kar je v očitnem protislovju z rezultati parlamentarnih volitev. Zato je treba sestaviti takšno vlado, ki bo u-rcsničila ukrepe v korist dežele ter preprečila nadaljnje u-padanje gospodarstva. Predvsem je potrebno, tako je nadalje rečeno v omenjenem sporočilu, da parlament nemudoma odobri zakon za izvolitev deželnega sveta, tako da se bodo deželne voltive lahko vršile že letos, kaiti rok, ki ib določen za uveljavitev posebnega deželnega statuta, ic že zapadel. Krščanska demokracija jc preprečila razpis dc- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ,'UOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfl Iz Doberdoba. Praznih komunističnega usua Na Goriškem se bo začela kam panja za komunistični tisk v soboto 29. junija. Prva prireditev v okviru te kampanje bo v Doberdobu ob jezeru. Kjoski bodo odprli že ob 9. dopoldne. Od 16,30 do 19. bo kul-turno-zabavi spored. Nastopili bodo: Dolinski kvintet, pevca Dario in Darko in trio iz Števcrjana. Od 20. ure dalje bo ples na prostem. V nedeljo 30. junija ob 14. uri bo tradicionalna nagradna tekma v «briškoli», sledijo razne šaljive točke. Ob 19. uri bo javno zborovanje. Govorila bosta tovariša Jože Jarc in Enzo Mcnichino. Od 20. ure dalje bo ples z izvolitvijo «zvezdice Dela». V soboto od 16. do 19. ure bo tudi ribiška tekma, Lepa šolska prireditev v Barkovljah Vedno se razveselimo šolskih prireditev in to še posebno, kadar so tako skrbno in lepo pripravljene, kakor je bila v nedeljo v Barkovljah. Seveda gre največji del zasluge požrtvovalnim učiteljem, ki so marsikatevo urico svojega prostega časa posvetili pripravam za igrice. Prireditev se je začela s pozdravno besedo, ki jo je prijetno poda- la učenka V. razreda Varna, ki je tudi živo napovedovala in povezovala po vrstnem redu vse točke. Najprej so se predstavili učenci prvega razreda ter so s svojim ljubkim nastopom želi vse priznanje gledavcev. Potem so sledili otroci //. in HI. razreda z zborno recitacijo «Vprašanja sončecu» in «Ciciban posluša očetovo uro»; IV. razred s prizorčkom «Čigava je skledica» in s Finžgarjevo modro zgodbo o «imenitni gospodi»; V. razred je podal zborno recitacijo «Čudežna ptička» in igrico «Iz ljubezni do mamice»; in zopet nastop. I. razreda s prizorčkom «Zadnji dan pouka» in učencev IV. razreda Z. igrico «Sodoben razred». Za zaključek so vsi otroci še zapeli: Slišala sem ptičko pet, So ptičice zbrane in Slovenski smo fantje. Posebno zadnja pesem je bi la deležna burnega odobravanja. Ne moremo imenovati vsakega o-troka, ki je nastopil, posebej, a lahko rečemo, da so bili prav vsi, brez izjeme zelo pridni in prijetni ter si starši in vsi prijatelji otrok želimo, da bi vsako leto in to ne samo v Barkovljah, ampak tudi po drugih šolah, lahko bili priča podobnim prireditvam. Prav vsem, otrokom, učiteljem in seveda tudi staršem iskreno čestitamo in želimo prijetne počitnice. žclnih volitev s tem, da je zavirala odobritev zadevnega zakona še pred razpustom prejšnjega parlamenta in ga zavlačuje še danes s tem, da zavira delovanje obeh vej novega parlamenta. Tako Krščanska demokracija nadaljuje s svojo politiko, ki je naperjena proti koristim dežele in dejansko nadaljuje to kar je delovala že v preteklosti, ko je na razne načine zavirala sprejem zakona o deželi s posebnim statutom. Deželno tajništvo KPI, federacije in parlamentarci KPI pozivajo vse organizacije, naj se odločno zavzamejo za učvrstitev in razširitev delavskih vrst in ljudskih množic, ki so začele tudi pri nas odločno reagirati na nevzdržno stanje. Z enotnostjo komunistov, socialistov, ostalih levičarskih in katoliških sil sc lahko prepreči nesrečen noskus, da bi se živi irnic v državi vrnilo nazaj. hkrati pa se lahko pripomore za demokratično rešitev krize in za sestavo takšne vlade, ki ho vodila politiko miru, gospodarskega in socialnega napredka, ki bo izvajala določila republiške ustave in spoštovala volilne izide z dne 28. aprila ki so jasno pokazali pot preusmeritve na levo. Venezuela steni, da so usmerile svoje represalije proti delavskim organizacijam, katere vladajoči režim obtožuje, da pripravljalo oborožen odpor in da imajo za cilj strmoglavljenje sedanje oblasti. Omenjeni atentati služijo oblastem kot pretveza za preiskave sedežev delavskih organizacij in za aretacije številnih članov KP Venezuele. Znano je dejstvo, da so se podobnih metod posluževali tudi drugi protiljudski režimi. Nacisti so n. pr. sami izvedli bombni napad na lastno ozemlje samo, da so «u-tcmelj ili » sprožitev svojih grozodejstev. V Venezueli jc položaj, zlasti na deželi, izredno kritičen. Agrarna reforma ni bila izvedena in ljudske množice žive v naj večji bedi. In prav v tem jc treba gledati poglavitni razlog za hudo napetost. Toda sedanjemu režimu ni mar za vse to. NATO ska vlada privolila, da bo sodelovala v“ vzpostavitvi atomskih sil NATO s pogojem, da ne bo imela s tem prevelikih stroškov. Tem združenim silam nameravajo grški oblastniki dati na voljo trgovinske ladje, ki iih ho mogoče oborožiti z raketami. Izključena tudi ni prepustitev grškega ozemlja za nastanitev atomskih opori?.,č, kamor bi lahko prihajale ameriške atomske podmornice Blizu Aten je že križarila c-skadra 6. ameriškega ladjevja pod vodstvom atomske letalonosilke «Enterprise». Zadnje dni aprila so bili v vzhodnem delu Sredozemskega morja desetdnevni manevri, ki so se jih udeležile vojne ladje Združenih držav, Anglije, Grčije in Tur- ooooobooòobooòoooooòbboooóooboònooooooooooboooooooooooooooo 0 slovenskih učbenikih Naši učenci petih razredov so torej ostali v tém šolskem letu brez pomožne knjige, čeprav je v prodaji. Še enkrat moramo poudariti, da je do tega prišlo zaradi brezbrižnosti ravnateljstva za šolstvo. Kako naj se sodi njegovo birokratsko ravnanje? Knjige so in potrebni boni za brezplačno razdelitev tudi. Učenci pa niso dobili potrebnega učbenika. Pristojni urad je odgovoril: Zagotavljamo, da bodo slovenski učenci v začetku prihodnjega šolska leta knjige dobili. Kakšno vrednost naj ima ta izjava, ko so vsi italijanski učenci knjige že dobili v preteklem šolskem letu? Obvestilo za kmetovavce Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu daje na znanje sledeče nove norme, ki urejujejo izvajanje umetnega oplojevanja goveje živine. Prijave za umetno oplojevanje sprejema pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo vsak dan, razen nedelj in praznikov, do 13.30 ure te-lefončno na številki : 23-9-27 in 38-6-73. Tozadevno oploditev (osemenje-nje) ho izvršil živinozdravnik še isti dan med 15. in 20. uro. Oh nedeljah in priznanih praznikih se oplojevanje ne bo izvajalo ( kar vzrejiščem ne bo škodovalo, ker oploditev lahko izvršimo v času 36. ur). Samo v nujnih primerih, v soboto popoldne in popoldne pred praznikom, rejci lahko zaprosijo «za osemenjenje telefo-nično na številko : 95-8-21. Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole vabi na RAZSTAVO NAJBOLJŠIH RISB učencev naših šol od 6. do 15. leta starosti. Izdelki bodo razstavljeni na osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška 42, od 28. junija do 2. julija od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Otvoritev bo 28. junija ob 18. uri. Člani izbirne komisije so bili : Spacal Lojze, akademski slikar Corsini Marija, didaktična ravnateljica Di raca Ksenija, profesor risanja Kalan Anica, učiteljica. Imena nagrajencev objavimo pozneje. Slovensko gledališče Predstave komedije «LAZ’R S P’D KLANCA» bodo na stadionu «1. maj » v Trstu tudi danes in jutri ob 21. uri. Obiščite jih in nasmejali ne boste. Prispevek za „Delo" Za tiskovni sklad «Dela» je tov. Martin Sosič iz Banov daroval 500 lir. Darovavcu najlepša hvala. čije. Na otoku Kreti grade vel raketni center NATO; stroški za bodo znašali 50 milijonov dolarj1 V Grčiji in na bližnjem otočju torej zgradili trdno oporišče za resničevanje agresivnih načrt NATO. Pirenejski polotok Poseben položaj je nastal zada čase na Pirenejskem polotoku, večja dežela lega polotoka Špan formalno ni članica severnoatla skega bloka. Toda na njenem oz£ lju so tako važna ameriška sira ška letalska oporišča, kakor so | ragosa, Moron, San Pablo in T rej on. Po podatkih septembrske 1 vilkc revije «Air forse» iz leta 1 imata v Torrejonu stalni sedež t ba 16. ameriške letalske armi strateške letalske komande in letalske divizije. Razen tega im2 Združene države važno vojaško ( morsko oporišče Rota (blizu Ca<> za), ki ga nameravajo spremeniti oporišče atomskih podmornic z r' ketami «Polaris». Pomen strateških oporišč v šfj ni ji je za Američane zlasti velik A to. ker bodo morali svoja severi afriška oporišča v Maroku do k°r ca leta 1963 izprazniti. Letos v s° tembru poteče rok vojaške pog<$ med Španijo in Združenimi dd ' vami. Pentagon napenja vse sile,j! hi obdržal svoje pozicije v Špan'1 Franco pa temu ne nasprotuje, fiz! več si samo prizadeva, da hi f reviziji pogodbe čim več iztisnil Američanov. Čeprav Portugalska ne meji Sredozemsko morje, ima v načr|1 NATO za to področje tudi ona s' jo vlogo. Portugalska je zadnje & okrepila vojaške priprave, pri mer tesno sodeluje z zahodno»01 škimi revanšisti. Generalmajor B. Teplinsk' «Novojc vremia» št. 21. ( Konec prihodnjič) Afrika nate na lastne politične kod5 1 Problemi, ki nastajajo med p°j y možnimi področji spričo ogrorn1! s razlik v razvitosti, preraščajo, d poglavitne svetovne probleme, \ n ogrožajo mir na svetu, kakof J k dejal predsednik Naser. Afrika sega petino zemlje dvanajstino P' bivalstva ter ima največje rez°r hidmelcktričnc energije in ura11 proizvaja 95% diamantov, 72% kaa, 54% zlata, 33% lesa, , petroleja in kikirikija, 23% ''“L, in 21% kave ; v svetovni trg0' pa je soudeležena le z 10%. Spričo tega je jasno, da Se «afriški vrh» zavzel za sklic?11 svetovne konference o trgovin' razvoju, ki je spodbuda zanjo šla prav iz vrst nevezanih do/j ki so najbolj zainteresirane skupnem srečanju razvitega in razvitega sveta. j Afriški voditelji se zavedajo, P v afriški ustanovni listini, da ige treba oblikovati in ohraniti p04,, za mir in varnost, da bi se o