Leto X., Št. 22 („JUTRO44 XX., št. 123 a)
Ljubljana, torek 30. maja 19)9
Upravništvo Ljubljana, Knafijeva 5
—	Telefon ftt 3122 3123, 3124, 8120, 8126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
—	Telefon 8t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
SL 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta SL 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartneria
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena 2 Din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafijeva ul. 5. Telefon Št 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt) prejemana Din 4.-. po raznafial-cih dostavljena Din S.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. T. Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva nL L Tel. 66.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Amerika bo vedno na stran! branlfeljev svobode
Z besedami in dejanji kaže Amerika svojo solidarnost z ter obljublja vso podporo za obrambo mirta in svobode
in Francijo
London, 29. maja. br. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih so sp>rejeli z največjim zadovoljstvom izjave, ki so jih te dni podali ob raznih prilikah vodilni ameriški državniki in politiki. Vsi so poudarjali, da Amerika toplo pozdravlja sklenitev vojaške tro-zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo, ker vidi v tem najboljšo obrambo miru v Evropi.
S posebnim zadovoljstvom podčrta-vajo zlasti izjavo ameriškega zunanjega ministra Hulla, ki je poudaril, da tudi Amerika ne more ostati ob strani, kadar gre za obrambo miru ter da bo vedno podpirala akcijo Anglije, Francije in Rusije, o kateri je prepričana, da nima nikakih napadalnih, marveč zgolj obrambne cilje.
V zvezi s tem beležijo z velikim zadovoljstvom tudi dejstvo, da je ameriška vlada predložila kongresu predlog zakona glede spremembe zakona o nevtralnosti. Po tem predlogu bo dana
; ameriški mornarici popolna svoboda, da bo mogla v danem primeru prevažati iz Amerike vojne potrebščine za Anglijo, Francijo in Rusijo. V tem vidijo izraz tihega zavezništva Amerike.
Kar se tiče odnošajev med Washingtonern in Londonom, je zelo značilen tudi včerajšnji govor ameriškega veleposlanika Eullita pri odkritju nekega spomenika. Eullitove besede so nov dokaz, da hoče Amerika tvorno podpreti evropske demokracije. Nikakršni razlogi ne morejo preprečiti, je dejal med drugim, da se v danem trenutku Amerika ne bi borila za svobodo, kakor so to storili oni ameriški rojaki, ki so padli v Franciji med svetovno vojno. Svoboda ne more pripadati samo enemu narodu! Amerika je na strani Francije in Anglije kakor tudi na strani trojne zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo. Amerika se zaveda dolžnosti in obveznosti, ki jih narekuje ta solidarnost.
»Amerika ne more stati ob strasti«
Ameriški zunanji minister Hull pojasnjuje smernice Rooseveltove zunanje politike
Washington, 29. maja. AA. Ameriški zunanji minister Hull je imel v Chicagu velik govor, v katerem je odločno zagovarjal politiko mednarodnega sodelovanja. Zahteval je, da se izvršijo gotovi ukrepi v namenu, da se prepreči vojna. Reševati moramo zelo težke probleme, je dejal Hull. Skupina teh problemov je nastala iz našega notranjega položaja, medtem ko je druga. skupina izšla iz naših odnosov z ostalimi državami. Vsi ti problemi pa so odvisni drug od drugega, kajti vsaka rešitev važnih vprašanj narodnega gospodarstva je vezana z vprašanji zunanje politike. Poudaril, da je v zgodovini Zedinjenih držav polno primerov borbe za gospodarsko in socialno svobodo. V trenutku, ko so na dnevnem redu tako važna notranja vprašanja, nekateri govorijo, da je naša skrb za vprašanja zunanje politike izgubljanje narodne energije. To je iz temeljev napačna. zamisel in ravno v tem je glavna napaka pristašev politike osamljenosti, katerih pa je v naši državi zelo mnogo.
Nihče ne »me gojiti nevarne iluzije, da bi politika osamljenosti olajšala rešitev velikih notranjih problemov. Kes je nasprot-
no kajti Zedinjene države ne morejo živeti avtarkično življenje, ker je vsaka vrsta gospodarskega totalitarizma v Ameriki bila nasprotujoča našim tradicijam. So ljudje, ki trdijo, da bi bili pri nas brez vojne nevarnosti, če bi se odrekli svoje povezanosti z drugimi državami. To je daleč od prave resnice. Nobena država si ne more zavarovati svojega miru, dokler obstojajo narodi, ki Se lahko zapletejo v vojno. Pod takšnimi okolnostmi bi se mogel mir kupiti le za ceno brezpogojne pokorščine tujim zahtevam. Samo politični slep. ci lahko verjamejo, da bi se pod takimi okoliščanami mogel ohraniti mir.
Hull je končal svojo govor z besedami: Cilj, ki ga zasleduje viada. se lahko doseže le na ta način, da rešujemo skupno notranje in mednarodne probleme. Zato je potrebno zbrati vse sile, potrebno je delovanje na obeh frontah. Imamo dovolj sredstev, da lahko takšno sodelovanje dosežemo. Naša dolžnost je tudi, da izkoristimo vse svoje sile odločno in energično ter v prepričanju, da bomo svojo nalogo izpolnili. "
»V^jna |e manj strašna, kakor suženjstvo«
Pariz, 29. maja. br. Včeraj je bil na svečan način posvečen spomenik članom ameriške legije, ki so padli v svetovni vojni v Franciji. Svečanosti so prisostvovali mnogi odličniki, med njimi tudi predsednik francoske vlade Daladier, ki je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je aludiral na sedanji mednarodni položaj ter med drugim dejal:
Francija nikdar ni izgubila upanja, da bi ne bilo mogoče rešiti miru. Opirajoč se na slogo svojih s:nov in na disciplino, kateri so se prostovoljno podvrgli vsi njeni državljani, je mogla Francija v zadnjem času silno povečati vsa svoja sredstva za narodno obrambo. Upam, da bodo vsi ti napori, ki jih je izvršila Francija, dovoljni, da obranijo svet pred novo katastrofo, v katero ga hočejo pahniti.
Ameriški poslanik Bulitt je v svojem govoru poudaril, da morajo narodi kakor po-edinci često izbirati med najbolj usodnimi alternativami. So situacije, v katerih se lahko ta ali oni narod izogne vojni Ie na ta način, da pristane na podjarmjjenje. Toda, za Američane in za druge zavedne narode je vojna manj strašna, kakor pa suženjstvo. Smrt za svobodo ni nikdar žrtev, ki bi bila zaman. Bulitt je nato govoril o velikih naporih zapadno evropskih velesil, da zagotove sodelovanje večjega števila držav za ohranitev miru. Na koncu je naglasil, da so živi dolžni spominu onih, ki so padli v vojni, da z vsemi sredstvi delajo za ohranitev miru, ker so oni dali svoja življenja za to da zagotove človeštvu trajen mir.
Rusija v načelu sprejela angleško-f f ancoski pred!®]
te danes bo dala uraden odgovor — Računajo, da bo pogodba podpisana v par dneh
London, 29. maja. br. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je danes sprejel angleškega in francoskega veleposlanika ter jima neoficielno sporočil, da je sovjetska vlada proučila predloge angleške in francoske vlade glede sklenitve trojne vojaške zveze ter prišla do prepričanja, da ti predlogi ustrezajo željam ruske vlade. Obljubil je, da bonajbrže že jutri izročil uradni odgovor ruske vlade.
Angleški in francoski poslanik sta to obvestilo takoj sporočila svojim via dam. V informiranih krogih so sedaj prepričani, da bodo sedaj pogajanja v najkrajšem času zaključena ter da bo že v prihodnjih dneh podpisana tozadevna pogodba.
London, 29. maja. z. Enourni razgovor, ki sta ga imela angleški in francoski poslanik v Moskvi z Molotovim, je mnogo pripomogel k razčiščenju cele vrste vprašanj, ki bodo sedaj še predmet podrobnejših razgovorov. Gre predvsem za način vojaškega sodelovanja. To sodelovanje bo, kakor se je se-
j mesečno. Ce bi se pokazala potreba, W mogla Anglija skupno z dominioni v primeru vojne izdetovati letno 35—40.000 le-
taL Pri tem je treba upoštevati tudi najnovejše konstrukcije vojnih letal, ki so v
daj izkazalo, še mnogo bolj dalekosež-no, kakor pa je bilo prvotno nameravano. V londonskih krogih gledajo zelo optimistično na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja.
Optimizem v Londonu
London, 29. maja. ' AA. Angleški listi pišejo zelo optimistično glede vprašanja britansko-ruskih pogajanj. Vsi listi pričakujejo, da se bodo pogajanja v najkrajšem času končala. »Times« piše: Ako bo šlo vse gladko, bosta istočasno podpisana dva mednarodna sporazuma: Francosko-angleško-ruski in francosko-turški. Težave, ki so se pojavile zaradi vprašanja Sandža-ka, so sedaj odstranjene. Manchester Guardian je prepričan, da bo po sklenitvi teh sporazumov prišlo do tesnega sodelovanja z Rusijo.
l.ooo letal mesečno izdelajo v Angliji
London, 29. maja. br. »Sunday Times« objavlja članek o povečanju angleške vojne industrije zlasti v pogledu izdelave letal. Poučeni angleški strokovnjaki cene sedanjo produkcijo v Angliji na 1000 letal
pogledu brzine in splošne kapacitete brez primere. Sedaj grade najnovejši tip lovskih letal, ki dosegajo tako brzino, kakršne do sedaj ni dosegla še nobena vrsta letal na svetu.
Pred novo diplomatsko ofenzivo Anglije in Francije po sporazumu z Rusijo
Razčistiti hočeta odnošaje s Španijo in dozdevno nevtralnimi državami
čltajte !
Pariz, 29. maja. br. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da je z Moskvo že dosežen sporazum ter da bo pogodba podpisana še ta teden. Po podpisu sporazuma z Rusijo se bo pričela nova etapa francoske zunanje politike. Francoski zunanji minister zastopa mnenje, da bi se francosko-angleško-ruski koaliciji sicer težko pridružile še druge evropske države, toda diplomatski položaj te grupaci. je se bo bistveno še bolj okrepil, ko bodo razčiščeni odnošaji še z nekaterimi državami, ki imajo sicer odlične zveze z osjo
Rim-Berlin, ki pa prav tako čuvajo svoje tradicionalno prijateljstvo z Anglijo in Francijo. Težnja Anglije in Francije je, da pridobita te države za strogo nevtralnost. V tem pogledu bosta Anglija in Francija® izvedli skupno diplomatsko akcijo. Pri tem mislijo tudi na Španijo in na Balkan. Kar se tiče Španije, so tako v Parizu kakor v Londonu prepričani, da se bo kljub sedanji povezanosti generala Franca z Rimom in Berlinom, ki jo smatrajo le za prehodno, posrečilo ustvariti znosno razmerje.
Mesna napetost na Daljnem vzhodu
Japonska prekinila pogajanja z Anglijo, Francijo in Ameriko in grozi z orožjem, če ne odpokličejo svojih čet s Kulangsuja
London, 29 maja. br. Spor zaradi incidentov v Kulangsuju se je znova tako poostril, da se lahko z vso resnostjo govori o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu. Poganja, ki so se vodila med Japonci na eni ter zastopniki Anglije, Francije in Amerike na drugi strani, so bila danes prekinjena. Japonci so odklonili vse predloge glede mirne poravnave nastalega spora in zavrnili tako prošnjo občinske uprave mednarodne koncesije kakor tudi zahtevo konzularnega zbora, da bi omilili blokado in dovolili vsaj delno zvezo Kulangsuja z Amojem. Japonski listi pišejo ostro in naglašajo, da je zelo težko povedati, kako dalekosežne po-
sledice lahko imajo incidenti v Kulangsuju, če bi Anglija, Francija in Amerika še nadalje nastopale proti Japonski. Če ne bodo odpoklicale svojih čet, potem bo Japonska segla pa
orožju, da zaščiti svoje interese. j
Tokio, 29. maja. br. V šanghajski mednarodni koncesiji je bil včeraj izvršen zopet nov atentat. Dva Kitajca sta streljala na visokega funkcionarja nove pokrajinske vlade v Kiangsuju in na njegove spremljevalce. Kumin je bil nevarno ranjen, njegov osebni tajnik pa je bil na mestu ubit. Japonci so izvršili racijo in aretirali veliko število Kitajcev.
Spopadi na mandžursko»mongolski meji
Prišlo je do pravih zračnih bitk in spopadov med obmejnimi četami
Tokio, 29. maja. AA. Glavno poveljstvo kvantunške armade sporoča, da je prišlo v zadnjih tednih zaradi številnih kršitev meje s strani zunanjemongolskih letalcev v obmejnem okraju Homonak do hudih letalskih borb z japonskimi letalci. Japonski letalci so sestrelili 17 sovražnih letal. Večkrat so zunanjemongolske letalske sile napadle Japonce v jačini 21 letal.
Tokio, 29. maja. A A. Po poročilih z mandžursko-mongolske meje je prišlo včeraj do hudih borb. Okrog tisoč mongolskih vojakov je s podporo motornih enot in s
pomočjo nad 100 letal napadlo obmejni okraj Nomonhan. Združenim japonskim oddelkom se je posrečilo napad odbiti. Japonske letalske sile so pri tej priliki sestrelile 40 sovražnih letal. Zunanji minister Mandžurije je vložil protest zaradi kršitve meja ter zahteval, da se mongolske čete takoj umaknejo iz obmejne oblasti. Uradno sporočilo kvantunške armade pravi, da so japonske in mandžurske obmejne čete prežele zaščito meje, ker je navzlic pred kratkim vloženemu protestu prišlo do novih napadov zunanjemongolskih čet.
Clrilmetodarjl na Oplencu
V nedeljo so se poklonili na kraljevskih grobovih, včeraj pa so si ogledali prestolnico
Beograd, 29. maja. p. šentpetrska podružnica CMD v Ljubljani je priredila za binkoštne praznike romanje na Oplenac. Izlet, ki se ga je udeležilo 364 Cirilmetodar-jev in ki ga je organiziral poseben odbor pod vodstvom g. Toneta čotarja, je v vsakem pogledu odlično uspel in so vsi izletniki kar najbolj zadovoljni
Odpeljali so se v soboto zvečer s posebnim vlakom, ki ga je organiziral ljubljanski »Putnik«, ki je tudi sicer odlično sode-| loval na organizaciji tega izleta, železniška 1 uprava je stavila na razpolago velike Pull-manove vagone, tako da je bilo potovanje kar se da udobno. V Beogradu se vlak ni ustavil, marveč je preko Topčiderske postaje vozil naravnost v Mladenovac, kamor so prispeli izletniki ob 8. zjutraj. Tu so jih že čakali veliki avtobusi, ki so jih v treh skupinah popeljali na Oplenac.
Na Oplencu so se izletniki poklonili na grobovih blagopokojnih kraljev Petra I. Osvoboditelja in Aleksandra I. Uedinitelja. Pri tej priliki sta spregovorila gospa Nilka I Potočnikova in g. Albin Türk, ki sta ori-i sala nevenljive zasluge velikih pokojnikov ! in podčrtala, da hočejo Cirilmetodarji ver-1 no izpolnjevati njuno oporoko. Na grobovih so prižgali veliko svečo z napisom: CMD podružnica Sv. Peter — Ljubljana. Po poklonitvi so si ogledali izletniki dvorska posestva, obiskali vzorno urejeno vinarsko zadrugo in napravili izlete v bližnjo okolico. Zvečer ob 18.15 so se s posebnim vlakom vrnili v Beograd, kjer bo bila že rezervirana prenočišča.
Današnji dan so izletniki izkoristili za ogled prestolnica in njenih zanfcnivesti.
Ogledali so si Kalemegdan, vojni muzej, Gardijski dom, zoološki vrt in Narodno skupščino ter napravili tudi izlete po Dunavu. Opoldne je bilo skupno kosilo v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, popoldne pa so se popeljali na Avalo, kjer so se poklonili tudi pred spomenikom Neznanemu junaku.
Ožji izletni odbor, v katerem so bili ge. Potočnikova, Tomšetova, štajnerjeva, Ac-cetova in gg. Tone čotar in Albin Türk, se je zglasil v maršalatu dvora, kjer jih je sprejel minister dvora g. Antič. Pri tej priliki so izročili adresno listino za Nj. VeL kralja. Minister dvora se jim je za to pozornost lepo zahvalil in ostal z njimi dalje časa v razgovoru. Vpisali so se tudi v dvorno knjigo.
Nocoj je bil v Zvezi nabavljalnih zadrug na čast izletnikov prijateljski večer, ki so se ga udeležili številni v Beogradu živeči Slovenci. V živahnih razgovorih, zdravicah in ob veseli pesmi je večer potekel v najbolj prijetnem razpoloženju.
Ob 1.30 zjutraj odpotujejo izletniki s posebnim vlakom iz Beograda in prispejo v Ljubljano jutri okrog poldneva. Vsi izletniki so zdravi in spremljajoči zdravnik do sedaj še ni imel prilike, da bi uveljavil svojo medicinsko znanost.
Jugoslovenski poslanik pri papežu
Rim, 29. maja. p. Papež Pij XII. je sprejel danes v daljSo avdienco jugoslovenskega poslanika pri Vatikanu dr. MLroševiča.
Ker je današnja ponedeljska številka »Jutra« zadnja v tem mesecu, jo pošiljamo tudi mnogim, ki na njo še niso naročeni. Vabimo vse, ki to premorejo, naj se pridružijo krogu naročnikov. Naročnina znaša na mesec 4 din za vse, ki prejemajo list po pošti, in 5 din za one, ki jim ga dostavljajo »Jutrovi« raznašalci na dom. Naročnina se lahko pošlje kar skupaj z naročnino za redno »Jutro«. Da pa bodo vsi novi naročniki zanesljivo prejeli že tudi pri-hodnjo ponedeljskp številko, stori vsak dobro, da se čim prej kot naročnik priglasi po pošti z dopisnico na upravo »Jutra« v Ljubljani ali pa pri »Jutrovi« podružnici v svojem kraju, če je tam.
Smrtna žrtev Korošice
Kamnik, 29. maja
Na binkoštno nedeljo zjutraj je krenila iz Novega mesta družba sedmih mladih turistov v Kamniške planine, med katero je bil tudi 18-letni osmošolec Simonič, doma iz šmarjete pri Novem mestu, z njim v družbi pa tudi 26-letna Marija Kosova, trgovska sotrudnica iz Novega mesta in njena 14-letna sestra. Ko so novomeški turisti prispeli v Kamnik, so kljub deževju nadaljevali pot na Veliko planino, kamor so prispeli še opoldne. Okrog 14. se je nad Kamniškimi planinami nenadno zjasnilo in turisti so bili prepričani, da bo lepo, pa so nadaljevali pot čez Konja proti Koro-šici.
Toda sonce je sijalo nad planinami le pičlo uro. Ko je družba prispela na Konja, jo je zajel silen vihar, z dežjem in točo. Namesto da bi od Presedlja krenili v do-lino, so se dali zavesti od markacijske table, ki je kazala še poldrugo uro do Korošice. To je postalo za vso družbo usodno. Burja jim je brila v obraz, da jim je kar sapo jemalo. Več ur so tavali in se borili z neurjem. Trije so srečno prispeli v kočo, trojica pa je zastala, med njima Simonič in Kosova. V koči so dolgo čakali, naposled pa je prišel samo eden in vzkliknil: ^Pojdite na pomoč, omagali so v snegu!«
Iz koče so pohiteli na pomoč, našli so pa Simoniča že nezavestnega in napol zmrznjenega. Marija Kosova pa je bila še pri zavesti. Prenesli so ju v kočo, kjer pa Simoniču niso mogli več pomagati. Bil je sicer močne narave, a imel je prešibko srce in je zaradi prenapora omagal.
Zaradi silnega viharja in neurja nihče ni mogel včeraj iz koče in zato je vest o tragičnem dogodku prispela šele danes v Kamnik. Novomeščani so ostali na Ko-rošici, jutri pa krene posebna ekspedicija iz Savinjske doline, da prenese truplo v dolino. Na Korošici je bilo okrog 25 turistov, ki jih je žalostni dogodek zelo pretresel.
Praznično zatišje v Beogradu
Beograd, 29. maja. p. Preko binkoštnih praznikov je zavladalo v Beogradu popolno zatišje. Večina ministrov je odpotovala iz prestolnice v razne kraje države. Predsednik vlade g. Cvetkovič se je mudil v Skoplju na banovinski skupščini JRZ, ki ga je zopet izvolila za svojega predsednika.
Huda neurja na švedskem in Danskem
Ravena, 29. maja. AA. Vzdolž vse obale Ravene je divjalo hudo neurje. Nekaj bark je bilo potopljenih. Pet oseb je utonilo.
Stockholm, 29. maja. AA. Vzdolž zapad-ne obale švedske in Danske divja hudo neurje. Veliko število ladjic se je potopila Utonilo je 10 oseb.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
od 3. do 12. junija 1939
(45. RAZSTAVNA PRIREDITEV)
600 RAZSTAVLJALCEV IZ 12 DRŽAV
NAJRAZNOVRSTNEJŠE BLAGO Posebne razstave:
Pohištvo Avtomobili Narodne vezenine
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. — Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—
Dva stanovska vsedržavna kongresa
Ljubljana, 29. maja
Binkoštne praznike sta dva stanova izkoristila, da se zbereta v Ljubljani in se pogovorita o svojih perečih stanovskih vprašanjih, pa so se tako te dni zbrali v Ljubljani številni predstavniki Združenja davčnih uradnikov in pa Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev iz vseh delov naše države.
Združenje davčnih uradnikov se konsolidira
V nedeljo dopoldne so se člani Udruženja davčnih uradnikov zbrali v kolodvorski restavraciji. Zborovanje, ki ga je otvo-ril v imenu obolelega predsednika ljubljanske sekcije podpredsednik višji kontrolor Jože šterbenc, je bilo odlično obiskano. Udeležilo se ga je okrog 150 delegatov iz vseh delov države.
Podpredsednik je otvoril zborovanje s kratkim pozdravnim nagovorom. Med drugimi je pozdravil zastopnika finančnega ministra g. Avgusta Sedlarja, zastopnika ljubljanske mestne občine mestnega svetnika Lukiča, zastopnike šefov odsekov naše finančne direkcije, šefa davčne uprave v Ljubljani g. Predikako, zlasti pa najbolj požrtvovalnega člana bivšega predsednika in pomočnika fin. ministra v p. Vojo Ka-tunca in predsednika združenja Božo Val-troviča.
Zborovanje, ki ga je po pozdravih vodil predsednik Valtrovič, so pozdravili nato nekateri zastopniki, nato pa so sledila poročila glavne uprave.
Tajnik Smiljanič je poročal, da je imela glavna uprava v pretekli poslovni dobi v glavnem naloge, ki jih ji je naložilo zadnje zborovanje v Ohridu. Te naloge so bile dokaj delikatne in jih je uprava le s težavo vsaj približno zadovoljivo rešila. Predvsem je bila njena dolžnost pregledati vse poslovanje prejšnje glavne uprave, ki na zborovanju v Ohridu ni dobila razrešnice. V reševanju te naloge je uprava naletela na posebne težkoče. Polne tri mesece je trajalo preden je sploh dobila v roke vso poslovno snov, nato pa je še par nezadovoljnih članov izstopilo iz novega odbora, ki ga je morala uDrava izpopolniti z novimi. Preostalo ji je komaj sedem mesecev za normalno poslovanje, kar nikakor ni bilo dovolj, da bi mogla uspešno izpeljati preostale naloge.
Prva njena dolžnost je bila sestava resolucije z zahtevo na ministra financ, naj bi se davčnim uradnikom povečala dra-ginjska doklada, naj bi se jim nadalje izplačeval poseben dodatek kakor nekaterim drugim strokam, vračal naj bi se jim v polnem iznosu pavšal za potovanja, hono-riralo naj bi se nadurno delo v kolikor presega dva meseca, končno pa naj bi se z zakonom o organizaciji davčne službe reguliralo tudi pravice in dolžnosti ter mate-rijalni položaj davčnih uradnikov. Ta resolucija je bila oktobra izročena ministru financ, a obljube, ki jih je prejela delegacija. niso bile izpolnjene. Vzroki so bili v glavnem notranje, pa tudi zunanje politični. čeprav so se na pobudo Jugoslovanskega učiteljskega združenja združile nekatere organizacije državnih uradnikov, da pokrenejo skupno akcijo za izboljšanje razmer, jim ta akcija ni uspela.
Nadalina skrb uprave je bila posvečena stanovskemu glasilu, ki je za nekaj mesecev prenehalo izhajati. Uprava si je mnogo prizadevala, da je nekatere nedostatke popravila in njena največja skrb v bodoče bo, da bo stanovsko glasilo vzdržala na primerni višini. V pretekli poslovni dobi pa se tako glede glasila kakor tudi glede ostalega dela uprava ni mogla pohvaliti ne za moralno in ne za gmotno pomoč članstva, a še manj za pomoč tistih davčnih uradnikov, ki organizaciji stoje ob strani. Statistični pregled pokaže, da je od 1852 davčnih in 378 arhivskih uradnikov, ki so zaposleni pri 325 davčn;h upravah, včlanjenih v združenju le okrog 40Ò. Potemtakem je marsikateri neuspeh, ki ga je glavna uprava doživel v svojih prizadevanjih, prip'sati vsaj v neki meri tudi apatičnosti članstva do dela njihove stanovske organizacije.
Sledilo je poročilo blagajnika Petra Smi-Ijaniča in člana nadzornega odbora Bore šurležanoviča. Med zborovalci se je v teku poročil razvijala na nekaterih mestih prav razgibana debata, ki je pokazala predvsem, da se niso od preteklega zborovanja v Ohridu povsem polegla nekatera trenja, ki so upravo ovirala v njenem delu. Pripomniti pa je treba, da je zasluga nekaterih govornikov, ki so se na ljubljanskem zborovanju oglasili k besedi, da so vsaj energično poskusili spraviti ta trenja z dnevnega reda. Tako so prav zagrebški delegati, ki so se jih zborovalci najbolj bali, dali pobudo za pozabo preteklih sporov in tako je bilo možno, da so zborovalci ne le tej upravi, ki je poslovala popolnoma v redu, ampak tudi prejšnji upravi soglasno odobrili razrešnico. Sledile so vol'tve, v katerih so bili v upravi odbor izvolieni Mi-lovan Petrovič. Božidar Jovanovič. Venče-slav čapeta. Miloš Stojšič in Voia Steva-novič: v nadzorni odbor pa Ivan Stoiano-vič, Nikola Poniev'č in Mihajlo Nov5č;č, pa vsi predsedniki in tamiki poverieništev.
Na kraju je bila soglasno izglasovana tudi resolucija, v kateri so poudarjene vse stanovske zahteve davčnega uradn štva v cilju izboljšanja gmotnega in pravnega položaja. Resolucija bo predložena na mero-dajnih mestih.
Strojnik" strojevodje in kurjači
Na praznik so se v veliki dvorani Delavske zbornice zbrali delegati Zveze strojnikov. strojevodij in kurjačev podružnic v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani k izrednemu vsedržavnemu kongresu. Zborovanje je otvoril in pozdravil številne delegate predsednik ljubljanske sekcije Peter Toni, vodil pa ga je predsednik zveze Sreten Petrovič iz Beograda, še pred prehodom na dnevni red so govorili v imenu ljubljanske sekcije Jurij Jeran z Jesenic, podpredsednik zagrebške sekcije in delegat sueaške podružnice Franjo Heinrich, zastopnika zagrebške in ljubljanske Delavske zbornice ter zastopnik beograjske sekcije špira Mihajlovič. Vsi zastopniki sekcij so poudarjali pomen izrednega kongresa, ki bo s spremembo pravil zveze pomenil mejnik v razvoju organizacije. Nova pravila, ki bodo omogočala prenos se-tieža glavne ujgcavc^ bodo dajala Uidi saoZ-
nost za večji razmah zveze io za boljše
zastopanje stanovskih interesov.
Poročilo glavne uprave je podal tajnik Gustav Bezjak. Delo uprave v pretekli poslovni dobi je bilo v glavnem izčrpano s sestavo novih zveznih pravil. V zvezi je dozorelo prepričanje, da se organizacija po starih pravilih ni mogla v polni meri razvijati in doseči zadovoljivih uspehov. Uprava pa je imela nalogo rešiti tudi neke tera aruga stanov ka življenjsko važna vprašanja. Med ta je v prvi vrsti spadala rešitev vprašanja o pokojninskem zavarovanju. Uprava je zahtevala na mero-dajnih mestih naj bi se v novem zakonu, ki ga pripiavijajo, izvedlo tako zavarovanje, ki bi obsegalo neomejeno vse strojnike s predpisanimi izpiti. S t:-ko rešitvijo bi bilo rešeno eno izmed najtehtnejših stanov: kih vprašanj. V zadnjem času je poleg drugega postalo v n zu socialnih reform zelo akutno vprašanje poslovnih knjižic, odnosno legitimacij. Uprava pa je v pretekli poslovni dobi mogla zaznamovati tudi precejšen uspeh glede preprečevanja zaposljevanja strokovno neizobraženega delavstva na takih mest h. kjer je zakonito predpisana strokovna izobrazba.
O po lovanju blagajne je poročal blagajnik Dušan Bezuha. Zborovanje je opozoril, da so zvezini dohodki tako minimalni, da zveza v svojem okolju ne more pod-vzemati več j h akcij za izboljšanje stanovskih razmer, članstvo bi se moralo vsekako potruditi da bi zvezi nabralo vsaj nekaj več sredstev, s katerimi bi mogla uspešneje razpolagati. Blagajnik je med drugim naglasll. da v naši državi okrog 5000 podjetij, ki prihajajo v tej stroki v poštev zaposljuje vsaj prav toliko strojnikov strojevodij in kurjačev, od katerih pa je v organizaciji le pičlo štev.lo.
V imenu nadzornega odbora je poročal Pavel škerlj. Ker je bilo poslovanje uprave pov em v redu, in ker je po njegovem zatrdilu uprava kljub neugodnim razmeram dosegla pelo več kakor je bilo mogoče pričal, vati. je predlagal zboroval-cem naj ji dajo razrešnico s pohvalo predsedniku. tajniku in blagajn ku. Temu predlogu so se zborovalci soglasno odzvali.
Sledile so volitve nove zvezne uprave.
Izvoljeni so bili: za predsednika Zagretb-čan Matija šiletič, za podpredsednika Sreten Petrovič, za tajmika Franjo Kiler, za blagajnika Vjekoslav Kukurin, za člane uprave Franjo Vegan, Rudolf Suzak. Alojz Horvat, Mirko Pianinič, Dušan Beizuha, Peter Toni, Rudolf Selan in Jurij Jeran. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Franjo Fric, Josip Kovačič, Gustav Bezjak, Stane Jevnikar in Pavle škerlj.
V smislu sklepa zborovalcev in novih pravil bo v bodoče sedež glavne uprave v Zagrebu, prav tako pa se bo tam vršil tudi bodoči redni ali izredni kongres. Skladno z novimi pravili, ki so bila na zborovanju sprejeta, bo izdelan tudi nov pravilnik za delo glavne uprave, sekcij v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu in poverje-ništev v raznih manjših krajih v državi
Na kraju zborovanja je bila izglasovana soglasno tudi resolucija, ki poudarja, da to glavni vzroki težavnega moralnega in gmotnega položaja strojnikov, strojevodij in kurjačev prevelik dotok novih moči iz te stroke, pa zaiposljevanje oseb brez predpisane kvalif.kacije in takih, lei uživajo pokojnino, ali pa so poleg zaposlitve v državnih zaposleni tudi v privatnih podjetjih in obratno. Resolucija zahteva poostritev kontrole nad vsemi parnimi napravami. ker je ugotovljeno ,da je v mnogih podjetjih zaposljeno pri parnih instalacijah strokovno neizobraženo osebje. Ker je bilo na podlagi uradnih podatkov ministrstva socialne politike ugotovljeno, da je bilo v preteklih letih izšolanih mnogo več strojnikov, strojevodij in kurjačev, kakor jih morejo zaposliti vsa podjetja s parnimi napravami v državi, zahteva resolucija naj se zmanjša brezposelnost na ta način, da se v vsej državi pri vseh izpitnih komisijah za določen čas delno prekinejo in delno sploh opuste vsakršni izpiti. Nadzorniki parnih kotlov nej ob priliki inšpekcije ustavijo pogon kotlov pri vseh podjetjih, ki zaposljujejo nestrokovno osebje za tako dolgo, dokler podjetja nešolanih moči ne zamenjajo z izprašani-mi. Predpišejo naj se strokovni izpiti za vse tiste, ki imajo opravka pri motorjih z notranjim izgorevanjem, kakor je to predpisano v splitski oblasti, zabrani pa naj se zaposlitev pri motorjih te vrste vsem tistim, ki takšnega izpita niso položili. Resolucija zahteva naposled tudi čim hitrejšo izvedbo pokojninskega zavarovanja vseh strojnikov, kakor je to že odobreno z amandmanom k finančnemu zakonu. po pravilniku za polaganje izpitov pa naj se v komisijo delegira po en član iz vrst prvih strojnikov s srednjo tehnično šolo.	a
Josipa Lenarčiča so položili k večnemu počitku
Verd nad Ljubljano, 28. maja.
Včeraj popoldne so na vaškem pokopališču na Verdu nad Ljubljano položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku uglednega veif"'ndustrijalca in veleposestnika, zaslužnega gospodarskega organizatorja in narodnega delavca, nestorja slovenskih industrijcev Josipa Lenarčiča. Velika množica znancev, prijateljev in spoštovalcev, ki so -e iz bližnje Vrhnike in okolice ter Ljubljane kljub skrajno slabemu vremenu zgrnili okrog hiše žalosti na Verdu, je izpričala veliko spoštovanje ne le zastopanih institucij in društev, ki jim je pokojnik posvečal svoje moči, ampak tudi širokih plasti naroda, ki je bil deležen njegovega razumevanja in dobrote.
Ob krsti, ki je bila položena v levi sobi pokojnikove ^mačij«- so vršili častno stražo gasilci in Sokoli z Verda in Vrhnike, katerim je bil pokojnik eden izmed glavnih podpornikov. Svojo zahvalo pa so ta društva poleg vrhniškega Godbenega društva izkazala tudi na ta način, da so mu v zadnje spremstvo poslala svoje čete s prapori. Ko so položili krsto v voz, so mu člani pevskega odseka Godbenega društva pod vodstvom oevovodje učitelja Vu-ka Stanka zapeli pred domom od katerega se je posledniič poslavljal, v dno duše sega jočo žalostinko »Vigred se povrne« nakar je vrhniška duhovščina opravila pogrebne molitve. Predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin pa se ie v ^h*utenem govoru spominjal pokojnikovih nevenljivih
zaslug za naše stanovske in gospodarske organizacije in institucije.
Nato se je začela pomikati od hiše ža-lr-+i proti pokopališču dolga vrsta ob-, N > a, ki se je zvrstila za člani pokojnikove družine in njegovimi sorodniki. Za težko obloženim vozom s prekrasnimi venci, ki so jih sorodniki, prijatelji in spo-štovalci položili na pokojnikovo krsto, so korakali med drugimi predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin in generalni tajnik g. minister Ivan Mohorič in tajnik dr. Pless, zastopniki industrijalcev Zdenko Knez, Viktor Naglas, Danilo Gor j up in Koser, pred. Združenja trgovcev Fuer-sager iz Radovljice, predsednik ljubljanske podružnice Jugoslovenskega šumar-skega združenja odvetnik dr. Vidic, zastopnik sokolske župe kranjske inž. Ožbalt Gros, zastopnik sreskega načelnika za Ljubljano-okolico podnačelnik Počkaj, bivši prokurator dr. Souvan, bivši gradbeni ravnatelj inž. Prelovšek, ljubljanski mestni fizik dr. Mavricij Rus z rodbino, ravnatelj zavarovalnice Jugoslavije Fischer in vrhniški župan, odborniki Kmečke posojilnice na Vrhniki s predsednikom na čelu, zastopnik Ciril-Metodove družbe in Glasbene Matice ravnatelj Gruden in tajnik Zveze slovenskih zadrug Schauer
Ves čas od hiše žalosti do zadnjega do-movališča je gasilska godba svirala žalne koračnice, na samem pokopališču pa se je od pokojnika kot od svojega zvestega in zaslužnega člana poslovil v imenu vrhniškega Sokola starosta učitelj Stanko Vuk. Pevci pa so mu poslednjič zapeli žalostinko »Blagor mu«.
čez binko»ine praznike
Ljubljana, 29. maja.
Binkošti v znamenju dežja in snega
Letošnji maj bo menda odnesel rekord glede padavin Pomladi, zlast v aprilu, je pri nas sicer deževje nekaj običajnega, vendar tako zelo deževnega maja skoraj še ne pomnimo. Medtem ko je bilo aprilsko vreme proti vsem tradici am p.av sti-novitno, nam jo je pa zato temeljiteje zagodel maj. že od začetka meseca i'or?j nepretrgano dežuje n vrste se pop ave in povodnji. Tik pred praznki se je s oer zjasnilo in kazalo je, da bomo morda preživeli lepe binkošti, Toda vsa btnkoštna id la je šla po vodi. že v soboto proti večeru je namreč zap hal jug in hkratu so se začeli poditi po nebu temni oblaki. V nedeljo dopoldne smo imeli že prvi naliv, a popoldne smo doživeli hudo neurje. Lilo je tako, kakor bi se utrgal oblak, večkrat je zamolklo zagrmelo in nekajkrat je treščilo. V Trnovem je strela najprej udarila v križ vrhu zvonika, nato je pa oplazila bližni kostanj, pod katerim je še vedno plakat z vabilom na Stojad novičev Shod ... Strela je oklestila nekaj vej, večje škode pa ni bilo.
Po neurju, ki je trajalo skoraj dve uri. je sledil naliv, a okrog 18. so se iz megle in oblakov izluščile planine, ki so bile pa precej globoko pobeljene s snegom. Zato ni čudno, da je vzporedno s tem tudi temperatura precej padla. Včeraj smo iineli samo 8 stopenj, danes opoldne pa je termometer pred pošto kazal le 9 stopinj, kar je za konec maj nekaj neobičajnega.
Dež in sneg sta pokvarila vse izletne račune. Dež je precej pokvaril veselje tudi birmancem. Zadovoljni pa so bili ka-varnarji in gostilničarji v mestu, ki so imeli prav lep obisk, a tudi za kinematografe je bòia konjunktura«
Zlitja pot
ge. Marije Jermanove
Danes popoldne ob 16- je nastopila zadnjo pot ga. Marija Jermanova, soproga starešine okrajnega sodišča v Ljubljani. Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice se je razvil lep sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, zla t; pa stanovskih tovarišev starešine g Jermana. Pogreb je pričal koliko simpatij je rajnka uživala v Ljubljani. Bodi ji lahka zemlja!
Na oba praznika 1563 birmancev
Letos je b.l pri birmi velik naval, zato je bilo kljub slabemu vremenu zelo živahno po ulicah, škof g. dr. Rožman je oba dneva birmal 2563 birmancev, in to v nedeljo 2278, v ponedeljek pa 285.
Otvoritev vrta „Zvezde"
V soboto zvečer je imela Ljubljana svojo malo senzacijo — otvoritev povsem na novo urejenega najlepšega svojega gostilniškega vrta v Zvezdi. Kuhinja in pijača Zvezde, ki zbere vsak dan toliko gostov v Zvezd ino klet, izvrstna godba, krasen vrt, vse to je privabilo na stotine in stotine ljudi, čeravno vreme ni bilo baš idealno. Zunaj v Zvezdi smo videli parkirati toliko avtomobilov, kakor menda še nikdar ne in po 9. zvečer so odhajale cele gruče ljudi, ki niso dobili več prostora. Medtem je v prostranem vrtu vladalo najprijetnej-še razpoloženje: ob izvrstnem pivu, ob odličnih vinih, pečenih janjcih, ražnjičih, če-vapčičih (vse to so specialitete g. šiloviča, ki jih težko dobiš v taki kakovosti v celi Jugoslaviji!), ob užitkih prvovrstne Zvez-dine kuhinje je Sel en sam glas: Odlično! Kmalu so se ob zvokih odlične godbe zavrteli v plesnem paviljonu mladi pari — ±,ivi letošnji ples ped mjljm »eboia. Eroti
11. je nekoliko porosil dež, a mnogo občinstva je navzlic temu vztrajalo pod košatimi kostanji ali pa se preselilo doli v * znamenito klet, ki je vsak večer polna obilice zadovoljnih gostov.
Naši izletniki v Benetkah
Benetke so bile oba binkoštna praznika skoraj poplavljene od Slovencev, že v nedeljo je poseben vlak, ki so ga organizirali železničarji, pripeljal v Benetke okrog 1300 izletnikov. Poleg tega je pa prišlo mnogo izletnikov tudi z avtobusi in mnogo zasebnikov z avtomobili.
Danes so se iz Rima vrnili slovenski ro marji, ki so se tudi ustavili v Benetkah in na Markovem trgu je bilo dopoldne tako, kakor bi bil sredi Ljubljane, žal so imeli izletniki izredno slabo vreme. Oba dneva je silno deževalo in prenehalo je liti šele danes opoldne.
Hud karambol dveh avtomobilov
Praznika sta minila skoraj brez pomembnih dogodkov in tudi kronika nesreč je skromna. Le na hinkoštni ponedeljek je prišlo do precej hudega karambo-la dveh avtomobilistov. Po Emonski cesti je pribrzel majhen »Ford«, vozeč proti Vegovi ulici, a po Aškerčevi ulici je pri-vozl avto »škoda«, čeprav je cestno križišče dovolj pregledno, sta avtomobila trčila drug v drugega. Trčenje je bilo tako močno, da je popokalo nekaj šip in so se skrivili blatniki. Pa tudi karo-eri ja obeh voz je precej trpela. Policija je napravila preiskavo, da ugotovi kdo je krivec nesreče.
★
Maribor, 29. maja
Nesrečni oče Pluvij
je premotil letos številne binkoštne načrte. Nestalno vreme zadnjih dni je zadržalo doma marsikaterega vnetega planinca in izletnika. Pa tudi birmanci in birmanke, botri in botrice so morali opustiti svoje tradicionalne binkoštne izlete. Prizadeti so bili predvsem okoliški gostilničarji, ki so za praznike obilo pripravili. Pač pa so bili lokali v središču mesta oba praznika odlično obiskani. Zaradi deževnega vremena, ki ga je sprožila včerajšnja dopoldanska ploha, med katero je ponekod na rahlo padala tudi toča, je seveda precej trpela tudi birmanska romantika voženj okrašenih avtomobilov in kolesljev. Stolnica je bila včeraj in danes polna birmancev. Včeraj so bili na vrsti mestni birmanci, danes pa okoliški. Birmske obrede je opravil ob asistenci škof dr. Tomažič.
Preloženo sokolsko slavje
Za včeraj je bilo napovedano razvitje članskega in naraščajskega prapora Piv-kove sokolske družine, ki bi moralo biti že 21. t. m., pa je bilo preloženo na binkoštno nedeljo. Sokoli in Sokolioe, naraščaj, deca so se zbrali na verandi Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti, od koder naj bi se razvil sokolski sprevod skozi mesto na letno telovadišče Sokola I. v magdalenskem mestnem okraju. Tudi narodnih noš je bilo mnogo. Razen tega so bili zbrani Sokoli jezdeci. Ker pa dež ni ponehal, je vodstvo Pivkove sokolske družine preložilo razvitje obeh praporov.
Smrtna nesreča mladega motociklista
Na odprti cesti, ki drži proti Hočam, se je ponesrečil 331etni ključavničar državnih železnic Anton Pire. Ko se je hotel izogni-
ti neki ženski, ki je prečkala cesto, je Piro zaokrenil vozilo in padel pri tem v obcestni jarek. Poškodbe sicer niso bile življenjsko nevarne, pač pa je nastopilo zastruplje-nje, ki mu je Anton Pire podlegel. Njegova tragična smrt je zbudila sočutje vseh, ki so ga poznali. Globoko užaloščeni soprogi naše iskreno sožalje!
Josip Tscheligi je umrl
V	častitljivi starosti 87 let je preminil g. Josip Tscheligi, znani mariborski pivovar-nar in posestnik. Pokojnik je bil v Mariboru znana osebnost, četudi Nemec je bil vendarle vseskozi koncilianten in strpen. Bil je tipičen predstavnik predvojnega mariborskega meščanstva. Odlikovali sta ga dobrodušnost in topla človekoljubnost. Blag mu spomin, žalujočim globoko sožalje!
Zakopana zaloga ukradenega blaga
Poročali smo o vlomu v vilo dr. Blanke. ja na Pohorju. Zdaj je vlom popolnoma po-pojasnjen. Hočkim orožnikom se je pod vodstvom g. Popoviča posrečilo, da so izsledili v Pivoli ob priliki hišne preiskave pri nekem Antonu Gerliču zalogo ukradenega blaga, perila, oblek, čevljev in drugih predmetov. Plen je bil zakopan v drvarnici v jami, ki je bila obita z deskami. Gerlič je ob preiskavi pobegnil v bližni gozd. Osumljenec je nevaren tat, ki je bil pred meseci izgnan iz Nemčije. Orožniki so zaslišali njegovo ženo, ki je izpovedala, da si iz strahu pred možem ni upala prijaviti orožnikom velike tatvine blaga, ki ga je bilo poln voz. Ukradeno blago so vrnili lastniku.
Dva drzna vloma med prazniki
Binkoštno nedeljo so izkoristili za svoje temne posle drzni vlomilci in izropali delavnico brojača Leopolda Celcerja v Slovenski ulici. Odnesli so raznega blaga za vrednost preko 6000 dinarjev. Potem so vdrli v stanovanje sosede Košarjeve, kjer pa niso imeli sreče. Našli so le prazen kov. čeg, ki so ga odnesli Potem so se vtihotapili neznanci še v stanovanje Marije Dež-manove Ob železnici ter odnesli zlatnino in druge dragocenosti (zlato brošo, zapestnico, zlata prstana z belim in rdečim kamnom) v vrednosti okoli 2000 dinarjev. Policija je uvedla obsežno preiskavo, da pojasni binkoštne vlome ter da izsledi kriv. ce, ki strahujejo mariborska stanovanja.
številne nezgode
V	tukajšnjo splošno bolnišnico so se zatekli 451etni posestnik Konrad Trep iz Sp. Dupleka, ki si je pri padcu s kolesa zlomil levo ključnico, 281etni kmečki dninar Štefan Volgemut iz Sp. žerjavcev, ki si je pri padcu s kolesa pri Sv. Petru zlomil desno ključnico, 131etni delavčev sin Franc Ro-binšak s Tržaške ceste 18, ki si je zlomil nogo, 481etni delavec Ivan Grizold s Po-brežja, ki si je pri padcu s kolesa hudo poškodoval levo oko, nadalje 321etni ključav. ničar Ferdo Grebene iz Brezja, ki si je zlomil levo koleno, in s. Lorentina iz zavoda šoL sester v Strossmajerjevi ulici, ki si je pri padcu na tleh v samostanu nalomila hrbtenico.
Razburljiva rabuka
je nastala v kavarni »Promenadi«. Sredi najlepšega binkoštnega razpoloženja je pre navdušena beseda sprožila pravcato razde, janje. Po zraku so frčali stoli in steklenice. Rabuki so napravili konec orožniki, ki so glavnega krivca zaslišali, škoda je pre. cejšnja. Povzročitelj incidenta bo moral odšteti lepo vsoto denarja.
80 letni mož se je obesil
Pravda ga je tako zmedla, da je storil obupen korak
št. Vid pri Stični, 29. maja V Osredkih, majhni vasi šentviške občine, je zadel pridno kmečko družino Se-verjevo hud udarec. Stari oče, 80-letni Janez, se je obesil. Prvi je opazil nesrečo vnuk France. Prišel je na vrt in zagledal starega očeta Janeza viseti na hruški. Začel je klicati na pomoč. Prav tedaj je pripeljal mimo posestnik Miklavčič iz Trebe-ljevega. Začuvši klice na pomoč je stekel na Severjev vrt. V tem so prišli tudi domači.
Nesrečnega moža so sneli s hruške. Poskušali so ga obuditi k življenju, a je bilo že prepozno. Ljudje sodijo, da si je končal stari mož življenje zaradi skrbi. Z nekim vaščanom je prišlo do spora in nato je sledila prijava na viAenjsko sodišče. Teh potov okrog sodišča se je tako bal, da je vedno tožil, kaj bo zdaj, ko bo moral pred sodnike. Svoje dejanje je gotovo storil v zmedenosti. Severjevi družini izrekamo sožalje!
Pretkana ciganska vlomilka
V njenem domovanju so našli celo zalogo dragocenosti
Ljubljana, 29. maja.
Po nenavadnem naključju so organi kriminalnega oddelka policijske uprave aretirali te dni neko ciganko, ki spada brez dvoma med najbolj raf ini rane tatice, kar se jih je kdaj udejstvovalo pri nas.
V neki hiši v mestu je na vratih neke stranke potrkala ciganka z izrezkom in-serata v rokah. Stranka je nudila naprodaj otroški voziček, pa se je ciganska mati zanimala zanj. Do kupčije pa ni prišlo, ker je nudila mnogo manj, kakor je prodajalka zahtevala. Ne da bi bila kaj opravila, se je čisto spodobno poslovila, a namesto da bi pošteno krenila na cesto, se je iz stanovanja odpravila v suteren in tam so jo malo pozneje zasačili, ko je s šopom vitrihov odklenila že nekaj kleti in shramb ter brskala za plenom. Prijeli so jo in jo izročili policiji
Na kriminalnem oddelku so aretiranko pošteno zaslišali, nato pa so napravili hišno preiskavo tudi v vozu njene družine nekje na periferiji mesta. Uspeh je bil od sile presenetljiv. Policijski organi so v njenem domovanju našli celo skladišče zlatnine in dragocenosti, verižic, ur, križcev z dragulji, briljantov in podobnega. Bogastvo, ki so Ji ga zaplenili, cenijo po prvi približni socäbi na okrog 60.000 din, prav verjetno pa je, da bo skupna vrednost dosegla 100.000 din.
Policija je takoj uvedla obširne poizvedbe. Doslej se je prijavilo šest strank, ki so med zaplenjenimi dragocenostmi spoznale svojo lastnino. Med njimi je najzanimivejši primer botrice, ki je za svojo varovanko imela pripravljeno precej dragoceno uro, a ciganka jo je iztaknila in odnesla Na srečo je okradenka dobila še ob pravem času povrnjen plen. Podoba je, da je ciganka s celo organizacijo pajdašev in pajdašic po dobro pripravljenem načrtu kradla dragocene predmete.
Vsi, ki jim je v zadnjem času zmanjkala zlatnina^ naj se oglaae na policiji pri
referentu kriminalnega oddelka g. Lovre-čiču, ki ima preiskavo v rokah. Opozarjamo, da je bila večina teh predmetov ukradena od oktobra dalje in zaradi tega naj ne prihajajo ljudje, zlasti z dežele, M jim je bilo ukradeno pred leti.
Novi grobovi
V	Kamniku je v nedeljo zvečer po dolgem, hudem trpljenju zatisnila oči gospa Mimica Cenčičeva, soproga šolskega upravitelja g. Julija Cenčiča. Pokojnica je bila decna iz ugledne, narodnozavedne notranjske rodbine Možetovih v Dolenji vasi pri Senožečah. Bila je plemenita, srčno dobra in nežno čuteča žena, ki so jo globoko spoštovali vsi, ki so jo poznali. Zlasti v št. Petru na Krasu, kjer je dolgo vrsto let
služboval g. soprog, jo imajo premnogi ljudje v toplem spominu.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 30. t. m. ob 5 popoldne na pokopališče Zale v Kamniku. Blagi ženi blag spomin, užaloščenemu soprogu in hčerkama naše iskreno sožalje!
V	Ljubljani je preminila ga. Fran ja Gržinova, rojena Stepičeva, soproga trgovca in posestnika. Pogreb blage rajnke bo danes ob 16. iz hiše žalosti v Črnetovi ulici 26 na pokopališče pri Sv. Križu. — V Mariboru pa je umrl g. Anton Pire, ključavničar državnih železnic. Rajnkega bodo pokopali danes ob 16. Pogreb bo iz mrtvašnice na Pobrežju. Obema pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Objave
Sokol v Kranju sprejema prijave za vse-junaški zlet v Sofiji samo še danes in jutri Vsi. ki se nameravajo zleta udeležiti se naj takoj prijavijo v društveni pisarni!
INSEBIRAJTE X „JUTRU"!
favni popotniki
u stari Ljubljani
Nekaj zanimivih zapiskov o tem, kako so mednarodni gostje in turisti pred 100 leti in še prej zrli in cenili metropolo Slovenije
Pogled na Kongresni trg v Prešernovih časih
Poleg našega domačega zgodovinarja banana Vajkarda Valvasorja, ki nam je v svojem znamenitem delu »Die Ehre des Herzogthnms Krains« (Slava vojvodine Kranjske) opisal tudi Ljubljano v zemljepisnem, zgodovinskem in narodopisnem pogledu, je eden izmed najstarejših potopisov o naših krajih oni Angleža Simona Klementa. Ta je potoval leta 1715. skozi Madžarsko, Slavonijo, Hrvatsko, Furlani-jo, Kranjsko in Štajersko. Rokopis tega zanimivega potopisa je našel v britanskem muzeju v Londonu za časa svetovne vojne tamkaj bivajoči beograjski vseučiliški profesor dr. Tihomir Gjorgjevič ter ga v prevodu priobčil v »Časopisu za zgodovino in narodopisje« v Mariboru. Anglež Širnem Klement je prijahal 30. avgusta 1715 preko Logatca in Vrhnike, kjer je opazoval tovorjenje blaga na konjih in vozovih, okrog poldneva v Ljubljano, ki mu je zelo ugajala. O njej piše, da je škofovsko mesto in glavno mesto Kranjske. Zgrajena na obeh straneh reke ima dva mostova, na katerih so lične, majhne trgovine. Mesto je pol milje dolgo in četrt milje široko. Ima lepe, kamenite hiše, zidane na avstrijski način in krasne palače, v katerih prebiva plemstvo tega kraja. Mesto je obdano z obzidjem in ima velik grad na visokem brdu. Tukaj so tudi bankirji, dobro razvita trgovina in blagostanje. Vino v teh krajih ne raste, temveč ga kupujejo in dovažajo iz Hrvatske, od Gorice in iz drugih krajev, a pijejo ga v Ljubljani več kakor tam, kjer vino kupujejo. Ze prihodnji dan 31. avgusta Je Anglež zapustil Ljubljano in prijahal do Save. Tu je opazoval, kako so prebrodili reko na poseben način, v dveh čolnih, zvezanih drug z drugim, in sicer tako, da so stali konji s prednjimi nogami v enem, z zadnjimi nogami pa v drugem čolnu. Odtod je nadaljeval pot skozi Črni graben na Štajersko.
Leta 1799. je potoval po naših krajih Karl Gottlob Kiittner, domači učitelj in vzgojitelj v Švici, na Angleškem in Irskem. Kot tak je mnogo potoval in prišel med drugim tudi v Slovenijo, Trst in naprej v Italijo. Spisal in izdal je več potopisov, v enem omenja tudi svoje potovanje po naši deželi. V Ljubljano se je pripeljal 4. maja s poštnim vozom čez Ljubelj, skozi Tržič in Kranj. O tej poti piše: »Pokrajino med Kranjem in Ljubljano smatram za najlepšo med onimi, ki sem jih videl, odkar sem zapustil Dunaj. To jutro sem videl množico kmetskih ljudi v procesiji. Nahajamo se v tako imenovanem prošnjem tednu, ko ljudje skoro vsak dan s posebnimi obredi obiskujejo svoja polja. Večina je bila prav lepo oblečena, v 'debelih, sivih suknjičih, rdečih rutah in po večini tudi rdečih telovnikih. Vrat imajo gol. Ženske so nosile bele rute, ki jim prav dobro pristojajo, in bele plašče čez pol života. Nekateri, ki pa niso hodili v procesiji, so imeli dolge ovčje kožuhe. Tukajšnji narod se od onega na Štajerskem, zlasti na zgornjem Štajerskem, zelo razlikuje. Ljudje so tukaj veliko lepše rasti, večji m imajo bolj zdravo polt. Tudi njihove poteze so finejše. Na zgornjem Štajerskem sem med sto ženskimi obrazi vkiel komaj eno, ki je bilo znosno.«
»Ljubljana je zelo prijazen kraj in mi tigaja kot mesto bolj kakor Celovec. Tukaj je mnogo velikih, znamenitih in zelo lepih hiš, med njimi mnogo javnih poslopij. Nekatere cerkve kažejo, zlasti v svoji notranjosti, mnogo boljši okus, kakor se to navadno vidi v Nemčiji. Zlasti notranjost stolne cerkve mi je prav posebno ugajala. Ima veliko podobnega z notranjščino sv. Petra cerkve v Rimu. Slikana je vsa na presno: povsod se odraža bližina Italije. Javne šole so v velikem in lepem poslopju.«
»Pogosto mi je v mislih različna usoda samostanov, katere je Jožef II. razpustil. Nekje je samostan izpremenjen v stanovanjsko hišo, drugod so naredisli iz njega vojašnico, iz tretjega je nastala suknarna Nekdanji jezuitski samostan v Ljubljani je zdaj reduta in služi odličnim zabavam onega spola, kateremu ta red baje ni bil prevelik prijatelj. Blizu Ljubljane so mi kazali velik samostan, v katerem so nastanjeni vojaki, in tako so meščani tega obvarovani. Ta čas se nahaja notri petsto francoskih ujetnikov.«
»Deželnoknežji grad. ki stoji na griču tik mesta, obiskujejo zdaj le še zaradi razgleda, kajti ni nič drugega nego stara baraka, v kateri so nastanjeni novinci in čete na pohodu. Toda njegova lega je romantična in razgled z zelene trate tik njega je čaroben. Reka Ljubljanica teče skozi mesto enakega imena in je tukaj plovna, a to se le malo uporablja.«
Popotnik Küttner je odpotoval prihodnji dan, 5. maja, čez Vrhniko v Idrijo in naprej v Trst.
Prihodnje leto, 1800, je zapisal neki francoski oficir v svojem potopisu, ki je izšel v tisku v Leipzigu, o našem mestu nastopno: »Ljubljana leži v zelo prijazni in rodovitni dolini. Mesto s svojim visokim gradom, stolpi in cerkvami, je videti že od daleč zelo odlično ter vzbuja pričakovanje,, da je veliko in in premožno. O tem se prepričamo že, ko dospemo v predmestje. Vrste lepih in velikih hiš, ki so večinoma novejše stavbe, napravijo prijeten utis. Med njimi zapazimo veliko vojaško bolnišnico, vojašnico, vrtove s paviljoni in razna odlična zasebna poslopja, katera moremo imenovati gradove. Mesto je večje, kakor sem pričakoval, bil je baš tržni dan in je seveda tudi okoliško prebivalstvo precej pripomoglo k živahnosti. Vendar ceste tudi pozneje niso bile popolnoma prazne, to sem videl zlasti na trgu na dolgi in široki cesti, ki je obenem tudi najlepša. Na tem trgu stanujejo najodlič-nejši trgovci in ostali premožni zasebniki v hišah s tremi in štirimi nadstropji. Tu vidiš lepo razporejeno in zelo okusno razstavljeno blago vseh vrst, tu naletiš na proizvode iz Orijenta, Italije in Nemčije. V mestu opaziš na prvi pogled, da mora tukajšnje trgovstvo delati dobre kupčije. Povsod zapaziš veliko blagostanje kakor v velikih trgovskih mestih. Dokaz dobrih razmer je tudi to, če je v kakem mestu malo beračev in ni videti slabo oblečenih in v cape odetih ljudi. Prebivalci so v splošnem lepi ljudje. Moški se odlikujejo po okretnosti, kakršne v Nemčiji sicer ni mnogo opaziti. In ženske? V mestu sem jih videl le malo in še te le mimogrede,
a že to, prijatelj, je zadostovalo, da se je porodila v meni želja, spoznati jih bliže v drugačnih razmerah. Njihovo obleko, določa gospodovalka moda, njihova zunanjost pa me v mnogočem spominja na italijanske lepotice.« S takim poklonom na lepe Ljubljančanke iz leta 1800. zaključuje francoski oficir poglavje o Ljubljani
V januarju 1802 je potoval skozi našo deželo nemški pesnik in pisatelj Johann Gottfried Seume. Dobro opremljen in neustrašen je peš prepotoval Nemčijo, Francijo, Rusko, Avstrijo, Italijo in S vico. V našo deželo je prišel preko Gradca, Maribora, Celja in čez Trojane. Cez leseni savski most pri Črnučah se je bližal Ljubljani. Tudi on je opazil tržne stojnice na mostovih Ljubljanice. V svojem potopisu navaja dve osebi, s katerima se je tu seznanil, nekega Merka in Schantrocha. Prvi, najbrž neki takratni knjigarnar in izdajatelj ljubljanskega lista »Laibacher Zeitimg«, je opozarjal popotnika na razne posebnosti in zanimivosti Kranjske, med njimi na človeške ribice, ki so jih pošiljali tudi raznim naravoslovcem t tuje dežele. Ravnatelj in režiser Schantroch ga je zanimal za ljubljansko stanovsko gledališče, kjer je opazil veliko udobnost: desno in levo od vhoda kavarno in biljardno igralnico. Pohvalno je omenjal ljubljanske kavarne. Glede javnih pravnih razmer med oblastmi in podaniki, ali, kakor se izraža v svojem potopisu, med dednim plemstvom in tlačani, je spoznal, da je vse skupaj še »velika, groba, neurejena zmeda, mešanica pravnega zatiranja in stare sužnosti«. Vsi domačini, s katerimi je govoril, so se spoštljivo izražali o Francozih in zatrjevali, da so mnogo več pretrpeli od lastnih ljudi. O Ljubljanskem barju omenja v svojem potopisu, da so se ponudili Nizozemci, ki bi ga osušili, a s pogojem, da bi bili za daljšo dobo let prosti vseh davščin. »Toda vlada se doslej še ni dala pregovoriti, iz kakšnih vzrokov, se ne da prav razumeti. In tako je ta pokrajina še vedno pusta in prazna ter dela voda vedno večjo škodo.« S temi besedami pisatelj Seume zaključuje svoj opis Ljubljane, iz katere je odnesel vsekakor najboljše utise.
Meseca oktobra 1815 je potoval s poštnim vozom z Dunaja skozi Ljubljano neki Jožef Kreil. Najzanimivejše se mu je tudi zdelo, da mesto ni imelo obzidja. Ljudje so se mu videli zelo delavni in tesno družabno med seboj povezani. Šel je tudi v opero, ki je sicer ne pohvali, pač pa je videl v loži lep ženski obraz, neizrekljivo mil, sveto ponižen in deviško čist. Zdelo se mu je, da je v Italiji, kjer stoji pred čudovito sliko Matere božje in razmišlja
o nadnaravnih umotvorih Rafaela in Leonarda. V Italiji ni videl takih ljudi, zato je bil prepričan, da jih je tam ustvarila na platnu le živa domišljija slikarjeva Cesar ni našel na sončnem jugu, to je videl v Ljubljani »sredi tako negrškega slovanskega naroda«.
Leta 1821. je primerjal na ljubljanskem kongresu bivajoči avstrijski državni kan-celar knez Metternich Ljubljano z okolico divni pokrajini med Terracino in Neapljem. V svojem, pozneje natisnjenem dnevniku, je pisal o Ljubljani takole:
16. januarja: »Na vsak način mi je sedanje bivališče ljubše kot prejšnje (namreč v Opovi, kjer se je kongres začel — Op. priobč.), ker je mnogo bolj prijetno. Imamo celo javne zabave, tako n. pr. dve maškeradi na teden.«
18. aprila: »V kakih treh tednih bo Ljubljana kakor izumrla. Zal mi je, da bom moral zapustiti to lepo deželo. Zdaj je zares lepo, ko vse zeleni in visoki sneženi vrhovi Alp obkrožajo širno obzorje Ob pogledu na divno naravo se širi srce, ki se je pri konferenčni mizi zadrgnilo «
1. maja; »Narava postaja vedno krasne jša, diplomati delajo zdaj daljše izlete. Včeraj sem mogel iti tudi jaz prvič ven. Z malim Nesselrodejem (ruskim drž. ministrom — op. priobč.) sem se izmuznil iz pisarne ter sva bila nad osem ur zunaj Nesselrode je navdušen kot otrok, ki še nikoli m videl višjih gora od bregov Rena.«
15. maja: »Pomladanski dnevi so tukaj prekrasni, imamo 18—20° toplote, ugodni vpliv sonca deluje name s polno silo. Šel sem na goro, s katere lahko razgledaš najlepšo pokrajino več milj daleč (najbrž Šmarna gora. — Op. priobč.). Mesto je postalo vas, ceste prazne, vse mine. celo veličina Ljubljane.«
21. maja: »Zdaj se torej poslavljam od dobrega in lepega mesta, ki je napravilo v svetu toliko hrupa, to pa mine kakor vsaka bučnost.«
Skozi Kranjsko in Ljubljano je trikrat potoval znameniti angleški učenjak S i r Humphry Davy, in sicer v letih 1818., 1827. in 1828. Trdil je, da je dolina Save od Ljubljane do Podkorena najlepše, kar je sploh v Evropi videl, in da se tukaj človek lahko veseli življenja. V Ljubljano je prišel zadnjič 4. maja 1828 in se je nastanil v Detelovi gostilni, kjer mu je že pred desetimi leti v težki bolezni zelo skrbno stregla domača družina. Gostilna je stala na prostoru današnjega hotela Union. Glede našega jezika je opazil, da je zelo soroden z ruskim jezikom in da so se celo ruske vojne čete dobro razumele s kmetskimi ljudmi. O domači posadki je ugotovil, da so »tako oficirji kakor moštvo lepi ljudje, ki so videti v svojih belih in svetlomodrih uniformah zelo stasiti«.
Toliko o najstarejših potopisih o Ljubljani. V nadaljnih desetletjih je potovalo še mnogo odličnih inozemcev skozi Ljubljano. Naj končam z izjavo znamenitega breslavskega slikarja Avgusta Schramma, ki je bil v Ljubljani v drugi polovici preteklega stoletja in zapisal: »Ljubljančani! Ne veste, kako ste srečni! Občudujte vsaj enkrat iz globočine src okolico! Na eni strani vidite Švico: gole, ledene planine. Na drugi strani pa se vam smehlja ljubka, prijazna dolina. Z eno besedo: srečni ste!« Rudolf Dostal
Bela Krajina hoče na novo zaživeti
Kar je redko, oddaljeno, je privlačno, a nepoznano. In Bela Krajina je bila tako daleč tam za ponosnimi, gozdnatimi Gorjanci in za Kočevskimi griči. Le bele ceste preko teh višin in od hrvatskih krajin so kazale daljno pot. Zato je živelo ljudstvo brez prave zveze s kulturo, naprej po starih šegah in navadah, plesalo narodna kola in prepevalo svoje pesmi izza davnine, ko je narod drugod že pozabil na take oso-bine svojega žit ja.
Dnevno realno življenje pa se je sukalo okrog kmetijstva, obrtništva in trgov-stva v malem. Te gospodarske panoge navzlic prizadevanju posameznikov, redkih družb in obLasitev niso mogie priti preko primitivne razvojne stopnje. Po satnčnih obronkih od St raznega vrha in Rod in nad Črnomljem, pa preko Semiške gore do Veselice in Drašičkih hribov nad Metliko je sicer cvetelo vinogradništvo, toda iz njega in iz male živinoreje potekajoči dohodki 90 bili prepičli, da bi bili mogli zaustaviti gospodarsko propadanje ljudstva
Ob milem, toplem vremenu, ki zajame belokranjske poljane in lože že v marcu in traja ob ogrevajočih solnčnih žarkih tje v oktober, ko zori grozdje; ob vplivu vinskih goric je ostal Belokranjec sicer dobre volje in gostoljuben, toda spričo mestoma nerodovitne zemlje (kraška tla), brez obširnih goedov in zaradi oddaljenosti od prometnih središč je živel v revščini in za-puščenosti.
Zato so belokranjski rodoljubi m javna delavci delali načrte in 9anjali celih 40 let o — železnici. Kakor čarodejno, poživljajoče zdravilo je vplival pričetek del za zgradbo železnice Novo mesto—Črnomelj —Metlika—Karlovec leta 1912. De4a voljne belokranjske roke — razen tujih delavcev — so trdo prijele za kramp, vociček m »veder, pa delale in se veselile novega zaslužka, ki so ga jim mudate gradbene tvndke
Samohord, Biedermann, Lančarič, Bren in druge. Za nedelje in praznike pa je dobilo belokranjsko ljudstvo novo privlačno izlet-no točko, pohajalo ob progi gori do Semi-škega predora (1970 m), opazovalo nastajajoče delo in upalo na boljšo bodočnost.
Po dveh letih se je približal dan otvoritve železnice, 25. maj 1914. Kdor ni sam doživljal onih let in tega dne na mestu samem, ne more doumeti novega duha, ki je objel Belokranjca, in svečanega razpoloženja, s katerim je Bela Krajina sprejela prvi vlak in z njim vozeče se slavnostne, goste. Narava odeta v bujno zelenje, vasi in kolodvori ob železnicah v mlajih in zastavah, ob progi in na postajah pa stotine in tisoči prazničnega ljudstva. Grelo ga je zlato majsko solnce. grela zavest, da prihaja nekaj lepega, čudovitega. Tam izza Rožne doline in izza Semiškega predora je zapdskalo. Potem pa je vlak drdral in žvižgal daje tje do Črnomlja in Metlike, ki sita biLa središče slavnostnega dne. Tega dneva tudi jaz ne bom pozabiL
Na ljudstvu je tako ob visel otvoritveni dan s svojim slavjem, da ga je hotelo ta-
korekoč kar naprej doživljati. Prej ob progi zdaj pa na kolodvorih se je ljudsitvo na delopust zgrinjalo v množicah, čakajoč prihajajočih in menjajočih se vlakov
Dva meseca po otvoritvi železnice je nastopila vojna in železnica je služila s tem tudi nepričakovanim svrham. Da, vojn a I Pretrgala je naravno izpolnjevanje v železnico stavljenih nad, potem pa je prišel še preobrat z vso težo poleg dobrih, slabih dogodkov, ki so ovirali normalni razvoj. Mnogi: domačini, poslanci, društva, zavod za ženski domači obrt, društvo Bela Krajina, oblastva so zastavili delo v piospeh razmaha na gospodarskem in kulturnem polju. A rana, porojena iz skopih tal. rana revščine b elokra n j sik ega ljudstva se še ni mogla zaceliti. Nadaljnji pogoj ozdravljenja pa se bliža. Po 25. letih, dne 21. t. m. je bila zasajena prva lopata za drugi železniški spoj preko Bele Krajine, za zgradbo železnice Črnomelj—Vrbovsko. To ni samo zveza Slovenije z morjem, to ni samo prometna žila za severne dežele, to je tudi druga zveza Bele Krajine s svetom, druga vrata v obmorsko prostranstvo. Naj prinese ta druga železna cesta Beli Krajini vse ono, kar ni že dala prva železnica, posebno pa gospodarski in turistični napredek. Zaslužek, ki se bo nudil med gradnjo železnice, naj bi ostal stalen v obliki nove industrije, ki se more v deželici naseliti. Poslej bo tudi mogoč gospodarski preporod ostalih panog tako da se Belokranj-cem ne bo treba toliko seliti v druge ali celo prekoooe^.nske države. Bela Krajina s svojimi hribi in prijaznimi vinskimi goricami, poljanami in ložami zasluži, ma jo iz letnkd in turisti posečajo v večjem številu, kakor doslej Spoznali bodo nove kraje in njih dobro ljudstvo, z obrobnih Gorjan-skih in Kočevskih višin, zlasti pa z Mirne gore in s Kuinpmatla ( celo s semiške postaje) pa bodo uživali vseobšifem razgled po belokranjski kotlini, ki tone globoko doli med sta-imi gradovi, pri jaznimi vasmi in belimi cerkvami, ki se svetijo tje do obzorja. (Kropa, Bojanci, Suhor). Tam preko Kolpskega pasu pa so že hrvatski in dalmatinski hribi.
Ob vsej novi gmotni in duhovni kulturi pa ostani Belokranjc zvest svojim šegam in navadam in narodnim igram! Kakor se je plesalo kolo z zelenim Jurijem na dan otvoritve železnice 25. maja 1914., naj se pleše tudi na dan otvoritve noive železnice, pa tudi ob vsaki priliki, ko je treba ljudstvu odmaknjenosti od trpke vsakdanjosti. Tako bo tudi 18. junija ob narodnem festivalu v Črnomlju.
O—TU
Gostilničarji bodo zborovali v Dolenjem Logatcu
Združenju gostilniških podjetij v Logatcu se je posrečilo letos pridobiti Zvez.\ gostilniških obrti v Ljubljani, da bo imela letošnji redni letni občni zbor prvič na Notranjskem in sicer v Dolenjem Logatcu. Domači gostilničarji so že dalje časa pridno na delu, da se bodo gostje, ki se bodo zbrali iz vse dravske banovine, počutili med nami čim prijetmeje. Zbor bi bil moral biti že 11. maja, pa je bil preložen zaradi zaprek v zvezi z izleti na 31. maja in 1, junija.
Program celotne prireditve je v glavnem tale: večina gostov bo prišla v Logatec že na dan pred glavnim občnim zborom, ko se bo vršila predkonferenca. Gostilničarji iz Logatca in okolice se bodo zbrali ob 14. pred Škrljevo gostilno ter bodo krenili z godbo na postajo k vlaku, ki pride ob pol 15. Takoj nato se bodo napotili delegati k Š kri ju na predkonferenca Zvečer od 20. do 21. pred sokolskim domom promenadni koncert logaške godbe na pihala in nato v domu samem zabavni večer a plesom in petjem. katerega priredi domače združenje v čast gostom. Prepričani smo. da bo občinstvo sodelovalo polnoštevilno s svojo navzočnostjo. Za prijetno zabavo bo skrbel Akordeon jazz iz Ljubljane, ki ie Logatča-nom v dobrem spominu še od zadnje maška-rade. Nastopili bodo tudi pevci domačega pevskega društva. Čast gostilničarjev jamči za dobro jed in pijačo!
Drugi dan, to je 1. junija, bo imela zveza redni občni zbor z začetkom ob 9. prav tako v sokolskem domu, nato pa bo treba pohiteti h kosilu zaradi avtobusnih izletov, ki so v glavnem razdeljeni v dve skupini. Prva si bo ogledala Postojnsko jamo, druga pa bo pohitela dalje v Trst, Gorico in Benetke. Ta izlet je bil v glavnem organiziran na željo bivših bojevnikov iz svetovne vojne.
Logatec se že pripravlja na svečan sprejem in prepričani smo, da se bodo gostje dobro počutili med nami.
c3icDic3kC3ioaoaoaoic3Bonoioioioioaoioicic^flC3
0 ■
o ■
o
9
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA« KNAFLJEVA UL. 5
Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«:
marije majerjeve
Rudarska balada"
ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo ln njihovo ljubezen do doma in domovine
„Rudarska balada"
je knjiga, ld jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem ln zmerom iznova spet rad posegel po njej.
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 rfin,
Knjiga se naroča pri:
ZALOŽBI »CESTA«
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
kjer dobite po Isti ceni tudi ie prej Izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Črna vojna« in Thompsona »Sivko«.
0
o ■
o
o ■
o ■
o ■
o
5 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
5 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
Javna tribuna
Pomagajte bednim porodnicam!
Cenjeni gospod urednik!
Z največjim zanimanjem zasledujem v »Jutru« akcijo, s katero se zavzemate za našo slovensko mater in za otroka ter skušate obenem dati naši javnosti saj deloma vpogled v obupne razmere naših porodnic na deželi. Objavljena članka v po-redeljskem »Jutru« z dne 22. t. m. pod naslovom »Beda porodnic na deželi« in v ; Slov. narodu« od istega dne pod naslovom »Rojstva v Sloveniji rapidno padajo« dokazujeta, da odločujoči činitelji ne posvečajo temu nadvse važnemu vprašanju niti najmanjše pažnje.
Kot človek, ki je prišel tudi v srečni položaj, postati oče, in ki je spoznal v podrobnostih veliko žrtev materinstva, lahko presodim občutke uboge matere, ki je dala življenje novorojenčku, ni pa v stanju dati ubogemu črvičku potrebne opreme, da bi ga vsaj za silo povila. Koliko takih primerov je na deželi, ki jim žal ne moremo pomagati; dogajajo se pa tudi taki primeri v ljubljanski porodnišnici, kar že itak sami ugotavljate v svojih člankih. Po vsem tem vem še bolj ceniti skromno gesto moje žene, ki je še pred porodom v naprej odklonila od svojih sorodnikov in znancev vse cvetje, ki bi ga prinašali k njeni porodniški postelji, s pripombo, naj za cvetje namenjeni denar rajši izročijo v posebno zbirko, iz katere se bo nabavila oprema za prvega novorojenčka ljubljanske porodnišnice, kateremu je njegova mati ne bi mogla nud:ti. Tako se je zbral prav čeden znesek, iz katerega se je nabavil potrebni material za popolno opremo novorojenčka, vse delo ie pa z največjim veseljem izvršila moja žena. Uprava porodnišnice, ki je o tem že obveščena, bo odločala, kateremu pomoči potrebnemu no-
Jagllčeva silka šf« 12
Prejšnjo nedeljo zvečer je poteklo ravno štirinajst dni. ko je bilo po-nedeljsko »Jutro« dotiskano in simo potem drugi dan brali premiš'je vanja gdč. Špurove o prebivalcih ob tej cesti, prav za prav v baraki, ki je ostanek nekdanje Meksike. Isti večer smo bili priče razburljivemu prizoru, ki je vsaj meni živo zbudil spomin na ono meditacijo in pa na sliko, ki jo je prispeval mojster Pirnat za ta okviir. Ali možiček, zatrpan med kolesje in staro šaro v resnici ne moleduje s prazno kupico? »Dajte mi, prosim, vsaj kapljico ..« Ali sem morda samo jaz, razumel tako in nič drugače? Da boste nadaljnje laže doumeli, naj še jaz napravim nekaj potez. Zato da bo s'lika popolnejša in kontrast z okvirom še očitnejši.
Krik in vik me je privabil in še množico, polno drugih, ki so pravkar prihajali od šmarnic pri Šempetru. Mlada, čedno opravljena deklina sie je zadirala in kričala pred zaprtimi pod mi mi durmi, ki so vhod v barako. naj njej in njenemu tudi okajenemu spremljevalcu odpro, sicer ne vem, kaj bo. Vrata pa se niso odprla. Ker je bilo vse njeno vpitje zaman, se je obrnila do ljudi ter jela stiabotno udrihati po barakar-jih. po svojih ljudeh. Leksikon iz pravega pravcatega dna! w Nu č vred ni izvržki. kje je racija? Usmil.ien.ka je slepa, ker ne vidi, kakšne »telesne stvari« celo otroci zganjajo po dvorišču. Fe j!«
»Če bi dala za pijačo, bi naju že spustili noter, o, to vem. Saj jih res ne morem vedno' in zmerom napaiati, te prašiče pijane ...« Takole jih je pu sveje častila in obkladala z rožicami. Ko se je izpljuvala ter ji je zmanjkalo priimkov in psovk, se je povzpel še njen spremljevalec na okno. Samo cepetal je z nogami, kaj pa je kričal v barako, nismo razumeli. Pa ni vse nič pomagalo. duri se niso hotele in se niso od-prle, in če je tudi dež vedno huje padal. Ker ni vse skupaj nič pomagalo, sta izobčenca na drobne kose razbila se ti sitih par bore šip na oknih. Mladina na cesti se je režala. ženice so stegovale vratove in zavijale oči do beline. 5leni se je jelo obračati
vorojenčku bo pripadala ta oprema. Hkratu bova z ženo temu novorojenčku tudi krstna botra.
Na ta način bi se lahko pomagalo marsikateri ubogi materi v mestu in na deželi. Matere, ki rodijo v ustrezujočih okoliščinah, se bodo brez dvoma rade odpovedale poklanjanju cvetja in bo večina njih z največjim veseljem sledila gornjemu primeru. To mi potrjuje tudi slučaj, ki sva ga doživela z ženo, ko je kot srečna mati zapuščala eLonišče, kjer je porodila. V istem nadstropju, kjer je ležala, je v sosednji sobi neka jdni kasneje rodila znanka moje žene krepkega fantiča. Pred odhodom iz Leonišča sva z ženo obiskala srečno mamico. V kotu sobe na tleh sva opazila izredno mnogo prekrasnega cvetja, med katerim so bili dragoceni cvetlični aranžmaji. Za protivrednost teh daril bi se nabavilo najmanj 5 popolnih oprem za novorojenčke. Srečni mamici in njenim staršem, ki so se ravno nahajali pri njej na obisku, je moja žena omenila, iz kakšnega namena je ona odklonila cvetje. Vsi so odobravali ta način, oče srečne mlade mamice je pa dal očitno vedeti, da obžaluje, zakaj ni njegova hčerka storila prav tako. Koliko je še porodnic, ki bi v objemu srečnega materinstva rade volje napravile tako! Opozoriti bi bilo treba vse srečne mamice, ki so še v pričakovanju, naj sledijo temu vzgledu. Ljubljanske babice, pri katerih se zglašajo matere še pred porodom, naj na to opozarjajo svoje porodnice, Unija za zaščito dece v Ljubljani naj pa izvede primerno propagando in prav gotovo ne bo izostal uspeh. Unija naj bi tudi prevzela razdeljevanje na tak način zbranih oprem za novorojenčke.
M. X.
v ze'odcu, zato sem odšel. Prav vse. kar je izbljuvala deklina, prav vse sem verjel, saj je bilo vsie prav zelo človeško. Toda tudi če bi smel, bi se ma gabilo zapisati, kar je to dekle v svojem besu zalučalo svojcem v obraz. Še bolj jasno mi je stopil pred oči možičeik, zadelan med ropotijo, ki moli kupico: »Prosim vsaj kapljico ta zelenega!« Sicer ne smeš noter, tudi lastna hči nel — Vsa ta serenada se je, kakor pripovedujejo, zaključila s polomom in krvjo. Saj se drugače ni moglo skončati. Ali je bilo to pri Švarčevih ali Trajlerjevih ali pri kom drugemu na šitevilki 12, ne vem. Ime je postransko, glavno je. da se je vse to zgodilo v baraki številka 12 na Jegličevi cesti.
Dražestno uporni gdč. Špuirovi nikakor noičem vzeti prepričanja o usodni povezanosti okolja, družbe in greha; tudi ne vere, da njen klic po socialni pravičnosti ni glas vpijočega v puščavi. Nikakor ne. Saj zvon o bratstvu in enakosti še vedno poje in bo pel, dokler bodo naše oči zaznavale dan in noč, toda, toda... Brez strahu pa je le vendar treba nekaj povedati. Prave bede ne vidimo, ta se skriva, ni očitna, kajti prava beda je nekaj tako grdega in sramotnega, da ni za na solnce. Tile naši barakar-ji pa so nanjo ponosni! Njihova delavnica je donosna obrt, saj jim ni prav nič hudega. Verjemiite mi! Dela naj bik, ki ima štiri noge, mi pa samo sprejemamo obiske in denar. Pravijo, da dobrote in neumno-nost nimata meja... Ti ljudje izrabljajo oboje. Vrh vsega pa se nadlegujejo vso okolico. Vidimo usmiljenke, gospodo, celo semeniščnike, k/i prihajajo k tem družinam v vas. Ali jim nemara prinašajo samo dušno pašo? Predobro poznamo že skoro proslulo meščansko dobrodelnost. Toda kaj pripovedujejo sosedje, ki vidijo n« lastne oči? Da po takih obiskih mož in žena največkrat pohitita v prvi in najbližji vinotoč. Takrat se Pirnatov možic na sliki dvigne, da spije polno kupico ah dve, tri na zdravje ljubljanski neomejene, hočem reči, dobrodelnosti.
— č.
V območju kazenskega paragrafa
frikot Mjanske city
Mož, ki je z revolverjem terjal ljubezen, in ljubica, ki se ni sama do* mislila njegovih žalitev in klofut
Debel akt je ležal pred sodnikom. V njem je bila zgodba zakonskega trikota, zgodba sveže, zdrave prodajalke, vročekrvnega lastnika trgovine in nervozne žene blondinke. Zgodba šestletne idile s prodajalko, ki je gospodarila nad podjetnikom in podjetjem, zgodba o grožnjah z nevarno tekočino in z revolverjem. Zaradi omejevanja osebne svobode toženi trgovec, to-žiteljica prodajalka, njen sivobradi oče, kot priča še žena, sodnik, branilec.
»Prav nič hudega ji nisem hotel. Morda sem ji v pijanosti grozil, pa nisem mislil resno. Pomislite, šest let sva se imela rada. v gostilno sem jo vodil, v kino, pomaranče sem ji dajal, bila je z menoj v Trstu in Gorici! Ali še veš, ali se še spominjaš?« se obrača k prodajalki. »Potem pa je odšla iz podjetja, šest tednov po tistem je še prihajala k meni, imela sva razmerje, potem me je pa začela prezirati. Res je, gospod sodnik, bil sem ljubosumen na njenega novega šefa. To je res! Toda nič žalega ji nisem hotel, samo njenega prezira nisem prenesel!«
Mož je govoril prepričljivo. Da ni bilo nje poleg, da ni vedela toliko čudnega povedati o njem, bi mu bili verjeli in mladi
zaljubljenci bi si še v pozne rodove pripovedovali o tragediji nesrečnega zakonca, ki si ni mogel kaj, da ne bi ljubil svoje male prodajalke, pa je hotel ustreliti njo in sebe.
Dekle z listo njegovih pregreh
Z listom v roki, po dnevu in uri, vse natančno popisano, je stala pred sodnikom in čakala, da se izpove in ga obtoži. Vsaka beseda, vsak stavek se je kot težak kamen valil na krivdo moža.
»Kje ste zdaj v službi?«
»Doma sem, morala sem se sploh umakniti, da bi imela mir pred njim!« je reso-lutno odgovorila sodniku, s pogledom v listi pregreh v roki, da bi ji le nič ne ušlo iz vrste, ko bi jo sodnik pozval, naj govori.
»Odgovarjajte na vprašanja! Odklonite odgovor, če sodite, da bi škodoval vaši časti. Koncepta pa ne smete imeti!«
Odložila ga je: saj ga ni potrebovala. V samotnih nočeh brez spanja, ko jo je begal strah pred njim, si je iz svojih doži-
vetij drobec za drobcem kovala v spomin. Ko se je preselila k drugi tvrdki, je idila končala, nato — ponavlja v svoji izpovedi — je bila stalno terorizirana.
Delikatna zadeva ... Radi bi izključili občinstvo, pa njemu, za katerega gre, ni do tega. Oči in ušesa javnosti ga ne motijo. Zadovoljno opazuje poročevalce, ki si zapisujejo storijo. Toda stori ja je za moškega — pravijo vsaj — dobra reklama, za žensko Skandal.
Torej ona je bila terorizirana, stalno in sredi najživahnejšega prometa, takorekoč pred nosom vse mestne straže.
»Ti imaš nekaj ž njim, ž njim imaš nekaj!« je hotel vedeti in mislil na njenega novega šefa.
»Res sem še zahajala k njemu, toda bila sem terorizirana. Komaj čez par tednov sem dobila tako zaušnico! Eno v lokalu, drugo v Unionski kleti. Morala sem tja ž njim, ker sem se bala škandala na ulici in ker mi je rekel, da bo ustrelil njega, mene pa oblil s tekočino, da bom morala ostati doma, a oni da me ne bo imel, če njemu ni dano! — Nekoč mi je tudi rekel, da je z bratom že govoril zaradi revolverja.«
»če ne boš prišla, te bom ustrelil!« je ponavljal, in če se mu je izmikala, jo je poiskal v službi. Zato je hodila k njemu, zato se mu je vdajala, zato jI je novi šef svetoval, naj pusti službo, da ne bi izpolnil svoje grožnje in zato ga je ubogala. Danes je doma pri materi in očetu, ki jo vedno spremlja kakor dete.
»In grozil mi je, da bo vsakemu, ki ga bo našel v moji družbi, povedal, da je imel razmerje z menoj.«
»Koliko pa ste stari?« ga vprašuje sodnik.
»Prav danes sem jih 40!« odgovarja sodniku in se muza, ko pravi, da je bilo njegovo obnašanje hujše kakor obnašanje kakega petošolca. In prav nič ne kaže alir vročega, tvegavega in neustrašenega ljubimca. Le njo, svojo vročo ljubezen, o kateri je vsa okolica vedela, da brez nje ne more živeti, nenehno ogleduje. Pa zaman čaka, da bi s pogledi izzval tudi izraz njene radovednosti.
»Potem mi je bilo vsega dovolj. Mislila sem si, da mora biti teroriziranja konec, in sem Sla na policijo. Ze prej smo ga enkrat ovadili, pa je prišel prosit, naj ovadbo prekličemo in obljubil je, da bo dal mir. še žena je prišla prosit zanj. Saj je še prosila, naj se vrnem v njihovo trgovino, in advokata so poslali, naj prosi. Opoldne se je z avtomobilom pripeljal pred hišo in me nagovarjal. Pa nisem hotela!«
»Ste resno vzeli njegove grožnje?« jo vprašuje sodnik.
»Kako jih ne bi! Dan za dnem je šlo: Rajši bi te videl mrtvo, kakor da si drugega. Ustrelil te bom, s tekočino te bom polil, njega bom ubil, sebe bom končal. Vse, da bi le bila prišla. In njegova žena me je tudi prosila; naj bom dobra ž njim, ker če ne se bo res kaj zgodilo. Ustrelil bo vas in še sebe! je govorila in tudi v trgovino me je vabila nazaj, češ, saj za moža mi ni več, toda za firmo! Vse to je s pismi, ki sta mi jih pisala, potrjeno, gospod sodnik!« je zaključila.
In lista njenega očeta
Pozvali so njenega očeta. Spoštovanje vzbujajoči starček, s sivo, negovano brado je tudi imel listo pri sebi.
»Tu je popis vsega od januarja naprej,
oprostite, nisem si mogel vsega zapomniti, ker gre že pol leta tako iz dneva v dan! Prosim!« je ponudil sodniku listo. Sodnik je upošteval njegovo starost. Bral je iz liste:
»Tega in tega: zaušnica v trgovini; petem zaušnica v Unionski kleti; potem: pridivjal je pred hišo, rotil jo je, naj ga ne prezira; kričal je, da se ne boji ne hudiča, ne policije, ne sodnije, trkal se je po prsih; tega in tega itd.
»Vse to vem iz svojega, gospod sodnik, ker sem bil zraven. Vse tisto, kar sem sam videl in doživel in kar je s pismi potrjeno, je z rdečim podčrtano,« pojasnjuje postavke na listi.
On in ona sedita vsak sebi. On jo gleda neprestano, ona mu obrača hrbet. Kakor bi hotel iz nje izvabiti Se kaj zanimanja zase.
»Ste vedeli, da zahaja k njemu in zakaj?« vprašujejo očeta.
»Ne, na policiji so mi svetovali, naj jo pustim k njemu, ker se bo tako v kratkem najbolje pomiril. Vsa naša krivda je bila v tem, da smo prekinili postopanje!« toži starček. »Saj nisem slutil, da je ona tako padla. Toda potem smo bili tako v strahu in tako obupani! še zdaj ne vem, kaj se z mojo ženo dogaja doma. Toda on je obljubil takrat, ko smo ustavili, da se bo pomiril, a potem je bilo vedno hujše. K novemu šefu sem ae šel opravičit zanj in za njo, ko jo je oklofutal, in tudi njegova žena je to storila. Obljubili smo mu, da bo poslej boljše. Dovolil sem hčeri, da mu vsako soboto ona pomaga vpričo njegove nove pomočnice pojasnjevati za posle, za katere se on prej ni nikdar brigal in se zato ni znašel. In mislil sem, da se itak ne more,v četrt ure nič takega zgoditi in
Uma:
Osamela
Milka je letos odpotovala k morju na dopust.
V temni noči koraka po morskem obrežju. Počasi se oddaljuje od razsvetljenega hotela, zdaj pa zdaj zazveni še odlomek melodije. Čisto sama je Milka pod zvezdnatim nebom, sama — kakor vedno. Romantična okolica, ki je kakor ustvarjena za zaljubljence, podpira njene sanje o veliki, resnični ljubezni, katere še ni dočakala. V duhu se ji nehote pojavlja zagorel obraz z veselimi rjavimi očmi. Tako je zamišljena, da niti ne opazi visoke postave, ki se v svetli poletni obleki odbija od temnega ozadja, šele tih glas jo vzbudi iz misli.
»Oprostite, morda sem vas prestrašil. Ne bojte se! Priznavam, da vam že nekaj časa Sledim, vidim samo nejasno silhueto, ne vem, ali je to silhueta mlade deklice ali zrele žene, plavolaske ali črnolaske. Sicer pa je mogoče, da se večkrat vidiva na plaži ali pri plesu, mogoče tudi, da niti ne razumete mojih besed. Prosim, odgovorite mi!«
»S toliko vprašanji ste me oberili, da niti ne vem, na katero naj prej odgovorim; zato rajši ne bom odgovorila na nobeno,«
da bo prišel k pameti, če jo bo vsako toliko malo videl!« razlaga oče sodniku.
Ta kima z glavo in pravi: »Vsekakor je to čudno, če ne drugo, je vsaj naivno!«
Nebo se potemni • • •
Pokličejo še zakonsko ženo. Na mah se je nebo v sodni dvorani potemnilo, najavila se je nevihta in nazadnje je#tudi treščilo. Kako bi ne, saj je bila napetost visoka!
»Ker sem ji prepovedala zahajati še v trgovino, je priSla k meni na dom: zakaj ne bi smela hoditi še v lokal? je prosila. In ko je prišla, sedla, si odpenjala plašč in zmagoslavno gledala okoli, sem si mislila: no, če je pa tako predrzna, naj pa bo! In sem odšla. Seveda mi je bilo hudo, pa kaj sem hotela?«
»Kaj pa pismo, ki ste ji ga pisali in prosili, naj se vrne?«
»Pisala sem iz obupa, ker se je mož poslovil od mene in od otrok in rekel, da zdaj gre, ker brez nje ne more več živeti. Da bi se ne zgodila nesreča, sem jo prosila, naj se vrne. Drugi dan je mož res prišel domov vesel in razpoložen in jaz sem mu rekla: No, vidiš, saj bo še vse dobro!«
Sodnik dekletu: »Zakaj pa ste takrat priäli, če ste bili odločeni drugače?«
»Ker je prišel na dom in mi rekel, da bi ustrelil mene in še sebe.«
žena: »Potem je prihajala vsak dan, dokler niso vložili tožbo.« Očetu je zabrusila: »Kaj govorite, da niste vedeli za razmerje! Sami ste rekli, da ste nekaj sumili! Pa bi jo bili vzeli domov, saj ne bi b'la lačna!« Oče pa njej: »Vi ste bili šefinja, pa bi jo bili vrgli ven! Ampak ste mirno gledali!« Solastnik firme, kateremu je morala prodajalka izplačevati obroke ;n je bil pozvan za pričo, je izjavil: »Saj je bila ona njegov gospodar v vseh poslih!« In žena je srdito pristavila. In gospodinja tudi, ja!«
Medtem pa je mož pisaril tožeča pisma: »Kako je to s teboi? Spomni se časov, ko sva hodila po gosti'nah, ko si bila z menoj v Trstu in Gorici. Tako poVevna in nežna si bila, plaha, vdana: zdaj pa taka sprememba! šest let in več sva se imela rada.«
Branilec je govoril: »Vse kar govori za obtoženca, je korespondenca, ostalo pa je neskončna ljubosumnost z obeh strani!«
Sodnik Je moža uprostil. Ni bilo dokazano, da bi jo s silo in pretnjo zločinstva prisil:!, da bi vzdrževala razmerje z njim. Obnašal se je res hujše kakor vsak peto-šolec. Toda na zaušnico in grožnjo se mlada, krepka ženska še ne vda in ne gre ž njim. »Tja, kjer se zgodi unicum, da se zakonita žena umakne!« doda sodnik s pomenljivim pogledom na ženo.
»če bi ga pa zaradi žaljenja časti ali klofut tožili, to bi bilo drugo!« pristavlja sodnik in prodajalka obeta:
»Torej pa na svidenje pri razpravi za žalitve in klofute!«
Naj bo! Pa na svidenje!
Nina
Preklicani štor
Nenavadna smrt je doletela 711etno kmetico Marijo Fleuryjevo iz okolice Nan-tesa. Starka je bila v zadnjih letih nekam čudaška in je večkrat po cele dneve iz-ostajala z doma. Blodila je po polju. Zadnjič je zopet tako izginila in ko je ni bilo nazaj teden dni. so jo šli iskat. Deveti dan potem, ko je odšla z doma, so jo našli z nogami zapleteno v štor in veje stare vrbe. ki se je bila s takšno močjo ovila starkinih čevljev, da Fleuryjeva ni mogla izvleči nog in je na koncu umrla zaradi pomanjkanja.
Nove konstrukcije angleških letal
Britanska letalska industrija je zgradila dva nova tipa letal, ki sta po konstrukciji in svrhi, kateri bosta rabila, zelo različna. Prvo letalo je majhen aeroplan, ki bo nudil kar največjo sigurnost. Letalo je Cygne-tov monoplan in ga imenujejo po domače Fool-proof-Plane. Z njim, pravijo, leti lahko vsak norec ... Aparat tega zračnega ptiča je tako zgrajen, da ne more baje niti začetnik priti v smrtno nevarnost. Zelo je stabilen v zraku, pri startu in spuščanju na tla in mu niti veter ne more škodovati. Na londonskem letališču Hantworth so ne-katerniki preizkusili letalo in pravijo, da so leteli gladiko ter pristali brez težav.
Drugi aeroplan je potniški avijon s tro-krilnimi propelerji, nekoliko večji od »Yankee Clipperja«. Ta aeroplan bo imel motorje, ki bodo proizvajali 2500 k. su in novi tip bo polagoma zamenjal sedanja potniška letala britanske civilne avijacije.
češka filmska proizvodnja
Iz Prage poročajo, da bo češka filmska industrija letos izdelala 35 originalnih filmov. Poleg tega bo uvedla 70 filmov nemškega izvora.
^oto amater
Fotoklub Ljubljana
v torek slikovna kritika, v petek sestane* klubskih odbornikov in delegatov za ustanovni občni zbor Zveze slovenskih fotoamaterskih organizacij. — članstvo prosimo, naj se udeleži prijateljskega sestanka, ki bo po ustanovnem občnem zboru v klubskem lokalu okrog 3. pop. Prijaviti se je prej tajništvu kluba.
Ustanovni občni zbor Zveze slov. fotoamaterskih organizacij
dne 4. junija t. 1. prihaja v času, ko je postalo slovensko fotoamaterako gibanje po silnem razmahu zadnjih let in neprekinjeni verigi uspehov po vseh delih sveta zrelo za nove naloge. V zadnjih mesecih so se prizadevanja naših organiziranih fotoama-terjev sukala bolj malo v običajnem prav-cu prirejanja in sodelovanja na vseh mogočih razstavah, tisk je imel bolj malo prilike, da bi poročal o takšnih njegovih podvigih, zato je utegnila nepoučena javnost dobiti vtis, da je nastal kakšen zastoj. Resnica pa je ta, da so naše fotoama-terske organizacije ta čas posvetile svojo pozornost bolj notranjemu delu in pripravam za akcije, ki bodo dobile svoj javni
I izraz baš na ustanovnem občnem zboru 4.
junija, če omenimo samo ustanovitev no-I vih klubov in fotografskih odsekov, uvedbo novega sistema v prirejanju fotografskih razstav, tako da jih bodo deležni lahko amaterji iz vseh večjih krajev naše ožje domovine, ustanovitev osrednjega slikovnega arhiva, ki bo zbiral fotografska dela za vse potrebe našega življenja, priprave za ustanovitev potujoče fotografske knjižnice, priprave za izdajanje domače fotografske revije in druge fotografske literature, ustanovitev osrednjega foruma za prirejanje fotografskih predavanj in tečajev po vsej Sloveniji, smo nakazali samo nekatere točke, ki se bo ž njimi bavil ustanovni občni zbor vrhovne organizacije našega amaterskega gibanja in ki obsegajo program njegovega dela. Vse, kar so naredili naši amaterji do 4. jun. t. 1., je bilo samo priprava za novo dobo, v kateri bo imela slovenska fotografija doma in v svetu še vse drugačen pomen nego do danes. Naša rubrika, ki je od vsega početka zvesto in z zanimanjem spremljala delo naših organiziranih amaterjev in ga pospeševala, kolikor je mogla, z zadovoljstvom pozdravlja rojstvo njihove zveze in ji jje-li najlepše rasti! V vojnah in sovraštvu naj se razdirajo drugi, če drugače ne morejo, naš rod si je postavil pomembnejše smotre.
Prva fotografska razstava v Kranju
se otvori v nedeljo 11. jun. in bo trajala teden dni. Pripravljalni odbor za Fotoklub Kranj, ki jo priredi s sodelovanjem domače Ljudske univerze in Zveze slovenskih fotoamaterskih organizacij, je prejel s strani domačih amaterjev že veliko število izvrstnih del, sprejema pa jih še do konca tega tedna. Slike je poslati na naslov: Pripravljalni odbor Fotokluba Kranja, Kranj, Savski breg 7., po možnosti nemontirane. Prijavnine ni. Kranjski amaterji in ostalo občinstvo bodo gotovo poskrbeli, *da bo ta med slovenskimi fotografskimi razstavami zelo važna razstava deležna velikega moralnega in materialnega uspeha.
če se prime ta dve želatirani plošči
kar se nam rado zgodi, kadar pripravljamo zaščitna stekla za diapozitive, ne koristi namakanje nič. Ločiti ju moramo drugače: V vogal uvedemo med obe plošči tenko, močno žico ali še bolje plosko vzmet, n. pr. vzmet stare ure, in jo na-tegnjeno potegnemo preko vse ploščine navzdol. Stekli se bosta radi ločili. To je terapija za takšne primere. Kar se pa tiče profilakse: Stekla, ki jim hočemo iz-miti želatinsko plast, ne smemo v vodi nikoli polagati drugo na drugo, ker se potem s smrtno sigurnostjo sprimejo. Vsako posebe damo v vročo vodo, ki smo ji primešali nekaj sode. želatino potem z lahkoto posnamemo s krtačo.
Pri reprodukciji
mora padati svetloba enakomerno od vseh strani na original, ker bi vsaka senčica na njem motila, če nam je na razpolago samo ena luč z ene stremi, tedaj moramo predlogo osvetliti z belim zaslonom tudi z druge strani. S tem preprečimo sence, ki bi jih metale neravnine v predlogi in ki bi jih kamera seveda tudi posnela, če pa gre za to, da se ohrani tudi v fotografiji površinska struktura originala, moramo uporabljati bolj enostransko svetlobo. Neravne, valovite, zmečkane risbe in liste stisnemo pred snemanjem med dve čisti stekleni plošči ali pa v zadosti velik kopirni okvir. Fotografiramo skozi steklo, vendar pa moramo predlogo postaviti tako, da ne bo v steklu zrcalnih podob.
je rekla smehljaje se deklica.
Lucijana je presenetil zvonki glas, poln nežnosti; ta glas je gotovo glas mlade in lepe ženske. Predstavljal si je to žensko bitje tako, da je sklenil, pridobiti si to neznanko in preživeti z njo še ostali teden na morju.
»Najbrže naju je oba izvabil isti cilj; hotela sva se od počiti od družbe, zreti v temo in se predati svojim sanjam. Pojdeva skupaj, kaj ne?« je vprašal, ali bolj ukazoval, zakaj ni bil navajen na to, da bi ga ženske odklanjale. »Moje ime je Lucijan.«
»Ne, prosim, ne pravite mi svojega imena, ker je tako lepo, če ne veva, kdo sva. In to se tako prilega nastroju današnje noči,« ga je prekinila, ker je bila vsa zmedena od spoznanja, da je to on, čigar podobo je često odganjala — resnični Lucijan, ne samo privid.
Sel je vštric nje in tožil, da ne sveti mesec, da bi vsaj malo obsijal njen obraz. Iznova se je nasmehnila, saj ni potrebovala luči!
Pogovarjala sta se že docela neprisiljeno. Lucijan je uveljavljal pri tem pogovoru vsa izkustva v pridobivanju žensk. Dekletov glas je postajal iskrenejši in toplejši, čutila je, da je ponoči na morski obali srečala ljubezen, katero ji je pred trenutkom risala njena domišljija.
»Rad bi bil z vami, moja neznanka, da-
leč od hrupa ljudi, in čakal, da mi solnce pokaže vaše oči, ki so gotovo prav tako sladke kakor vaš glas,« je šepetal in jo objel okrog pasu. Nekoliko se je stresla, ni se branila, bila je srečna v njegovi bližini, željno je poslušala nežne besede, ki jih je izbiral zanjo, in ko jo je potem poljubil na oči, na usta, ni več mislila na nič, zakaj vse okrog nje je izginilo, ostale so samo njegove mišičaste roke, ki so je trdno objemale.
Povedala sta si tisoč zaljubljenih nesmislov spotoma domov. Domenila sta se, kje se bosta takoj zjutraj sešla.
Najvztrajnejši plesalci so še plesali v razsvetljeni dvorani in tam, ob slovesu, sta M šele pogledala v oči.
Drugi dan — kmalu pred določenim časom — je sedla deklica v svoji najlepši kopalni obleki na pesek. Opazovala je modro nebo in čakala Lucijana. čas ji je naglo bežal ob spominih na snočnji večer, solnce je že močno pripekalo, a njegova vitka postava se ni še nikjer pojavljala. Zdajci se ji je prikradel v dušo prvi dvom.
Vzela je zrcalce in se je dolgo kritično opazovala. Potem je razumela. Luci'an je snoči komaj pogledal v njen vsakdanji obraz — In pozabil je vse, kar mu je naslikala topla noč. Milka je žalostno odhajala, zopet sama, ogo.Jufana za svoja lepe sanje.
€<bisk pri otrocih, ki so storili zločin
Kogar je življenje že v mladosti zaznamovalo, ga Izvrglo in preokrenilo na spolzko pot kriminala, za tistega so določile postave poseben prostor, kjer pod nadzorstvom vzgojiteljev in čuvarjev, zavarovan za zidovi in rešetkami, najde lahko prilike, da se poboljša, pokesa in po prestani preizkušnji vrne v svet. Zaradi in zgolj zaradi njegove neodgovorne mladosti mu bo greh odpuščen, če bo popravil krivico, ki jo je storil, seveda, če mu bo dano spoznanje in s spoznanjem zavest krivde ln moč kes an j a. To so pa velike reči in tako malo v človeških rokah, da je pre-nekaterikrat najskrbnejsa vzgoja, najsvetlejša zglednost laman, piav po tistem starem, znanem izreku: človek je pač takšen, kakršen se rodi. Ce so pa res krive razmere, da je takle šestnajstleten fant za-b rod il v zločin, potlej naj bodo spet razmere tisto, kar ga bo privedlo nazaj, med one, ki žive mirnega srca in čiste vesti.
Pogled
v poboljševalni?*»
Kazenski zavod za mladoletne, poboljse-valnica, se vsaj na zunaj ne razlikuje dosti od preproste, tesne jetnišnice, pod katere streho prav za prav tudi je. Velik del prvega nadstropja jetnišnice je določen za domovanje teh bednih, zavrženih malih zločincev. Prav tako so tod hodniki v svoji tišini in enoličnosti hladni, kar nekam vznemirjajoči, prav tako zapirajo tod debela hrastova vrata s težkimi ključi in še z zapahi počez, prav tako zamrežena okna branijo očem pogled v prostost. Samo, da hišni red nemara ni tako zelo strog, razen kazni prestopkov, malce več dnevnega izprehoda so deležni gojenci poboljševalnice in nekam izpolnjeno je njihovo življenje, z delom v delavnicah vseh vrst obrti, ki jim bodo pozneje, če bodo postali pošteni, nudile pošten poklic. Potlej hodijo v šolo — poučuje jih nalašč zanje postavljen vzgojitelj. Slednjič jim je poskrbljeno po možnosti z razvedrilo in zabave — seveda vse v mejah zidu :in rešetk. Naj se na slehernem koraku zavedajo, da so se hudo pregrešili in jim je ta kazen ne samo kazen, ampak tudi opomin za bodočnost.
V prostornih skupnih spalnicah jih spi po dvajset in še več mladoletnikov, takole od desetih do dvajsetih let. Ko jih zjutraj predrami zvonec, se morajo postaviti v vrsto na hodniku, da jih pazniki porazdele po delavnicah — tam prebijejo večino dneva. Nosijo seveda uniforme arestantov, nič kaj dobro in prijetno se ne počutijo tako oblečeni, gotovo so si rmslili pred časom dosti drugače o življenju. Rasli so pa po svoje, najbrž po večini prepuščeni samim sebi in se nikakor ne morejo vživeti v svoj sedanji, klavrni položaj, ki jim je za storjene prestopke odvzel svobodo, in morajo tako v vrstah, pod nadzorstvom na vsakem koraku opravljati ukazane posle v neprestopnih mejah zidov.
Delo naj vzgaja
Delavnice. Krojaške, čevljarske, mizarske, ključavničarske, kartonažne. Bledi, zoženi, kljub mladosti nekam prezgodaj ostareli in zreli obrazi malih zločincev se sklanjajo nad orodjem. Dodelili so jim obrti, za katere se zde najbolj sposobni. Hote ali nehote se morajo posvetiti delu rok. Nekateri se ga oklenejo z vso dušo, kakor da bi hoteli nekaj grenkega in bolečega v delu pozabiti ali na ta račun potlačiti v sebi nemir vesti. V drugih spet rase upor in se zakrknjeni zapirajo vase. So že tako živeli, da jim nihče ni nikoli ničesar ukazoval — vprav zato so nemara zašli na ta kraj in zaradi tega se bodo nekoč pozneje v resnici za zmerom, do kraja izgubili. Ali so sami krivi, da je z njimi tako?
Kdo je sploh prav za prav kriv? Kriv, recimo, da tile dvanajst, štirinajst, šestnajst let stari otroci tako klavrno, brez vsake radosti, žalostno in sramotno žive najlepšo dobo mladosti ? Majhen vpogled v zapisnike njihove preteklosti nam marsikaj pove. Nezadostna vzgoja doma, žrtve greha svojih staršev, zgodnja osirotelost, socialna mizerija, mizerija. In nekje na začetku te mizerije postavke dednosti: alkohol, prostitucija, duševna defektnost. spolne bolezni, amoralnost človeških nižin. Tisoč vprašanj, tisoč odgovorov, razlag, mnenj, sodb. Vse se prepleta med seboj, vzrok daje spet povod za novo vzročnost, šele pozen zanamec-analitik bo znal in vedel resno razbiati in raziskati vse te reči pod velikim zaglav-jem: Družba...
Obrazi, ki jih je zaznamovala usoda
Majhen, za svoja leta kar pritlikav fant, dela v kartonažni delavnici že dve leti. Toni mu pravijo. Mali Toni. Zdaj mu je petnajst let in se ves ta čas, skozi dve leti jetništva ni prav nič izpremenil. še zmerom je majhen, na oči takole devetleten, droban, vase zamišljen otrok. Vsako prosto uro presloni pri oknu in z velikimi, otroškimi, začudo nedolžnimi očmi zre nekam ven, preko svojih misli in sanj, v prostost, pod sonce. Nihče bi si ne misMl, da je ta na videz tako nedolžni, odkriti fant, kradel od svoje zgodnje mladosti, kradel vse, kar
mu je prišlo pred oči. In ta mali tatič hrani zase čudno, vihravo, neverjetno pisano mladost, težko, polno trpljenja in bridkih izkušenj. Nezakonski sin, oče nepoznan, mati bivša služkinja, ki je sama, v posebnih prilikah zašla v prostitucijo in se toliko izgubila, da ji je celo otrok, plod njene edine ljubezni, postal odveč. Prepustila ga je, osemletnega svoji usodi. Fant je ušel iz šole, se pritepel v mesto, prodajal časopise, delil reklamne letake, kupčeva! z rožami, prosjačil. Pričel je krasti; najprej živila, potlej denar, zlatnino, kar je že bilo. ; Zašel je v tatinsko druščino, ki je hitro spoznala njegove zmožnosti in ga pridno izrabljala. Kradel je, spal pod kozolci ali kjerkoli, se v primeru nevarnosti hitro za-, tekel pod streho dobrih ljudi, da je potlej spet pobegnil po svoji poti. Slednjič so ga le prijeli in poslali v poboljševalnico. Kakšne so zdaj otrokove misli, kdo naj to ve. Tudi tod zmerom kaj ukrade. Kakšno malenkost. Toda njegove oči so vendar kljub temu ostale otroško vdane in zaupne, v šoli se pridno uči in daje videz zglednega učenca. Potlej pa le spet ukrade in spet ukrade in kdo naj zdaj prav za prav presodi, ali krade, ker so ga tako naučili, ali zato, ker se je pač že kot tat rodil in je tatinstvo njegova bolezen?
Marko, osemnajstletni Bosanec, do jedra pokvarjen, izgubljen fant, ki tudi ne spoštuje tuje lastnine, ki pa je storil tudi še hujši zločin. Z nožem je v prepiru hladnokrvno zaklal tovariša v igri — pred tremi leti je bilo to. Prisodili so mu šest let poboljševalnice. No, ni se baš v ničemer poboljšal ta čas. Obredel je že nekaj zavodov, pa so se ga povsod odkrižali. Zloben je, prepirljiv, zahrbten, slabe lastnosti so bile dane " preveliki meri. Tovariše ovaja, jih pretepa, jim krade imovino, se zoperstavlja čuvarjem, grozi, sam satan tiči v njem. Kaznujejo ga, ga zapro v samotno celico. Tam podivja, razbija, tuli, tuli v onemogli besnosti po ure in ure. Potlej pa nenadoma — jok, prošnje, kesanje, ponižnost in vdanost. Zmerom znova mu verjamejo in mu zmerom odpuste. Toda čez čas je spet stari Marko, hudoben, zakrknjen, nepoboljšljiv.
France je pa iz štajerskega nekje doma, sin bogatega gruntarja. Nič hudega mu ni bilo doma, od staršev ljubljen, bodoči gospodar. najbrž so ga močno razvajali. Pa se domisli nekega dne fant — komaj Šestnajst let mu je bilo — vzame očetu denar, kup tisočakov, pobegne zdoma in mesec dni veseljači okrog, dokler ga ne dobe. Hudo je kaznovan in osramočen pred svojci, morda se bo spametoval. Toda naj spet pobegne, vlomi pri sorodnikih, nabere denarja ter se odpravi v daljno mesto na pustolovščine. Epilog teh pustolovščin se odigrava že tretje leto v poboljševalnici. Zdaj je skesan, obljublja poštenost, pisari domov
i ginljiva pisma o poboljšanju, zdi se, da bi ! ga moral biti poslej vsakdo vesel. In ven-• dar so ga nedavno tega zasačili, ko je tihotapil pismo nekemu kaznjencu v drugo jet-niško nadstropje. Menila sta se o načrtu vloma, ki ga bosta poizkusila pozneje, na svobodi v njegovi rodni vasi...
Dobri sklepi -bodo držali?
V obednici igra radio. To je bilo radosti, ko so ga prinesli. Zdaj poslušajo z odprtimi očmi in usti vsako opoldne. Muzika je vendar tako lepa, še nikoli niso slišali kaj takšnega. O kakršnikoli lepoti večina njih do-zdaj niti vedela ni. Zmerom so jih samo tepli, trpeli so revščino in zapuščenost, bili so zapostavljeni, ponižani, zaničevani. In zdaj, ko grešniki delajo pokoro za grehe, ki so jih ali pa jih niso krivi, zdaj nenadoma takšno razodetje, tak velik, lep, svetel dogodek. Poslušajo godbo in kar nekaj sladkega, še neokuženega jim odpira srce. Cisto drugačen je svet v ritmu takšnega srca.
Korinu iz čevijarije so poslali zdoma harmoniko. Sicer je kradel kot sraka, takšen strašen tat pa tudi ni, da ne bi smel zdoma, od svojih sprejeti harmoniko. Racti ga imajo doma na vsak način. Zdaj vleče harmoniko po cele nedelje, da so je že vsi siti. Nič več ne bom kradel, zatrjuje zdaj vsakomur. Igral bom na harmoniko in služil denarje. Služil, ne kradel. . .
Jovan, lep črnolas fant z juga, že petič leži v jetniški bolnici. Ze petič je poizkusil s samomorom. Ne odneha in ne odneha. Svobode se mu hoče. Nekajkrat si je pre-rezal žile na roki v upanju, da ga bodo odpeljali v bolnico in bo od tam lahko pobegnil. Pogruntali so ga, odležal je kar v domači bolnici tiste rane. Zdaj si je pre-rezal kožo na trebuhu. Morali so ga vtakniti v prisilni jopič, drugače bi si v besnenju še kaj hujšega prizadejal. Kakor ukročen bikec leži v postelji, škriplje z zobmi in ogljene oči mu gore. Ven, v prostost, v svobodo! Ne, na ta način je pač še dolgo, dolgo ne bo dočakal. Prej bo moral še spoznati, da je ta svoboda združena še z nečem, česar on ne premore — to je pot poštenosti. Kdo ve, ali bo to kdaj spoznal?
Gojenci pišejo z velikimi, nerodnimi črkami, v šolske zvezke. Učitelj narekuje nalogo. Prosto nalogo. Recimo: Kako sem se namenil živeti poslej.
In gojenci pišejo:
—	Postal bom pošten, kakor ste me učili.
—	Nič več ne bom kradel.
—	Zelo žal mi je, da sem to storil, in obljubljam, da ne bom nikoli več...
Nikoli več? Kdo izmed njih bo držal besedo?	L. K-
Veličastna vojaška svečanost v Celju
Manifestacija tesne povezanosti naše narodne vojske in prebivalstva na slavi 39. pehotnega polka — Svečana izročitev Malgajeve zastave
Celje, 29. maja
Slava 39. pehotnega polka v Celju je imela letos posebno svečano obeležje. Polk slavi svojo slavo 28. maja v spomin na dan, ko so oddelki celjskega polka v bojih na Koroškem leta 1919. zavzeli Črno. Na letošnjo binkoštno nedeljo, na dan polkov-ne slave, je poteklo 20 let od tega velikega uspeha. Letošnji slavi je dala še poseben poudarek izročitev zastave junaka Franja Malgaja 39. pehotnemu polku in prisotnost odličnih gostov.
žalna služba božja
Na binkoštno nedeljo ob 8.30 dopoldne se je zbralo na Glaziji okrog 400 članov krajevnih organizacij Legije koroških in Zveze Maistrovih borcev v Celju, dani Legije koroških borcev v Guštanju g. Raj-ko" Kotnik, čigar prsi je dičila Karadjor-djeva zvezda, in njegova dva bratranca, so prispeli v Celje s častitljivo slovensko zastavo, ki jo je imel junak Franjo Mal-gaj pred 20 leti v osvobodilnih bojih na Koroškem. Koroški borci so odkorakali z
LANZ MANHEIM
polstabilni v zelo dobrem stanju 55 HP, sistema Lentz. Stopnjičasta rešetka za kurjavo z odpadki in žagovino. Vzamem v račun elektrogenerator ir elektrodi-namo za istosmerni, izmenični ali obratni tok 110 ali 220 voltov.
Pismeno na Paromlin Novak, Grubišno Polje.
Parni kotel
kupimo cca 100—120 m2 grelne površine, z 10—12 atm. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Br. 5892«.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Osi. re». S. Kr. %M74/K.__
Glazije z vojaško godbo in Malgajevo zastavo na čelu skozi mesto v opatijsko cerkev kjer se je ob 8.45 pričela žalna služba 'božja za padle koroške borce. Službi božji so prisostvovali tudi zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov ter nacionalnih organizacij in mnogo prebivalstva.
Počastitev padlih koroških junakov
Po službi božji so krenili koroški borci v dolgem sprevodu z vojaško godbo in I Malgajevo zastavo na čelu na dvorišče le-1 po okrašene vojašnice kralja Petra pred spomenik padlim koroškim junakom. Pri vhodu na dvorišče vojašnice sta stala poleg dveh vojakov na straži tudi dva koroška borca v koroški noši. Pred spomenikom so se zbrali koroški borci, oficirski zbor, predstavniki civilnih oblastev in uradov, šol in nacionalnih društev, med njimi Sokoli in gasilci v krojih ter vojaštvo. Ob 9.30 je vojaška godba zaigrala k molitvi, nakar je pravoslavni svečenik g. Bu-lovan opravil molitve za padle koroške junake. Pevci so zapeli »Oj Doberdob«, nakar je častni vod oddal tri salve v počastitev spomina padlih junakov.
Polkovna slava
Po tej svečanosti se je ves 39. i polk v bojni opremi in s čeladami s pol-kovno zastavo postrojil na Dečkov trg vse od Gosposke do Prešernove ulice. Ob vojaštvu so bili postrojeni tudi koroški borci z Malgajevo zastavo. Prostrani trg so napolnili poleg vojaštva in koroških borcev še številni predstavniki ter zelo mnogo domačega prebivalstva. Navzoči so bili tudi komandant IV. armije, armijski general g. Pantelije Jurišič, inšpektor peSadlje di-vizijski general g. Vladimir Koetlč, Inšpektor artiljerije divizijski general g. Teodo-
si je Lukovič, komandant konjenice divizijski general g. Milan Milkovič in načelnik štaba IV. armije brigadni general g. Anton Lokar.
Najprej je obhodil postrojeni polk in koroške borce komandant 39. p. p. g. polkovnik Liberat Defar, nato pa komandant armije armijski general g. Pantelije Jurišič. Nato je opravil opat g. Jurat katoliški cerkveni obred, zatem vojak musliman muslimanske molitve, za njim pa pravo slavni svečenik g. Bulovan obred rezanj? slavskega kolača.
Po cerkvenih obredih je komandant 39. p. p. g. polkovnik Defar v lepem in klenem nagovoru na vojaštvo orisal borbe na Koroškem pred 20 leti, v katerih je pokazal celjski polk visoko moralno vrednost. Ceij. ski polk je v decembru 1918 zavzel Gre-binj, v spomladi 1919 pa Črni grad pri Trušnji gori. Krono svojih uspehov pa je dosegel 28. maja 1919, ko je z zmagovitim napadom pregnal sovražnike s hribov pri Črni, osvobodil Črno in gnal sovražnike do Gosposvetskega polja. V koroških bojih so prestali Slovenci, Hrvati in Srbi skupno ognjeni krst v osvobojeni in zedinjeni domovini. Gosp. polkovnik je naštel pred 20 leti na Koroškem padle junake celjskega polka, Franja Malgaja, Srečka Puncerja in vrsto ostalih tovarišev ter se spomnil tudi neznanih padlih borcev. Nato je naglasi! vojakom, da stoje poleg njih koroški borci, ki jim pripada trajna zasluga za osvobojenje naše severne meje. Pozval je vojaštvo, naj vedno sledi svetlim zgledom junaških pripadnikov celjskega polka, ki so pred 20 leti ovenčali polk z neminljivo slavo. Ob zaključku je čestital vojaštvu k slavi in vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru n. Vzkliku so se navdušeno pridružile postrojene čete s trikratnim gromkim »živio!«, vojaška godba pa je zaigrala državno himno.
Izročitev Malgajeve zastave
Kmalu je prinesel Malgajev soborec g. Rajko Kotnik iz Guštanja v spremstvu svojih dveh bratrancev in predsednika celjske krajevne Legije koroških borcev g. Briščka Malgajevo zastavo s Krekove ceste mimo Narodnega doma na Krekov trg in jo ponosno ponesel mimo postrojenega polka in koroških legionarjev, nato pa je stopil h komandantu 39. p. p. g. polkovnika Defarju in mu jo izročil v varstvo z lepim nagovorom. Poudaril je, da je Malgajeva junaška četa na to zastavo prisegla zvestobo, svojemu prvemu jugoslovenskemu kralju in da ji je bila ta prisega vedno sveta, kar je tudi pokazala s svojim junaštvom. Svoj nagovor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru H.
Komandant g. polkovnik Defar je sprejel častitljivo zastavo z obljubo, da bo znal 39. p. p. ceniti to zastavo, ki ji bo odkazal častno mesto. Poudaril je, da bodo pripadniki 39. p. p., kadarkoli bi bilo treba, navduženo sledili svetlim zgledom koroških borcev. Pozval je vojaštvo, naj bo vedno zvesto tradicijam svojih prednikov v polku in končal z vzklikom: »živeli koroški borci!«.
Parada vojaštva in koroških borcev
Ob 11. ae je pričela pred poslopjem sre-skega načelstva velika parada pred ko-mandantom IV. armije armijskim generalom g. Jurišičem. V paradi sp sodeloval'
številni rezervisti, ki so v Celju na vojaških vajah, in ves 39. p. p., skupno okrog 2.000 vojakov s polkovno zastavo, in okrog 400 koroških borcev z Malgajevo zastavo. Strumna parada, ki je Celje v takem obsegu menda še ni videlo, se je prisotnih množic globoko dojmila.
Po paradi so bili številni gostje povabljeni na zakusko v Oficirski dom. Zakuske so se udeležili pripadniki vseh slojev in stanov. Opoldne so bili koroški borci v vojašnici lepo pogoščeni.
Vojaško zabavo, ki je bila določena za popoldne na Glaziji, je onemogočilo deževje, ki se je pričelo proti opoldnevu in je trajalo ves dan in tudi še v ponedeljek. V nedeljo zvečer je bila v Oficirskem domu družabna zabava celjske garnizije, ki so se je udeležili tudi predstavniki oblastev, uradov, šol, korporacij in društev ter drugi meščani. Večer je potekel v prijetnem razpoloženju in prisrčni povey-anosti med vojaštvom in domačim narodnim prebivalstvom.
Svečana slava triglavskega polka
Ljubljana, 29. maja.
Na binkoštno nedeljo je 40. triglavski polk v vojašnici kralja Petra I. Osvoboditelja na Poljanah slovesno praznoval svojo krstno slavo v spomin na zmago pri Kotlah v osvobodilnih bojih na Koroškem, od katere je v nedeljo poteklo prav 20 let.
Ob 10.30 so se na dvorišču vojašnice zbrali k slavju vsi oddelki polka, številno pa so bile zastopane tudi naše oblasti in nacionalne organizacije. Za bana je bil prisoten načelnik dr. Ratej, za mestno občino in župana mestni svetnik Lukič, za škofa stolni župnik dr. Klinar. za predsednika apelacije apelacijski sodnik dr. Strasser, portugalski konzul inž. Tomo Knez, predsednik ljubljanske sekcije JNU glavni urednik Virant, predsednik združenja vojnih prostovoljcev prof. Jeras, dalje zastopniki rezervnih oficirjev, Legije koroških borcev, strelskih družin, vseh ljubljanskih sokolskih društev, Soče, ter naših ženskih in prosvetnih organizacij. Takoj po prihodu komandanta divizije divi-zijskega generala Dragoljuba Stefanoviča in njegovega pomočnika brigadnega generala Dodiča — poleg njiju je slavi prisostvoval tudi generalštabni general Glišič, — so duhovniki vseh treh ver, katoliški kurat Ivo Maračič, pravoslavni svečenik Dušan Nikolič in vojni imam Halil Ima-movič opravil molitve z rezanjem kolača.
Nato je domačn komandant polka polkovnik Mašič imel na vojake govor, v katerem je v vznesenih besedah slavil junaški vzgled stare srbske vojske, ki je s svojim brezprimernim žrtvovanjem pripravila pot osvobojenju in uedinjenju, prav tako pa tudi junaški vzgled slovenskega planinskega polka, ki je proti koncu decembra 1918 pri Spodnjem Dravogradu
stopil v akcijo v obrambo naše severne meje. Podrobno je očrtal boje 28. maja 1919, ko sta 1. in 9. četa polka odbili sovražni napad in zavzeli Kotle. S tem je bil odpor sovražnika zlomljen, a posamezni oddelki polka so ga zasledovali, dokler niso zasedli še Gosposvetskega polja. Na koncu je komandant pozval svoje vojake, naj ostanejo zvesti junaški tradiciji polka.
Ob napeti pozornosti vojakov in gostov je nagovoril postrojene čete nato tudi di-vizionar div. general Stefanovič. Podčrtal je v svojih kratkih, izklesanih izvajanjih častne dolžnosti in življenjsko važne naloge oborožene narodne sile. Ko je polku čestital k njegovi slavi, se je hkratu spominjal blagopokojnega kralja Osvoboditelja in kralja Uedinitelja, nato pa vzkliknil močni, nerazdružni Jugoslaviji in vrhovnemu komandantu vojske Nj. Vel. kralju Petru II. Navdušeno so od poslopij vojašnice odmevali vzkliki mlademu vladarju, godba, ki jo je vodil podpolkovnik Herzog, pa je zaigrala državno himno.
Pred generali, člani oficirskega zbora in civilnimi gosti je polk nato priredil defile, ki ga je vodil podpolkovnik Šarenbek. Rahel dež, ki je začel padati, ni mogel pokvariti silnega vtisa, ki ga je na goste napravil defile. Ponovno nas je prepričal, da se po naših vojašnicah vežba vrla, čvrsta, disciplinirana, na vse pripravljena voj' ska, ki nudi narodu in državi najboljše jamstvo za varnost in mir. V defileju so sodelovali tudi rezervisti, ki se pravkar mude na orožnih vajah, in enotnost izvedbe nam je potrdila vero v enodušnost naše redne vojske in vseh državljanov, ki utegnejo biti kdajkoli poklicani pod orožje.
NAGRADNA KRIŽAKIIA
Vodoravno: 1. tajna veda, 6. vrsta pesmi, 12. žensko krstno ime, 14. desinfekcij-sko sredstvo, 15 kozarec, 16. rastlina, 18. stopnja (tujka), 19. oznaka za črko e v grški abecedi, 20. polbožje bitje iz starogrške mitologije, simbol telesnega uživanja in razvrata, 22. tujka za veliko, visoko dvorano, 23. kratica za ploskovno mero, 24. slovensko mesto, 26. osebni zaimek, 27. veznik, 28. žito.
Navpično: 1. pisana mati, 2. žensko krstno ime, 3. moško krstno ime v srbohrv. (domača oblika), 4. ime slovenske filmske igralke, 5. jaz v srbohrv., 7. začetnici za delniško družbo v nemščini, 8. duh prednika v starem rimskem verovanju, 9. muslimanski bog, 10. reka v Evropi, 12. pripadnik velikega naroda, 13 sorodnica, 16. žensko krstno ime, 17. napaka, 20. plod, 21. truma, 24. kratica za mestno občino, 25. kratica za doktor (narobe).
Nagrado v znesku 100 din
je žreb tokrat naklonil Borisu Makov-cu, dijaku iz Ljubljane, Rutarjeva 4. Troje nagrad v knjigah si dele: Anton Tavnihar. uradnik Tobačne tovarne v Ljubljani; Danica Ožbold, Čevica 60, Dol. Logatec in Ljuban Vodeb, dijak, Maribor, Kamniška 18.
!ešitev zadnje onedeljske križanke
Vodoravno: vinotok, svinjak, Tit, zlo, obe, opereta, napoved, analiza, Taraboš, sen. rja, ako, monolog, stenica.
Navpično: vino, obir, Ob, vi, nebo, Kurd, te, Teäin, za, on, opera, Ev., Pan, Edo
atom, as, leto, ar, ta, Akon, bo, šiba, ro, rt
★
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
i
Dotrpela je danes, najlepše pripravljena na pot v večnost, naša nadvse ljubljena ln skrbna žena, zlata mamica, sestra, teta, nečakinja, sestrična in svakinja, gospa
Mimica Cenčič
rojena MOŽE
Pogreb nepozabne rajnice bo v torek 30. maja ob 5. pop. na pokopališče na Žalah v Kamniku.
KAMNIK, 28. maja 1939.
JULIJ CENČIČ, šol. upravitelj, soprog; JELUŠKA in MAR J ANCA, hčerki; ANGELA por. NOVAK, sestra; FRANC MOŽE, stric in ostalo sorodstvo.
WÈ&
I
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
FRANJA GRŽ1NA
a
roj. STEPIČ
SOPROGA TRGOVCA IN POSESTNIKA
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 30. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Cernetova ul. 26, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 28. maja 1939.
Mestn pogrebe tarfld
OWin, i iuM in«
Globoko žalujoči VLADIMIR, soprog in ostalo sorodstvo.
Nizozemska^Belgija bodoče vojne ?
Naf bogatejša dežela v Ev rapi je skoraj brez vsake oborožene obrambe, ker se zanaša na svojega najzvestejšega zaveznika — na vode svo jih prekopov in rek
Napetost, ki je po likvidaciji Češkoslovaške in potem vnovič z incidenti okrog j Gdanska osvojila ozračje, je po odločnem nastopu Velike Britanije za varnost malih držav v Evropi sicer pojenjala, mrzlično zbiranje vojnih sil na fronti avtoritarnih in na fronti demokratičnih držav pa vendar nazorno priča, da se nevarnost novega svetovnega požara še ni umaknila z obzorja. Zato ni čuda, da evropski tisk še ni nehal razpravljati o konkretnih vprašanjih, ki se bodo sprožila s pričetkom nove vojne. Francoski in švicarski listi prinašajo iz dneva v dan obširna poročila, pa tudi cele ankete o varnosti posameznih držav, o njih pripravljenosti na vojno in o stanju njihovega oboroževanja.
Obraz Nizozemca
Primer Belgije, ki je büa v svetovni vojni proti lastni volji na brutalen način potegnjena v krvavi vrtinec, je dovolj poučen, da je tudi tokrat v ospredju zanimanja za usodo malih držav na meji Hitlerjevega rajha. Poleg Belgije zavzema na severovzhodnem robu Nemčije najbolj izpostavljeno mesto Nizozemska, pa se upravičeno tudi ona čuti ogrožena v rastoči negotovosti. Uavnodušnost, ki odlikuje Nizozemca, napravlja na obiskovalca njegove domovine vtis, kakor da Nizozemec ni dovzeten za strah pred vojno. A to ravnoduš-nost mu ne daje samo njegov značaj, temveč predvsem zaupanje v njegovega naj-gotovosti. Eavnodušnost, ki odlikuje Nizozemci v primeru vojnega spopada odprli jezove, bi bila skoraj ena tretjina vsega njihovega ozemlja pod vodo. A preplavljena ne bi bila samo Nizozemska, temveč bi vode vdrle preko meje v Nemčijo in preplavile cele pokrajine tja do Düsseldorfa. Nizozemska je za Nemčijo velikega pomena predvsem zaradi svojega zemljepisnega položaja. Vodne poti bi nudile nemški armadi najlepšo priliko pohoda proti Belgiji, ki bi proti nizozemski strani precej težko zmog-
na konceh peresa bodo pavja, a sokolove oči na sredi.
S temi izdelki se kitijo in krasijo kot pomladne livade ter se šopirijo s sijajem in barvami kot ponosni pavi.
Koliko je pri tem drobnem delu bilo neizpolnjenih vzdihljajev in želja, koliko po teh nitih prečutih noči in zapravljenih misli, in vendar, koliko vedrine, solnca, radosti in življenja, ubranega soglasja in zbrušenega okusa imajo ta dela v sebi!
Iz tega umetniškega bogastva in obilja raznovrstnih okraskov in barv se zrcali radost pomladnega cvetja — mračnost jesenskega listja: veselje in otožnost, in to je ravno prava umetnost; rodi se iz duše, ki zna gledati solnce in senco, belo in črno.
Ta lirika ženske duše, izražena z okrasnim bogastvom črt, likov in oblik v raznih sestavah in z obiljem motivov ter s skladnim in okusnim spajanjem raznih barv — to je prava last samo našega naroda. Ta plemenita ženska duša je duša našega skupnega naroda, ki nam govori iz svoje samote in zapuščenosti, a govori glasno, pomembno in izrazito.
Ce pogledamo okraske in motive, če
pretehtamo tehniko in izdelek, če opazujemo in vidimo, kako se ljudska duša odraža v narodnem vezu in tkivu, bomo povsod našli en sam nedeljiv narod. Neka razlika se bo pokazala le v tem, ali prevladuje svetlejša ali temnejša barva, kakršna je pač bila usoda poedinih krajev, kolikor je pač bilo boli, grenkobe in nesreče ali pa veselja in sreče.
To je ona primorska planinska ljudska duša, čista in odkrita, ki živi in biva v vedrini zagorskega razgleda in ki se ji v zamišljenem pogledu zrcalijo skromni življenjski ideali. Ona ljubi te gole višine, od koder se odpira nepregledno obzorje; ljubi ta goli krš. ki jo mori z gladom in jadom; to kalno vodo, ki stoji in usiha po režah. Vrlino te?a duha je treba proučiti in na tej podlagi ustvariti narodno last — to je narodno umetnost — ki so mu jo dedi zapustili v zavesti, da jo hrani kot svetinjo
Zavedajmo se, da sta narodna umetnost in narodna beseda dve veliki svetinji, ki ju je treba skrbno varovati, ako hočemo, da se ta značilnost, cvet in duš« našega imena, obdrži kot večna in ljub« označba našega rodu!

Ena ob plačo, druga ob doto
Ropa in vloma je osumljen neznan mlad kolesar
Mirovna palača v Haagu
la obrambo. Poleg tega predstavlja Nizozemska za velesilo, ki bi jo imela v rokah, najodličnejšo bazo za napad na Anglijo. London in industrijska središča južnovzhod-ne Anglije bi bila napadom vojnih letal iz Nizozemske v dobršni meri izročena na milost in nemilost.
Da se zavaruje proti napadom, ima Nizozemska po načinu milice organizirano armado na osnovi splošne vojaške obveznosti od 16. do 45. leta. Rekrutacija se vrši na podlagi žrebanja med sposobnimi vsakega 20. letnika. Pehotni in drugi oddelki služijo po pet in pol meseca, konjenica pa po 15 mesecev. Orožne vaje so za vsak letnik po dvakrat, vsakokrat po 20 dni. Predpisi o rekrutaciji in orožnih vajah pa so nadvse širokogrudni, tako da se lahko vojaški suknji obveznik kaj lahko izogne. Ministru vojske so podrejeni poleg osrednjega vodstva mornarice šef generalnega štaba in šef ar-madnega poveljstva. Armada obsega štiri divizije, ki so razmeščene v Amsterdamu, Haagu, Bredi in Amersfortu. Poleg teh štirih divizij obstoje še lahka brigada v Haagu in razne posebne -/ojaške skupine ter letalske organizacije. V podrobnem se armada deli na 9 brigad, 24 pehotnih, 1 kolesarski, 2 konjeniška ter 9 polkov lahke in 3 polke težke artiljerije. Med drugim premore nizozemska armada nekaj nad 100 bojnih letal, posebne motorizirane oddelke in en polk pionirjev. V celem šteje v normalnih časih 1400 častnikov ter 24.000 podčastnikov in vojakov. V mobilizaciji obsega vojska kakšnih 140.000 mož in še kakšnih 120.000 mož dodatne rezerve. Nadaljnjih 50.000 mož, ki jih obsega dopolnilna rezerva, so že bolj problematične vrednosti, in nadaljnjih 200.000 neizvežbanih bi prišlo v poštev samo kot številke. V skladu s štirimi divizijami je država razdeljena na štiri vojaška okrožja, ki jim poveljuje divi-zijski komandant, častniški zbor se rekru-
tira na polovico iz absolventov vojaške akademije v Bredi, na polovico pa iz podčastnikov, ki so z odličnim uspehom končali nadaljevalni tečaj.
Nizozemska vojna mornarica je še skromnejšega pomena. Ta obsega samo nekaj starejših obalnih oklopnih ladij po 5000 do C000 ton, dve majhni križarki po 7050 ton, 11 rušilcev po 1650 ton, 16 torpednih čolnov ter nekaj minonoscev, minoiskalcev, lovcev na podmornice, topovskih čolnov pa šolskih in specialnih ladij. Podmornic ima vsega skupaj 30. Za tujega opazovalca je v resnici presenetil vo dejstvo, da je ena izmed najbogatejših, če ne že najbogatejša država Evrope opustila dolgo vrsto let skrb za zbiranje vojnih sil, ki bi ustrezale njenemu finančnemu stanju in številu prebivalstva. V zadnjem času si je Nizozemska sicer nabavila precej novih obrambnih sredstev, vendar vse to še od daleč ne zadošča za najresnejši primer, ki utegne nastopiti danes ali jutri. Kako daleč je šla slepa vera v mir pri Nizozemcih, nam najbolj zgovorno kaže dejstvo, da domovina znamenitih »Fckkerjev« niti z zračno obrambo nI prav nič oskrbljena — Fokkerje Nizozemska na debelo izvaža.
Tako ji ne preostane nič drugega, kakor da se zanese na svoje najučinkovitejše orožje — na vode svojega morja, rek in prekopov. če bi bila Nizozemska prisiljena, da odpre svoje jezove, bi poplavo svojega ozemlja lahko regulirala tako, da bi osrednje točke države, Amsterdam, Haag, Rotterdam itd., vendarle ostale na suhem. Samo po sebi pa se razume, da je vprašanje evakuacije prebivalstva s tako ogromnnega ozemlja precej težavna naloga. Prav tako bi bilo težko izvesti oskrbo v mestih koncentriranega ljudstva, ker bi poplave odrezale najvažnejše prometne žile, ceste, reke in železnice. Vprašanje pa ostane odprto, ali bi tak način obrambe lahko rešil deželo.
Laze, 29. maja
Tvorniška delavka Rozina Lenkova je šla domov v Ribče že proti večeru. S seboj je imela dnino v znesku 400 dinarjev. Ker se je bližala noč, je dekle hitro ubiralo stopinje. Tedaj je dohitela mlajšega sopotnika, ki je skušal navezati ž njo razgovor.
Pot je držala ves čas ob Savi. Ko sta dospela do prostora, kjer ni videti nobene hiše, je neznanec skočil vanjo in jd je iztrgal ročno torbico. Delavka je seveda začela klicati na pomoč, tujec pa jo je nato še pahnil po tleh in zbežal v noč.
Tudi v Lazah je bil storjen drzen vlom. Pri nas živi mirna železničarska družina. Ima hišico in okrog nje nekaj njiv in gozda. Starejše dekle si pripravlja balo, ker ima ženina. Tudi starši so za dekle marljivo štedili in zdaj so imeli že 10.000 dinarjev prihrankov za Micikino doto.
Ko so bili vsi domači zaposljeni na njivi, se je priplazi] v hišo vlomilec, vlomil v omaro, si nabral nekaj blaga in izmaknil iz skrinje ves denar.
Sum je padel na nekega mlajšega kolesarja v pumparicah, ki se Je ob tistem času peljal skozi dolino in se pri več hišah ustavil. O dogodku so obveščeni že tudi orožniki, ki skrbno iščejo sledov za vlomilcem. Poizvedovanja so ugotovila, da se
Naše *1s^!išce
DRAMA
Torek, 30.: Zaprto.
Sreda, 31.: Velika skušnjava. Red A
OPERA Torek, 30.: Zaprto.
Sreda, 31.: La Bohème. Red Sreda. Gostovanje tenorista Christy Solarija.
Za počitnice — na Jadran :
Spoznajte zemljo in
človeka!
Narodne noše z našega Primorja
V založbi Arhiva za propagando Jadrana, ki deluje v okviru izvršilnega odbora Jadranske straže v Splitu, je nedavno izšlo veliko, monumentalno delo pod naslovom »Naš Jadran, pri-rodne lepote in umetnost«. Knjigo, ki predstavlja po svoji vsebini in po estetski opremi najbolj dovršen primer te vrste literature pri nas — izšla je tudi posebna slovenska izdaja — .so uredili Drago Magjet. Svito Fiskovič, Vjekoslav Parač in Angjeo Uvodič. Prvi de! knjige obsega šest člankov, ki so jih prispevali predsednik izvršilnega odbora JS dr. Ivo Tartaglia (Naš Jadran), akad. kipar Ivan Meštrovič (Stojimo na straži). direktor Arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovil Abramič (Kulturno-zgodovinski pregled do prihoda Slovanov), spomeniki kon-servator v Splitu dr. Ljubo Karaman (Umetnost na vzhodnem Jadranu), univ. prof. Artur Schneider, direktor Strossmajerjeve ga'erije slik v Zagrebu (Ume'niki po rodu iz Dalmacije in Hrvatskega primorja. ki so delovali v tujini) in direktor banovinske galerije slik in Etnografskega muzeja v Splitu inž. Kamilo Tonič (Narodna umetnost). Ti članki so za vsakega ljubite-
lja našega morja in zeml'-? ob njem nepogrešljiv vir spoznavanja, brez katerega uide predobršna mera lepot in zanimivosti, ki jih prerrore'a dalmatinska obala in njeno zaledje, njegovim očem. Vrsti člankov je pridružena serija nad 200 celostranskih slik v ba-krotisku, ki v umetniško skrbnih, dovršenih reprodukcijah podajajo izbor vsega, kar nudi naš Jadran prirodnih lepot, arhitekture, slikarstva in kiparstva. lz knjige, ki jo vsakemu resničnemu ljubitelju našega morja nadvse toplo priporočamo, prinašamo danes po članku inž. Tančica kratek odlomek iz poglavja, ki je tudi rednejšim izletnikom na Jadran n anj znano, o kmečkih dekletih in ženah, ki v samoti dalmatinskega zagorja ustvarjajo eno izmed dragocenosti naše obmorske kulture — umetne domače vezenine: Glej jih, kako odhajajo na pašo! Mirno pazi pastirica na svojo čredo in za njo »vez predrobno veze«, prepevajoč tihe popevke, kot bi mladenka hotela vse one prebujene zvoke, ki v poletu ljubezni in sreče prekipevajo v njej — prenesti na platno!
Tod^ posedajo spomladi po zeleni trati, obkrožene z raznovrstnim poljskim cvet-
jem, po srčku božane s pesmijo drobnega slavčka in opajane z dihom žolte kapini-ke, rumene kot zlato. Vezenje vezejo pa-stirice in pripovedujejo si čudne zgodbe o vilah in čarovnicah ter druga drugi odkrivajo tajne svojih mladih src, iz prsi pa jim kipe vzdihi in hrepenenja!
Treba je razumeti dušo tega ljudstva, treba je vedeti, v kakšnih trenutkih je napravilo tako premišljene, sijajne vezenine, polne barvitosti in življenja. To so svečani trenutki sreče, ko je srce zadovoljno, ko je duša polna sladke miline. Vse to jim gre iz glave, pa mislijo, da delajo po svobodnem zamisleku, dočim se v resnici to dogaja po starodavnem izročilu in tisočletnih spominih narodne duše. Zakonov vezenja se jim ni treba učiti. Rojene so z zakonom svilene niti! Potomke so onih prednikov, ki so delali za vse. ki so znali izrabiti veliko sposobnost našega naroda.
Tudi barve znajo te neuke in večinoma tudi nepismene delavke mojstrsko spajati s svojim čopičem, drobno iglico; same si izmišljajo zapletene geometrijske okraske in like, stilizirajo rastline, cvetje, živali in drugo ter vse to skladno povežejo v čudovito celoto z vzorci in načrti, ki jih je njihova duša vsrkala iz narave in jih vpisala v bistre in sveže možgane:
Me počakaj, solnce, na zahodu,
da navezem bratu zarokavje:
Madie pe svetu
Danes bomo poslušali
Ljubljana 11: šolska ura: Pokrajinska oddaja iz škofje Loke. — 12.45: Daljne dežele v glasbenih slikah (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20. Cimermanov kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Od Gdinje do Gdanska (prof. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Slovenska kmečka hiša (dr. Ivan Simonič). — 19.50: Deset minut zabave.
—	20: Koncert angleške glasbe (plošče).
—	21.10: Akademski pevski kvintet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 17: Lahka godba. — 18.15: Plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.15: Lahka godba. — Zagreb 17 15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz gledališča. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Pester glasbeni spored. — 20: Vesela mladost. — 21.10: češka glasba. — 22.10: Plošče. — Varšava 21: Mo-niuszkove skladbe. — 22.15: Sk!adbe za violino in klavir. — 22.45: Plošče. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19.30: Bolgarske pesmi. — 20: Haydnov godalni kvartet. — 21: Ruske romance. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 15.30- Plošče. — 16: Orkester. — 20.15: Haydnov spominski koncert. — 22.35: Nočni koncert in ples. — Berlin 19: Plošče po željah. — 20: Prenos Mozartove opere »Don Juan«. — 23: Nočni koncert in ples. — München 19: Glasba za delopust. — 20.15: Konjeniške koračnice. — 21: Pokrajinske slike. — 22.35: Koncert solistov in orkestra. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.30: Plošče. — 19.45: Humor. — 20.30: Stare popevke. — 22.45: Plošče.
je sukal sumljiv neznanec tudi v Senože-tih. Pri sebi je imel precej denarja in je prosil v neki hiši za prenočišče, a ga ni dobil. Ljudje sumijo, da je bil zlikovec v obeh primerih isti.
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Dobro kuharico
od 20—40 let, sprejmem Plača 500. Sobarica v hiši Ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna služba«.
13058-1
Prodajalka
poštena, pridna in zaneslji va, z lepim nastopom in veseljem do trgovine dobi stalno služDo. — Izvež bana v papirni in galanterij ski stroki ima prednost. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. «Inteligentna«.
Jutra pod 13054-1
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 12 din
Mesto sluge
ali kai primernega išče tre zen in pošten vešč več iczi-kov. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kamorkoli«
12992 ,
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Srajce za birmance
fine, modne, športne tei svilene letne srajce za gospode po znano nizkih tovarniških cenah nudi — •>KREKO«. Tavčarjeva i, >edai tudi nova podružn:ca Tyrševa 31 (zraven veletr govine Verlič).
13000-13
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Gostilno
dobro vpeljano oddam. Pogoj odkup Inventarja in nekaj odškodnine. Po nudbe pod »Ljubljana 22.000« na ogl. odd. Jutra.
13123-19
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Mirna stranka
odrasle osebe, išče dvosobno stanovanje s pritiklinami Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »M 39«
12848 21a
/J'I I
'i'ZL"
&
Eeseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in lepim razgledom, oddam v centru z vso oskrbo. Naslov i vsen poslovalnicah Jutra.
13355-23
beseda 1 din. davek 3 iln za šifro ali dajanje lasiova 5 din. najmanjši znesefc 17 diD
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA.
		
		V.-:'S. v'-'.
f
Potrti globoke žalosti sporočamo znancem in prijateljem, ia je preminul naš dobri soprog, stric, svak, gospod
ANTON PIRC
KLJUČAVNIČAR DRŽ. ŽEL.
Pogreb bo v torek 30. maja ob štirih pop. iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Maribor, 29. maja 1939.
ŽALUJOČA ŽENA in ostali sorodniki
»
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato )o pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Sminici — S»erto!tk* Inica
! v v ■
■r
Podpisani sporočajo v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njihov vroče ljubljeni oče, brat, tast, svak, stari oče, stric, stari stric, prastric, gospod
JOSIP TSCHEUGI
pivovarnar in posestnik
danes na binkoštni ponedeljek ob %1 zjutraj v 87. letu starosti, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 31. maja ob 16. uri po blagoslovitvi izpred hiše žalosti v Gregorčičevi 29 na Kalvarijo v Pekrah, kjer bo počival v družinski grobnici.
Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni in mestni župni cerkvi v četrtek ob 7. uri. MARIBOR, 29. maja 1939.
PAVLA FELBER in JOSIPINA LUCKMANN, hčerki; FRANC TSCHEUGI, sin; FRIC FELBER in HERBERT LUCKMANN, zeta; FANI grofica ALBERTI, sestra. ANFJJZFi, ILSE, vnukinji; VINCENC ANDRE ASCH,
svak.

Ljubljanski nogometni turnir je Sel po vodi
V nedeljo In včeraj je SK Ljubljana organizirala turnir Stirili za pokal predsednika LNP dr. Köstla, ki ga je priborilo ligaško moštvo SK Ljubljane
Ljubljana, 29. maja.
Binkoštni nogometni turnir SK Ljubljane je šel po vodi. Dež, ki je začel že včeraj dopoldne nalahko, se je popoldne spremenil v naliv. Pol ure pred tekmo pa je že lilo kakor iz škafa in je kljub napovedi, da bo tekma ob vsakem vremenu, že kazalo, da to ne bo mogoče. Na igrišču »e ie nabralo toliko vode, da bi se skoraj lahko vršil plavalni miting. Posebno pred obema goloma sta bili veliki luži, ki sta oba vratarja gotovo navdajali s strahom, kajti metati se po takem terenu ni ravno prijetna stvar. Zaradi tega obupnega vremena ni bilo v začetku na igrišču prav nobenih gledalcev, toda ob polčasu prve tekme, ko je dež začel nekoliko ponehavati, se je tribuna napolnila do zadnjega kotička, pa tudi zunaj je nekaj prav vztrajnih kibi-cev kljuoovaio vremenu.
Prva tekma, med ISSK Mariborom in re-preezntanco Ljubljane, ki je bila napovedana za 15.30 se je začela z lOminutno zamudo. Kdor je pričakoval, da bo tekma trpela zaradi dežja in zelo slabega igrišča na tempu ali na borbenosti, se je motil. Posebno Mariborčani so se borili z veliko požrtvovalnostjo in so bili ravno zaradi tega nekoliko v premoči. Pa tudi reprezentanca Ljubljane ni po igri zaostajala za gosti in je ustvarila veliko število zrelih situacij v neposredni bližini nasprotnega gola. Toda velika luža pred golom je preprečila marsikaj sigurnega, česar bi obramba gotovo ne mogla. Dočim je bila obramba pri gostih slabši del mošt /a se je naša. obramba tako srednja, kakor ožja, od-ličnr držala in ima veliko zaslugo za zmago Obe moštvi sta zlasti uspešno prodirali preko levih kril, ki sta zelo hitro prenašali žogo pred gol, kjer pa zaradi naravna -;t nemogočega terena pozicij ai bilo mogoče izkoristiti. Tamkaj so se posebno proti kur.ru igre zaradi izčrpanosti igračev odigravali prizori, nad katerimi se je sicer maloštevilna publika izvrstno zabavala.
Reprez. Ljubljane : Maribor 2 i 1 (2 S 1)
ISSK Maribor: Marguč, Kurent, Kram-berger, Malec, Simčič, Tkalec, Kovic, Bač-nik, Vane, Vodeb, Tčar.
Repr. Ljubljane: Oblak (Hermes), Unter-reiter (Reka), Repovž (R.), Poljšak (R.), Marcii (Jadran), Košenina (H.), Marn (J.), če-bohin (Ljubljana), Zigon (Mars), Ferjan (H) Doberlet (M.).
Potek je bil ves čas zelo zanimiv, ker so pe napadi in situacije zelo hitro menjavale Posebno začetek igre se je odvijal v zelo hitrem tempu in je bilo izvedenih od obeh strani več nevarnih napadov. V 7. min. Cebohin lepo strelja na gol, toda_ za las previsoko in žoga se odbije od prečke. Moštvi posebno uspešno prodirata preko kril. Mariborčani prehajajo počasi v premoč, teda pred golom so premalo odločni in naša obramba sigurno Sisti. Sele v 12. min pride premoč Mb. popolnoma do izraza. ko desna zveza Kovic zabije iz bližine lep gol. Mb. vodi 1 :0. Temu golu sledijo številni napadi L. Doberlet ustvarja pred golom Mb. kočljive situacije, toda vsi udarci na gol so premehki in požrtvovalni golman Marguč brani tako tudi v najnevarnejših situacijah. V 17. minuti ostane kot proti Mb. neizkoriščen. Takoj nato ima Doberlet zopet priliko, toda poda na desno, ali žoga niti ne pride do Ferjana, ker obtiči v vodi. Sedaj je L. nekaj časa v premoči. Toda gola le ni, ker so vsi streli na gol preslabi. Slede zopet izmenično napadi z obeh strani in zdi se, da se rezultat do konca ne bo spremenil. V 40. minuti potisne Ferjan žogo krepko »mimo« praznega gola. Prilika za izenačenje je zamujena. Toda v 42. minuti poda Marn z desnega krila v sredo, žogo doseže Ferjan in jo pošlje v levi zgornji kot. Stanje je 1 :1. V zadnji minuti pa Doberlet prodre v neposredno bližino gola in zviša na 2:1.
Drugi polčas igre se nadaljuje brez pav-ze. Mariborčani se trudijo, da bi izenačili, kar pa se jim zaradi zelo dobre obrambe L. ne posreči, čeprav včasih že vidijo žogo v mreži. Pa tudi L. zamudi in zastrelja dosti lepih situacij. Tako je že v 3. min. Marn sam pred golom, toda žoga gre v aut. V 6. minuti bi Vane »skoraj« dosegel izenačenje ali Mariborčanov se drži smola in žoga se odbije od prečke. Proti sredi polčasa tempo popušča in igra ni več tako povezana. L. prehaja počasi v premoč, ki jo pa ne zna izkoristiti. Proti koncu Mariborčani zopet pritisnejo ,da bi vsaj izenačili. Morda bi se jim to tudi posrečilo, če ne bi bili že popolnoma izčrpani Tekma se je končala tako z zmago repr. Ljubljane, dasi je med gledalci prevladovalo mnenje, da bi zmago bolj zaslužili, po svoji borbenosti in lepi igri, Mariborčani.
Tekmo je sodil g. Mrdjen.
Ljubljana : Rapid (Gradec) H : 1 (5 :1)
Druga tekma, ki so jo gledalci pričakovali s posebnim zanimanjem, pa jih je razočarala. Tekma se je odigravala v znaku
_ Jako pa res ne boste zadeli nobene!
popolne premoči ligaša in gostje razen gola, ki so ga dosegli in še nekaj napadov, sploh ves čas niso resno ogrožali našega gola. Naši igralci so bili odlično razpoloženi in jim je uspevala skoraj vsaka akcija Da pa je rezultat tako visok, je kriva zlasti ožja obramba gostov, ki je igrala najslabše. Tekma se je začela ob 17.20, sodil je g. Macoratti.
Prvi gol za Ljubljano je zabil v 7. min. Grintal, ki ima takoj nato zopet priliko, toda pošlje preko gola. Ze takoj v začetku se opazi velika premoč Ljubljane. V 14. min. drugi gol za Ljubljano. Erber poda 15 m pred golom Vinku, ki strelja na goL Žoga pa se od branilca odbije k Tončku, ki jo pošlje mimo vratarja v gol. 2 :0 za Lj. V 26. min. uspe levi zvezi Gradčanov, da zabije častni gol. Igra je še dalje v znamenju premoči Lj. V 35. min. Erber iz krasne solo akcije zabije tretji gol. Ze dve minuti pozneje zviša Grintal iz neposredne bližine na 4 :1 in 5 min. pred koncem prvega polčasa Vinko na 5 : 1.
V drugem polčasu se slika ne izpremeni. Že v 5. min. poviša Tonček na 6:1. Nato se gostje nekoliko popravijo, toda ne za dolgo. V 22. min. gre žoga zopet v gol Gradčanov, ne da bi kdo to od gledalcev videl. Tudi na igrišču je prerekanje, toda sodni kpokaže na sredo igrišča. 7 :1 za Lj. Zadnji gol zabije Grintal v 35. min in s stanjem 8 : 1 je bil določen drugi zmagovalec današnjega finala za pokal, darilo
predsednika LNP dr. Köstla.
★
Danes je bilo vreme nekoliko bolj prizanesljivo in tudi obisk je bil nekoliko boljši kakor včeraj. Na sporedu sta bili preostali dve tekmi, in sicer najprej obeh včerajšnjih premagancev, graškega Rapida in Maribora, ter obeh zmagovalcev, našega ligaša in ljubljanske reprezentance.
Maribor : Rapid 4 s 2 (1 s t)
Gradčani, ki včeraj niso zapustili najboljšega vtisa, so se danes precej popravili, najbolj pa njihov vratar, ki mu včeraj ni uspela nobena stvar. Tudi napad je bil mnogo bolj agilen in je res tudi prvi dosegel vodilni gol. V napadu se je odlikovalo levo krilo, ki je do odmora delalo mariborski obrambi s svojimi pobegi mnogo preglavic. Pred golom pa je bil ves napadalni kvintet le preveč počasen.
Mariborčani so bili v prav dobri formi in so posebno v drugem polčasu stalno oblegali Rapidova vrata. V napadu je bil najmočnejši Vičar, ki so ga tudi najbolj zaposlili, toda pred golom ga je spremljala precejšnja smola. V krilski vrati je zelo ugajal srednji krilec Simčič, ki je bil povsod na mestu, zadovoljila pa je tudi obramba, ki pa v drugem delu igre niti ni imela mnogo posla.
Vodilni gol so gostje zabili že v 6. min. v prazen gol. Maribor se zelo trudi, da bi izenačil in ima tudi mnogo zrelih pozicij, toda strelce spremlja velika smola. Zato pa uspe R., da s hitrimi prodori večkrat preseneti mariborsko obrambo; v 32. min. prodre levo krilo Laptos sam pred gol in poviša na 2:0. V 35. min. strelja Simčič iz daljave 18 m prosti strel. Vratar žogo ujame, toda tako nesigurno, da mu uide v mrežo. 2 :1 za Rapid.
Po odmoru Rapid ni mogel več zadržati Mariborovega poleta. 20 minut se je igralo sicer še na obeh polovicah igrišča, ko pa je Vodeb izenačil, se je vsa igra prenesla pred apidova vrata. V 30. min. je Tičar zvišal na 3:2 in dve min. kasneje pa še na 4:2.
Maribor je zmagal zasluženo in bi bil rezultat lahko še višji v njegovo korist.
Vodja Rapidovega moštva je izjavil, da njegovo moštvo ni bilo ojačeno z igralci nobenega drugega graškega kluba — kakor je bilo v reklami za ta turnir —. temveč celo okrnjeno. Razen tega so bili Gradčani prvi dan tudi močno utrujeni, ker so se vse dopoldne vozili in brez pravega odmora nastopili na tekmi.
Ljubljana : reprezentanca Ljubljane 7 : 3 (4 : 2)
Reprezentanca Ljubljane je nastopila v tej odločilni tekmi za pokal v enaki postavi kakor dan prej. razen Čebohina. namesto katerega je v desni zvezi igral Podgajšek. Enajstorica SK Ljubljane pa je nastopila takole:
Lintner, Gomezel, Ceg<ar, Vodiš3k. Šer-cer, Boncelj, Janežič, Tonček, Grintal, Vinko, Trko.
Ta odločilna tekma je bila prav zanimiva, ker je moštvo reprezentance nudilo ligašem močan odpor in se ni omejilo samo na obrambo. To velja posebno za del prvega polčasa, ko so prišli izbranci Ljubljane celo z 2:0 v vodstvo. Vsi njihovi deli so igrali z veliko voljo in tudi hitro ter so prav leoo kombinirali, t"ko da je morala obramba lisašsv sprva skrbno paziti na vsako njihovo akcijo. Reprezentanca je v teku i'"re pol soma popustila in ni mogla vzdržati silnega tempa, s katerim je pozneje Ljubljana izvojevala zmago. V moštvu zmagovalca sta ugajali obe krili Janežič in Trkn pa tudi ostali so bili vsi dobri. V krilski vrsti je bil odličen Šercer, pa tudi obramba z Lintnerjem v golu je pokazala solidno formo. Od dobljenih treh golov ni bil nobeden ubranljiv.
10 golov te tekme je padlo v naslednjem vrstnem redu: v 15. min. po Zigonu 1 : 0 za reprezentanco in v 23. min po Marnu 2 : 0 za reprezentanco, v 24. min. Grintal 2:1 za reprezentanco, v 25 min. Trko 2:2. v 27. min. Tonček 3 :2 za Ljubljano in v 42. min. Trko 4 : 2 za L j. Po odmoru do 7. min. 2 gola po Erberju in Janežiču, v 16. min. po Grintalu iz enajstmetrovke, zadnji 7. gol za Lj. Tik pred koncem zabije Marn še tretji gol za premagane..
Binkoštni nogometni turnir Ljubljane je zelo trpel zaradi slabega vremena, kar je imelo neprijetne posledice ne samo za športno, ampak tudi za materialno stran prireditve. Skoda res, da skrbno pripravljeni turnir ni imel več sreče z vremenom!
Prazniski spored v Beogradu
Beograd, 29. maja
Oba binkoštna praznika je beograjska Jugoslavija — kakor že ves pretekli teden — izrabila za razne športne prireditve v okviru proslave 251etnice klubovega obstoja. Včeraj dopoldne se je na njenem igrišču končala velika kolesarska dirka okoli Srbije — o kateri poročamo na drugem mestu, — glavno atrakcijo pa so predstavljale štiri nogometne tekme, v katerih so razen vseh treh vodilnih beograjskih klubov nastopili tudi odlični nemški nogometaši iz Hannovera.
Včeraj sta kot prvi par nastopila
Bask : BSK 3 : 2 (2 : O)
Baskovci so v tej igri zaigrali z velikim elanom in novi državni prvak se je to pot pokazal v zelo slabi formi, saj je še nekaj časa po odmoru bil rezultat kar 3:0 v korist Baska. BSK je bil popolnoma pod običajno formo in je celo zastreljal enajstmetrovko. Proti koncu igre so se mojstri sicer nekoliko popravili in izboljšali razliko za dva gola, toda za izrav-nanje ali morebitno zmago je bilo že prekasno. Bask je zmago popolnoma zaslužil in so jo njegovi pristaši sprejeli z burnim odobravanjem.
Jugoslavija : Hannover 4 s 3 (o so)
V drugi igri je moštvo jubilanta nastopilo proti gostom iz Nemčije. Obe moštvi sta pokazali prav lepo igro, pri čemer so se Nemci odlikovali z veliko požrtvovalnostjo in fairneso, toda do odmora nobenemu ni uspelo zabiti gol. Rezultat se je začel oblikovati šele v drugi polovici igre, pri čemer so imeli domačini večjo srečo in so tako do konca ostali za en gol na boljšem.
Tekme za Davisov pokal
okoli Srbije
Danes so se nasprotniki medsebojno iz- | aIaCOmItO Hlf*1f 21 menjali in je najprej bila tekma	IWIOflTWMl WU Aa
Jugoslavija : Bask Z : 1 (1:0)
Obe enajstorici se nista posebno trudili in igra ni bila na veliki višini. Zmagoviti gol so rdeči zabili tik pred koncem igre, v ostalem pa sta bili moštvi ves čas precej enakovredni.
Hannover : BSK 3:2 (2:0)
Moštvo nemškega državnega prvaka je danes izvojevalo lepo in zasluženo zmago nad našim državnim prvakom Nemci so danes zaigrali sijajno. Moštvo je pokazalo dovršeno tehniko, odlično fizično kondicijo in vztrajnost ter je bilo res v vseh vrstah izglajeno do zadnje podrobnosti. Tako je že do odmora vodilo z 2:0 in do takrat je vse kazalo, da BSK danes ne bo pospravil zmage.
Po odmoru so se domači vendarle nekoliko razvneli in jim je res uspelo, da so rezultat izravnali. Tik pred koncem pa so Nemci zabili še en gol in tako dosegli zmago.
Občinstva je bilo okoli 4000, vreme pa za nogomet včeraj in danes baš ni bilo prijazno, čeprav ni deževalo.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Ljubljana jim. — Svoboda jun
3 : 2.
Zagreb: Vienna (Dunaj) — 2elezničar 3 : 0 (1 :0), ZAK (Subotica) — Gradjanski B 1:1 (1:0), Vienna — Gradjanski 3 :3 (2 :2), Železničar — ZAK 4:1 (2:0). Tekme na proslavi 251etnice Železničarja.
Vinkovci: Na proslavi 201etnice Cibalije v Vinkovcih sta igrala v nedeljo Bat'a iz Borova in Gradjanski iz Zagreba. Zmagala je Bat'a s 3 : 2 (1 :1).
Sušak: Na proslavi jubileja Orijenta je zagrebški Hašk zmagal proti Grionu (Pulj> 7 : 1, splitski Hajduk pa proti Orijentu 2 : 0.
Rim: Prvenstvo (zadnje kolo): Triestina
—	Juventus 1 :1, Lucchese — Liguria 3 :1, Modena — Milano 2 : 2, Roma — Novara 3 : 0, Napoli — Lazio 0 : 0, Ambrosiana
—	Bologna 2 : 0, Livorno — Genova 1 : 0, Torino — Bari 2 : 1. Prvak italijanske prve lige je Bologna, Lucchese in Livorno bosta morala v drugo ligo, iz te pa prideta v prvo Fiorentina in Atalanta.
Varšava: Poljska — Belgija 3 : 3 (2 : 1).
Budimpešta: Prvenstvo: Bocskay — Szol-nok 3 :1. Phöbus — Elektromos 2 :1, Fe-renevaroš — Taxi 6:1, Kispest Nemzeti 6 : 1, Hungaria — Szeged 6 : 1, Ujpest — Budafok 9:0.
Jugoslavija : Italija 3:2
V nedeljo in včeraj zadnja dva singla, proti De Stefaniju, borbi v dveh delih
Milan, 29. maja.
Včeraj se je v stadionu tukajšnjega teniškega kluba nadaljevalo mednarodno srečanje v tenisu za Davisov pokal med Italijo in Jugoslavijo.
Ob 14.30 sta nastopila kot prva De Stefani in Mitič. Ob ogromnem navijanju občinstva se je med obema nasprotnikoma razvila ogorčena borba, v kateri pa je bil Mitič zelo nervozen in je prvi set brez pravega odpora prepustil Italijanu. 6 :1 za De Štefanija.
V	drugem setu se je Mitič nekoliko popravil in dosegel stanje 4 :4. Tukaj so posegli vmes italijanski sodniki, ki so očitno oškodovali Mitica in jugoslovanski kapetan moštva je v znak protesta celo zapustil svoje mesto poleg italijanskega. Toda tudi to ni izpremenilo sodnikovih odločitev in Mitič je tudi drugi set izgubil s 4 : 6.
V	tretjem setu se je Mitič z vsemi silami znova vrgel v borbo. Zdaj se bori proti sodnikom in občinstvu in v divjem elanu vodi s 4 :2, poviša nato na 5 :3 in zaključi ta set s 6 :4 v svojo korist.
Po krajšem odmoru se začne še četrti set, ki ga Stefani srečno izvojuje zase s
6	: 3.
Po tem singlu je bilo stanje točk izravnano 2 :2 in ves stadion je z burnim odobravanjem pozdravil ta uspeh De Štefanija.
Nato sta nastopila v zadnjem in odločilnem setu Punčec in Canapele. Ves stadion je na nogah, publika pozdravlja svojega, ozračje je skrajno napeto, kajti igra teh dveh je morala odločiti, katera izmed obeh držav pojde v nadaljnje tekmovanje. Ze pri prvih žogah se dvigne v stadionu vihar vzklikov in kričanja ... Vsi hočejo zmago domačina.
Tako se začne prvi set, ki je bil obenem najdaljši, kar jih je bilo kdaj na milanskem stadionu. Uro in dvajset minut sta se borila oba ob enostranskem navijanju domačega občinstva. Izmenoma padajo poeni zdaj v korist Punčeca, zdaj v korist Cana-pelea. In tako pride do 5 :5, 6 :5, 6 : 6, 7 :6,
7	• 7. 8 : 7, 8 : 8, 9 : 8. Množice v stadionu se dvigajo raz sedežev in stoje opazujejo konec dramatične borbe v tem setu. Punčec je že povišal na 9:8. toda Italijan še ne popusti in spet prideta oba na 10 :10. Punčec bori kakor lev. Vidi se mu, da se je nopolnoma pomiril in da je v sijajni fizični kondiciii, kajti nasprotnik že kaže prve nzake utrujenosti. Punčec ga podi iz kota v kot. Cenacele teka sem in tja, stiska zobe. toda tudi on se bori junaško dalje Držita ga elan občinstva in pa marsikatera pristranost sodnikov. Punčec poviša na 10 :11. V stadionu je vse tiho. Takoj nato pa se snet dviffne val vzklikov za Ca-napeleia. Res se Italijan še enkrat zažene in ob oglušujočih ovacijah tisočev v stadionu izravna na 11 :11. Kapetan jugoslovanskega moštva spet protestira proti pri-stranosti stranskih sodnikov, toda igra se nadaljuje v mrtvaški tišini. Punčec poviša na 12 : 11 in nato s sijajnimi žogami naposled zaključi ta set s 13 : 11 v svojo korist. Minulo je 80 minut dramatične teniške borbe.
V drugem setu je občinstvo sprva kakor poparjeno, Punčec je v ogromni premoči in meče svojega nasprotnika iz konca v konec igrišča ter gladko doseže vodstvo s 5 : 0. Sele sedaj se Canapeleu posreči rešiti games za sebe, toda takoj nato konča Punčec ta zelo kratki set s 6:1 v svojo korist.
V	tretjem setu gre Punčecu od začetka prav dobro in brez težave preide v vodstvo z 2 : 1, takoj nato pa tudi do 3:1. Cana-
sta bila v Milanu odigrana v katerih je Mitic izgubil Punčec pa po dramatični premagal Canapelea
pele zniža zdaj na 3:2, toda Punčec že doda četrti games. Razburjenje v stadionu je nepopisno. Canapele podvoji svoj napor in spet popravi na 4 :3. Borba je izredno razburljiva, ker oba igralca zastavljata vse svoje sile V grobnem molku poviša Punčec na 5:3, toda zdaj spet Italijan izvleče games in stanje je 5:4 za Punčeca!
Pri tem stanju zahteva kapetan italijanskega moštva, naj se igra po prejšnjem dogovoru zaradi teme prekine, nakar sodnik preloži nadaljevanje tega singla na današnji dan.
Odločitev In končna zmaga
Danes popoldne ob 16. se je nadaljevala včeraj prekinjena zadnja single - partija med Punčecem in Canapele jem, za katero je vladalo še prav posebno zanimanje.
Punčec, ki je v prekinjenem tretjem setu pridobil lepo prednost in bi bil gotovo včeraj že v tem prišel do točke in končne zmage, je bil danes sprva zelo nesiguren, tako da ga je Italijan ne samo dohitel in izravnal včerajšnji naskok, temveč navsezadnje tudi ta set s 6 : 8 odločil v svojo korist.
Tako je bil tudi v tem zadnjem singlu potreben še četrti set, v katerem pa vprašanje boljšega kar takoj po prvih udarcih ni bilo več odprto. Punčec se je spet pokazal v svoji stari sijajni kondiciji in je z lahkoto dobil ta set s 6 :3.
Tako se je ta precej težka preizkušnja jugoslovenskih belih mušketirjev nehala s tesno, toda junaško priborjeno in več kot zasluženo zmago s 3 : 2 za Jugoslavijo. Ta zmaga je Jugoslovanom odprla pot do nastopa v evropskem semifinalu, v katerem bodo igrali zastopniki samo še štirih najboljših teniških narodov v Evropi, in sicer Angleži in Nemci ter Belgijci in Jugoslo-veni. Slednie srečanje bo koncem tega tedna v Zagrebu.
Ostala srečanja
Anglija : Francija 3 : 2
V	zadnjem singlu je Boussus (Francija) premagal Shieldsa v treh setih 6:0, 6:2, 7:5 in tako rešil še eno točko v korist Francije. V semifinale z Nemci pojde Anglija na domačih tleh.
Nemčija : Švedska 3 : 2
V	prvih dveh singlih sta Nemca Menzel in Henkel dobila prvi dve točki. Menzel je brez težav odpravil Ult-mana v treh setih 6:0, 6:2, 6:1, Henkel pa je imel precej več opravka s Schröder jem, ki mu je odvzel točko šele po petih setih 5:7, 3:6, 6:3, 8:6, 6:3. V nedeljo so igrali double, v katerem sta Nemčijo zastopala Henkel in Metaxa. Oba favorita sta se pokazala v zelo slabi formi — posebno Dunajčan Metaxa — in tako sta Šveda Schröder in Rolson zmagala v doubleu 6:2, 1:6,6:3, 6:3. Včeraj je Menzel premagal še Schröderja in tako je zmaga že nemška, Henkel pa je prepustil zmago Ult-
manu.	_
Belgija : Norveška 4 : 1
V	Bruslju sta domačina Lacroix in Mayaert v prvih dveh singlih zmagala nad Norvežanom Haamesom inRin-deorn brez težav — prvi s 6:1, 6:4, 6:2, drugi pa s 6:1, 6:0, 6:0 — in priborila Belgiji prvi dve točki ▼ tretjem kolu teh tekem. Srečanje se je že včeraj končalo z eno edino točko za goste.
Zmagovalec je Avgust Prosenik
Beograd, 29. maja Pred 5000 gledalci so se včeraj okoli 11. dopoldne začeli na igrišče Jugoslavije vračati udeleženci šestdnevne kolesarske dirke okoli Srbije, ki jih je vodila na 1009 km dolgi progi od Beograda mimo Užičke Požege, Raške, Skoplja, Niša m Kragujevca spet nazaj v Beograd. Dirke se je udeležilo 44 udeležencev, na cilj v Beograd pa se jih je vrnilo 23. Med prispelimi je ostal edini dirkač slovenskih klubov — med vozači je še cela vrsta Slovencev, ki pa nastopajo za zagrebške in beograjske klube — samo še Josip Peternel, ki se je junaško držal do konca in v skupni oceni zasedel 9. mesto. Po petih etapah je naš Peternel prišel že na šesto mesto med vsemi, pa je oči vidno v zadnjih dveh dnevih precej izgubil in zaostal za tri mesta.
Na cilj šeste etape v Beograd je prispel prvi Pokupec, ki je prejel kot zmagovalec te etape zlato uro, darilo ministra za telesno vzgojo, nato pa so se zvrstili: Prosenik, Rumun Tudose, Lavrih, Penčev, Grgac, Christea, Veljkovič, Jan Capu, Fiket in še ostali.
V skupni oceni je ostal — kakor se je moralo po velikem naskoku v skupno doseženem času računati v naprej — veliki favorit te dirke Avgust Prosenik, ki je vsega prevozil progo v 34 urah 24 minutah in 22 sekundah ter dosegel povprečno hitrost okoli 30 km na uro.
Vrstni red naslednjih je bil takle:
2. Grgac 34:41:28, 3. Lavrih 34:52:28,4. Tudose (Rum.) 35:02:40, 5. Pokupec 35: 04:07, 6. Christea (Rum.) 35:16:26, 7. Veljkovič 35:22:31, 8. Erdelji 35:26:16, 9. Peternel 35:28:26, 10. Penčev 36:15.
Zvečer so organizatorji — beograjski tisk in beograjski radio — priredili udeležencem svečan banket, na katerem so bili razglašeni rezultati in razdeljena darila. Glavno darilo za zmagovalca celotne dirke — pokal Nj. Vel. kralja — je izročil Proseniku zastopnik ministra za telesno vzgojo načelnik Aračič, razen tega pa je Prosenik dobil še razna druga darila za zmage v posameznih etapah, in sicer vseh skupaj v vrednosti okoli 20.000 dinarjev. Najboljši Rumun Tudose je prejel posebno darilo — zlato tiro, ki mu jo je izročil maršal dvora Colak-Antič.
Dirka okoli Srbije je bila za razvoj te športne panoge v naših južnih krajih brez dvoma ogromnega propagandnega pomena. Čeprav so »oficielni« zastopniki naših klubov na tej dirki v veliki večini morali odstopiti že davno pred končnim ciljem in je do tja vzdržal samo Peternel, imamo v vrstah najboljše plasiranih tudi Slovenci svoje zastopnike, na prvem mestu Avgusta Prosenika in na tretjem Karla Lavriha, ki pa že več let nosita adrese bratskih kolesarskih klubov iz Zagreba in Beograda.
SK Ilirija, plavalna sekcija. — Danes ob 18. bo sestanek aktivnega članstva plavalne sekcije zaradi otvoritve kopališča, sezonskega plavalnega programa in izvolitve načelstva sekcije. Članstvo naj prinese s seboj klubske izkaznice zaradi kontrole o poravnani članarini.
Prijave za motocikl'stične dirke za veliko nagrado Jugoslavije v Zagrebu se morajo brezpogojno — tako nas obvešča Savez motoklubov — poslati prireditelju I HMK Zagreba do določenega roka, to je do 1. junija t. L, ker bodo vse naknadne prijave odklonjene, prav tako pa ne bo vzeta v poštev nobena prijava, ki bi ne bila predložena na prijavnem formularju. Savez motoklubov objavlja še, da je zelo verjetno, da bo razen mednarodne dirke v nedeljo, 11. t. m., prejšnji dan, torej v soboto, 10. junija še posebna prvenstvena nacionalna dirka, na katero naj se vozači tudi prijavijo v prej omenjenem roku.
OdUKovanje nogometnih delavcev. Dodatno k naši svoječasni brzojavki v ^Jutru« o odlikovanju številnih nogometnih delavcev, med katerimi so bili tudi iz Ljubljane gg. Evgen Betetto, dr. Janko Kosti in Mario Kuret, objavljamo še, da sta bila izmed Slovencev pri tej priliki odlikovana še z redom sv. Save IV. vrste major Milko Vizjak (dolgoletni odbornik in sedaj podpredsednik JNS ter športni referent ministrstva vojske in mornarice) in z redom sv. Save V. vrste še železniški uradnik Milovan Klemenčič v Beogradu (večletni odbornik in sedaj eden tajnikov JNS). K prvotni vesti je treba dostaviti še ,da £ta bila gg. dr. Kosti in Kuret odlikovana z redom sv. Save V. vrste.
Banič in Liparjeva v novomeških zaporih
Krško, 29. maja
Zavratni umor posestnika Škvarca Jožeta iz Kalc-Nakla, ki gaje Franc Banič na poti iz vinograda ubil, še zmerom razburja prebivalstvo. Umor je naročila Skvarčeva služkinja, ki je Baniču plačala za zločin 500 din. Banič je denar zapil delno v Brežicah, delno po vaških gostilnah. Poravnal je tudi neki svoj dolg. Liparjeva je odkrito priznala svoje dejanje, rekla pa je, da ji je le toliko žal, ker so jo tako hitro dobili Banič je tudi priznal zločin, zagovarjal pa se je, da tega ne bi nikdar storil, če ne bi bila tisti dan Liparjeva v vinogradu. Svojo trditev utemeljuje s tem, da je bil od tistega dne, ko sta se z Liparjevo domenila, da bo umoril njenega gospodarja, večkrat s Skvarcem v vinogradu, a da ni nikoli mogel kaj takega storiti.
Z Baničem in Liparjevo sta bili aretirani in privedeni v zapore tukajšnjega sodišča tudi Skvarčeva žena Marija in njena nečakinja. Obe sta bili osumljeni, da sta sodelovali pri umoru Svarca. Skvarčeva žena in njena nečakinja sta namreč trdili, da je umorjeni Skvarc še zjutraj zajtrkoval doma, med tem ko je preiskava pokazala, da je bil ta že prejšnji večer ubit. Sele po priznanju Bani-ča, ko so ju soočili z njim, sta priznal', da sta vedeli že prejšnji večer, da je bil Skvarc umorjen, da pa jima zagrozil, da bo tudi njima k ne bosta govorili tako, kal.o naročil. Preiskava je zdaj pri t ' 1 sodišču končana in sta bila T '". Banič spravljena v petek zjui.	;
re novomeškega sodišča, dočim s' Skvarčeva Marija in njena nečak: radi pomanjkanja dokazov v četrt poldne izguičeei aa sv-j"... .'.j.
Clandette CoJbertova v filmu »Zaza«, ki ga bomo videfi tudi v Ljubljani
Proces za filmske milijone
Prav za prav bi ta zadeva ne spadala pod filmsko rubriko. Gre za kriminilno dejanje, ki s filmom nima dosti zveze. V Parizu se je namreč te dni pričel senzacionalen proces, ki v marsičem spominja na afere Staviskega. Na obtožni klopi sedita dva Žida, Cerf in Natan, ter Grk Johani-des, ki so na neverjetno rafiniran način oškodovali pariško filmsko družbo Pathe za več milijonov frankov.
Družba je bila pred desetimi leti ustanovljena z akcijskim kapitalom 30 milijonov frankov, ki je bil pozneje zvišan na 55 milijonov, a leta 1931. celo na 160 milijonov, kar naj bi biio doseženo z razpisom posojila. Neka pariška banka je prevzela jamstvo za posojilo, ki pa ni bilo vpisano v zaželenem obsegu, zaradi česar je eden solastnikov banke naposled osebno jamčil za 13, pozneje pa garancijo zvišal za 6 milijonov. Da preprečita, da bi se z družbenimi obligacijami še naprej špekuliralo, sta Natan in Cerf prevzela bankirjev šest-milijonski dolg do filmske družbe, v kateri je Natan igral vodilno vlogo, Cerf pa je nekako ostal za kulisami. Oba obtoženca sta morala torej preskrbeti 6 milijonov. To sta napravila na originalen način. Natan, ki je bil tehnični direktor družbe Pa-
the-film, je ukrade! dragocene risbe zvočnih aparatur in jih izročil Grku Johani-desu, ki je kot slamnati mož predstavljal »izumitelja«. Ukradene izume je dal patentirati in jih ponudil družbi Pathe-film, a Natan je preskrbel, da je družba »izume« odkupila za 6 milijonov din: izume, ki jih je lastni direktor malo poprej ukradel. Da pa napravijo kupčijo bolj komplicirano, so vsi trije lopovi ustanovili še posebno družbo, ki naj bi izkoriščala Johanidesove izume. Na ta način je bila namreč družba Pathe prisiljena, da je odkupila vse delnice sleparske trojice in je morala plačati celo več, kakor se običajno plača kakemu izumitelji. Res je sicer, da je dobila nazaj svoje izume, ali 6 milijonov je izginilo v nenasitne žepe Natana in njegovih slamnatih mož, ki jih je pa Natan poceni odpravil.
Natan je rumunski Žid iz Jassya in se
je popreje pisal Nathaniel Tannenzapf, a Cerf je pričel svojo kariero pod imenom Hirsch. Oba sta imela že poprej opravka z oblastmi zaradi raznih sleparij, a znala sta se sijjno uveljaviti v pariški družbi in Cerf je bil nekaj časa celo poslanik Nikarague. Vsa pariška javnost napeto pričakuje, kako bo zaključena ta razprava.
Žabe, Angleži in Francozi
V	dobi, ko so si bili Francozi in Angleži stalno v laseh, otočani niso vedeli za celinarje hujšega vzdevka, kakor da so jim rekli »žabogolti«. Kje pa se je vzela ta legenda, krivična da je kaj?
V	politični satiri učenega škotskega pisatelja Arbuthnota se ob koncu 18. stol 1 rvič pojavi pridevek John Bull — Janez Bik — Angležem na rovaš. Ena izmed oseb v tej zabavlj. ci pa se imenuje Nie Frog (Nikolaj žabec), ki naj predočuje Nizozemsko, predstavljeno kot obširno močvirje, čigar tišino moti zgolj kvakanje ruihtov, küretov in regljev. Nik Frog je ošabnež, ki hoče tekmovati v velikosti z Johnom Bullom, kakor je La Fontaine to prikazal v basni »žaba in vol«. In ko so se Angleži sprli s Francozi, so jim po naliki in nemara tudi v spominu na slavno basen očitali »Urha žabodurha« kakor Holandcem.
Za prvega cesarstva francoskega je v Londonu neznansko ugajala neka karikatura. Kazala je na eni plati Anglijo v podobi kuharice, ki vleče iz lonca velikanski
brtavs govedine z napisom: »Meat part« (moj kos mesa), na drugi plati pa Francijo, poosebljeno v Napoleonu Bonapartu, ki na bojišču, posutem z mrliči, obira ma-lovredno žaburo, pod njim pa napis, okrutno besedno igro: »Bone's par t« (kosteni delež).
Ob začetku krimske vojne 1854 je bila Francija zaveznica Angliji zoper Rusijo. Franko-britanske čete so prišle taborit v Varno ob črnem morju. Dokler so bili še v počitku, so nekateri francoski vojaki v zabavo lovili žabe, ki jih je bilo po nekih predelih močvirnega obrežja prav mnogo. Bolj za razvedrilo nego iz potrebe so si jih v taboru dali ocvreti in prinesti na mizo. Tedaj so se Britanci jeli smejati in svoje soboinike zmerjati z žabojedi.
Tako zgodovina. Zdaj pa še pravljica. Ena se pogosto ponatiskuje v britanskih antologijah:
Pred davnim časom je mlada in mila knežna z imenom Gladys, edina dedična bogatega plemiča Severna, živela sama na
svoflem veličastnem gradu Sbade globoko v Cumberlandu. Ob Istem času sta jo ljubila, kakor so pač umeli ljubiti tedaj, to se pravi, po viteško, dva žiahčiča: hraber Anglež, sir Arthur Benfort, in ognjevit Francoz, Tancrède de Hautcoeur. Ker sta £ bfla oba enako prikupna, se dolgo ni mogla odločiti. Da bi stvar končala, je predlagala, naj privolita v preskuinjo: zmagovalec bo njen soprog. Ker sta se oba izdajala za popolnoma nesebična in pripravljena, de treba, živeti pri njej ob ljubezni in čisti vodi. ju je obsodila, da bosta bivala v dveh kotih vrta najbolj oddaljenih, od grada, a nihče jima ne bo smel nositi hrane. Roko bo dala tistemu, ki zdrži najdlje. Sprejemši stavo, sta se namestila pri tej priči vsak v svoji ječi pod milim nebom in skušala predvsem najti tam kaj živeža. Toda bilo ni ne divjačine niti ribe. Sir Arthur se je postil, kolikor je mogel, namreč do treno tka, ko ga je lakota pognala in se je napotil proti kraju, kjer je pač upal najti svojega tekmeca tako potrtega kakor on sam. Ali Tankred Velesrčni, kakor bi se Francoz pisal po naše, je bil bolj čvrst in čil, veselejši ko kdaj poprej: redil se Je namreč s kvakači, nalovi j enimi v bližnjem ribnjaku. Anglež je ugovarjal, češ, da gre za sleparstvo. Toda Gladys mu je zabila svoj gol, rekoč:
»Želela sem si dokaza ljubezni. Prepovedala pa nisem, da bi mi kdo dal hkrati dokaz domiselnosti.«
Tako je vzela Francoza, ki je bil, če ne prvi, pa vsaj najsrečnejši žabo jed.
Starodavniki po vsem videzu niso kdo ve koliko cenili redilnosti tomažkov, ton-čičev, cucmanov, korantov. rohtanov, ali kakor pravite četveronožcem, ovekoveče-nim v »Batrachomyomachiji«, kratkem burkastem spevu o vojni med žabami in
mišmi, ki se po krivem podtika slepcu Homeru, saj je v resnici prej zafrkacija »Iliade«.
ženske iz Magnyja pri Pontoisu so morale v srednjem veku tepežkati po rovih okoli grada Bantelu-ja, kadar je graščaki-nja bolehala: na ta način so preprečile, da je niso glušile regarege, romice. hrže-nice, sékulje ali uscanke s svojimi koncerti. V Luxeuilu so kmetice opravljale isto dolžnost. Da pa se je mogla gospoda prepričati o njihovi prisotnosti, so morale v narečju stalno krožiti po napevu uspavanke: »Pax, pax, rainette, pax! Laissas dormir moussu de Luxeu« (tiho, žabica, tiho bod' — da bo spal Liksejski gospod).
Ko je pripravljal iz žab krepčilno juho svoji ženi, je 1791. laški učenjak Galvani prišel na sled enemu izmed najlepših izumov moderne fizike.
Pa vrnimo se k ža bar jem. Ako se smemo zanesti na statistike, Francozi niso najhujši žabogrizi. Američani použijejo največ kreketavčjih krakov, desetkrat toliko. . . Regetaljke so celo navdihnile Marku Twainu kar ob pričetku njegovega pisateljevanja pripoved, po kateri je hitro zaslovel: »Skakalka iz Calaverasa«. Po Floridi in Kaliforniji se vrše žabje olimpijske igre (Frog-olympics).
V slovenski javnosti so rege ta če dobro zapisane: v Erjavčevem mojstrskem orisu in nič manj mojsrtski Župančičevi pesmi.
Toda vrnimo se k izhodišču. Kakor bi se želeli osvetiti, naročajo Angleži v Franciji cele tovore (ne mislite na žabji »tovor«, ki nastane, kadar žaba žabca štu-poramo nosi), cele naklade dolgokrakov, koristnih poljedelstvu ,ker žro žuželke, in obenem izrednih poslastic, kakršnih si bivši »sijajni osamljenci« zdaj privoščijo dokaj več nego njih zavezniki	A. D.
Pet mltmi vzgoje
Vzgojitelj obrača —
življenje obrne
»Vse sem storil zanj, nad vsakim njegovim korakom som bdel«, toži oče o svojem sinu, «in zdaj... ne morem razumeti tegame j sin, moj Janko — postopač!«
Res je, nad vsakim njegovim korakom je bdel, pa se trau je sin izpridil. In drugi sinovi se izgube v lahkomiselnih avanturah; hčerke, ki jih niti za trenutek niso pustili saune, izkupijo najhujše, se včasih pobratijo s cesto, se kljub najboljši vzgoji obesijo prvemu potepinu krog vraču. Če bi še listali kroniko mladostnega kriminala in mladinskih samomorov, bi se humano navdahnjenemu človeku stisnilo srce ob grozotnih prepadih mladega življenja.
Oče, mati in učitelj pa si v vodi nedolžnosti irmi j e jo roke: »vse smo storili zanje, kar je bilo v naši moči!«
Slišiš tudi nemogoče samoobtožbe. ki jih spremljajo solze in škripanje z zobmi:
»Mea culpa! Mea maxima culpa! Kriv sem. Bil sem sicer strog, toda še bolj strog bi bil moral bitt!«
Prepadi pa so gluhi In odmevi votli. Se bolj votli so odmeri nad prepadi vzgojiteljske omejenosti, lei topo »trmi (A vprašanju: »Odkod se je vzelo? Iz dobre družine je doma, najboljšo vzgojo je užilo. In zdaj kakor zapik, izgubilo se je mlado življenje!«
Potem pride odrešilna misel1: »Življenje je krivo! Življenje, to devetkrat prokleto življenje ga je izpridilo. Kaj pomaga še tako dobra vzgoja proti tej pošasti, ki nenasitno golta mlade ljudi: človek obrača, življenje obrne!«
Preprosta resnica je očita vsakomur, ki ni slep. Najbolj slep pa je, kdor je neprestano »vzgajal« in svojemu otroku posvečal ves svoj čas, ki ga niti za sekundo ni pustil iz vida. Nihče na svetu ga ne bo prepričal, da je njegova vzgoja puhla.
In vendar je preprosta resnica: prav nenehno »vzgajanje« prav budnost nad vsakim korakom jé iztirilo otroka. Zanemarjenost vseh odtenkov n« izvira le iz pomanjkanja vzgoje, ampak ima plodna tla tudi v »predobri vzgoji«, tam. kjer otroka preveč »vzgajajo«. Bdenje nad vsakim otrokovim korakom je pravtako nesmiselno kakor popolna brezbrižnost: iz obeh vzgoj izhajajo klavrne kreature brez hrbtenice, brez socialne zavesti in brez zdrave morale.
Poznam gospoda, ki se je zelo jezil nad nenadno poroko svoje hčere — poročila se je proti volji sivojih starsew z moškim, ki jc ni vreden. »Tako sem jo vzgajal«, je dejal oče, »in to je rezultat. Komaj je sama storila korak v življenje, že je za vse življenje zdrsnila v nemogoč zakon.«
Vzgoja, ki je je bilo to dekle deležno, spada mod tiste vrste vzgoje, ki jih ljudje imenujejo najboljše. Res, nad slehernim
otrokovim korakom je oče pazil, tako zelo pazil, da otrok o ničemer m odločal sam, nikoli ni imel niti najmanjše samostojnosti Ko je dekle maturiralo, še ni bilo na plesu, v gledališču je bilo le v očetovem spremstvu. Dekle z maturo je bil pravi nedolžni angel: ni bilo le v resnici nedolžno, ampak tudi ničesar ni vedelo o temeljnih resnicah življenja, prav nič o odnosih med spoloma. Ko je stopila v službo, je bil to njen prvi korak v življenje. Svoje nenadne svobode se je tako razveselila, da je jela takoj ve-seljačiti. In ko se je očetovska avtoriteta hotela vmešati, se je na vrat na nos poročila, da bi se očeta za vselej odkrižala. Takemu zakonu pravijo psihologi »zakon iz upora«. Ti zakoni niso redki.
Poznam mater, ki je svojemu sinu nudila najboljšo vzgojo, ga nikoli ni pustila samega, ustregla vsaki njegovi želji, da je bil pravi razvajenec. Končno je moral v poboljševalni co, ker je neutrudno kradel — okradel je vse od matere do zadnjega človeka v hiši. To jc primer kriminala, kakršen se razvije v nasičenem okolju, ki otroka razvaja.
Takih primerov bi mogli našteti nešteto Ne potrjujejo novo skovanega pregovora »vzgojitelj obrača, življenje obrne« temveč dokazujejo, kako puhla je prevelika pažnja staršev, kako malo je vredno preveč »vzgoje«.
Pretirana vzgoja in prevelika skrb za otroka izvirata iz strahu pred nevarnostmi tega, čemur pravimo življenje. Res je, da je to življenje dandanes polno prepadov in vrtincev, ki radi pogoltnejo mlade ljudi. Toda to isto življenje ima tudi svetle in vesele strani. Teh pa vzgojitelji, kakršne sem danes opisal, ne vidijo. Zdi se jim, da bodo obvarovali svojega otroka pred vrtinci s tem. da jih bodo v mladosti zavijali v mehko vato. jim ustvarili dobro izoliran raj v toplem domku. Na drugi strani pa otroku ne dovole nobene svoboščine. Njihovo početje bi lahko primerjali s početjem staršev, ki ne dovole. da bi ee otrok učil plavati, iz strahu, da jih pri tem ne pogoltne vrtinec. Kakor da bi bil pred vrtinci bolje zavarovan kdor ne zna plavati.
Popolnoma izolirati se otrok ne da V spa-čenih oblikah se vrinejo v njegove možgane predstave o raznih »mikavnostih» življenja. Hrepeni po sijih. Prepovedan sad mika. In čim se mu prvič nudi priložnost, uide izpod zaščitniške roke očetovske avtoritete ali skoči iz zanke materine preskrbne pazljivosti in na vrat na no? plane prav v tisti vrtinec, pred katerim so ga hoteli obvarovati
Otroku, ki ne pozna svobode in samostojnosti, se zdi, da je svoboden in samostojen gospod, če kadi, popiva, si z veliko gesto kupuje »užitke življenja«. Življenje
pa je kakor reka. Neoeboma teče, vodi naraščajo in upadajo, teko preko brzic m lagodno kot olje, so bistre in kalne, imajo nema globoka mesta in grabežljive vrtince. Utopljenci ne dokazujejo le nevarnosti ta» ga življenja, ampak prav tako neprimernost vzgoje. Siguren ptavač, ki reko pozna, ne bo utonil. Svobodnega, kritičnega človeka ne mičejo življenjske umazanije, z dobrim plavanjem rešuje življenjska vprašanja za svojo in družbeno korist.
Take starše, ki se jim zdi da nikoH dovolj ne izolirajo otroka, da niso nikoli dovolj strogi, ki se boje življenja io skušajo otroka obvarovati pred njegovimi nevarnostmi, bi morali odvaditi gledati življenje iz izkrivljenih perspektiv in skocc barvana očala. Glejmo življenje, kakršno je. Vzgojiteljev ukrep ne sme iti proti življenju, ampak ž njim: uči naj otroka gledati ga, spoznavati ga, orientirati se v njem. Budino naj pazi nad vsakim otrokovim korakom, že prav, toda nad njegovim, svobododnim korakom. In nikoli ne bo treba reči: vzgojitelj je obračal, življenje pa je obrnilo, zakaj tak vzgojitelj ni otroka izoliral od življenja, ampak ga uvajal v življenje, pustil je otroku, da hodi 6am in mu je pomagal samo ob nejasnih razpotjih in okoli nevarnih čeri.
— ano
filateli}
Rubensove slike na znamkah
Rubensovo rojstno hišo v Antwerpnu, ki je že precej razpadla hočejo zdaj Belgijci obnoviti. Da bodo zbrali nekaj denarnih sredstsv za zidanje, bo izdala belgijska poštna uprava serijo spominskih znamk, ki bodo kazale nekaj najznamenitejših slik tega velikega Belgijca. Med drugimi bodo njegove slike: Snemanje križa (iz katedrale v Antwerpnu), Rubens in Izabela Brantova (lz Pinakoteke v Monakovem), Rubensov portret (iz muzeja na Dunaju), Heina Fourmentova z otroki (iz Louvra) in Suzana Fourmentova (iz Narodne galerije v Londonu). Ena izmed znamk bo kazala tudi Rubensovo rojstno hišo.
Konec pariške borze znamk
Sredi Pariza imajo filatelisti kar na prostem borzo znamk, ki pa se ji zdaj obeta konec. Pariška davkarija, ki ji je bila ta borza, kjer so se časih sklepale tudi prav velike kupčije, trn v peti jo je sklenila zatreti in preseliti v kakšno poslopje, kjer bo laže pobirala davke od izkupičkov. Med filatelisti je zaradi tega nastalo veliko razburjenje, upirajo se pa ukinitvi te borze tudi tisti, ki vidijo v njej veliko atrakcijo za tujce.
Ponarejeni ukrajinski blok
Znano je, da je hotela vlada Podkarpat-ske Rusije izdati za otvoritev narodne skupščine v Chustu poseben spominski blok, ki pa pod silo razmer ni mogel iziti. Vendar pa so se pojavili bloki te vrste po Češkem in marsikateri zbiralec si jih je nakupil. Zdaj se je izkazalo seveda, da so bili ponarejeni z žigi vred in ponarejevalce so že zaprli.
češka bo imela svoje znamke
Ker je Češki ostala lastna poštna uprava, bo izdajala tudi še nadalje svoje znamke. Baje izidejo prve že v kratkem in bodo imele napis »Češka in Moravska«.
Zanimivo je, da je izdala češka poštna uprava v zadnjem času nekaj znamk, ki pa so imele še vse napis »Ceškoslovenska«.
LEPA VZGOJA
Vzgojiteljica: »Kaj napravi dostojen de. ček, ako sedi v polnem tramvaju, a stara dama stoji?«
Pepček: »Napravi se, kakor da spi...«
JE ŽE MOGOČE
—	Ne verujem, da sem popil sedem vrčkov piva. Moj želodec jih prenese samo petj,
—	Verujem, verujem, a ostala dva sta vam udarila v glavo...
PREPOZNO SE JE RODIL
—	Ti nisi nikdar poznal svojega očeta?
—	Ne! Samo mati mi je pripovedovala, da je umrl dve leti pred mojim rojstvom...
Theodor Plivier:
Koka
V vseh indijanskih vaseh pod južnoameriškimi Kordiljeri žvečijo koko. Koka — to je posušena, lovoru podobna skorja kokovega grma. iz katerega pridobivajo mamilni strup kokain. Posušeni listi sicer ne vsebujejo strupa v veliki količini, vendar pa žvečenje povzroči pri človeku omamo, ki počasi, toda hitro razdene vse telo. Španski osvojevalci so naučili žvečiti koko ves rjavi rod, da so ga lažje izkoriščali. Prej je bila to le razvada indijanske vladajoče kaste. Koka je strup, ki vz-podbada obubožane Indijance k nečloveškim naporom, ki iztisne zadnje sile iz nesrečnih teles rudarjev v svinčenih in bakrenih rudnikih. — Besedo dajemo Theodorju Plivierju, temu nemškemu Jacku Londonu, ki je na svojih potovanjih spoznal južno Ameriko kakor malokateri evropski pisatelj. Njegova zgodba se odigrava v Santi Catarini, naselbini rudarjev iz svinčenih rudnikov.
Kjer se zadnji grobovi izgubljajo v peščeni planjavi, čepi mož, hrom na obe noge. Privlekel se je iz svoje kolibe, že od soln-čnega vzhoda sedi na kamnu in strmi preko planjave, tja h goram, pokritim s sne-
gom in ledom. Na Tujo, na prodajalko koke, čaka.
Ves rudarski zaselek čaka na Tujo. ki prihaja po vzhodnih obronkih Kordiljer in prinaša sveže kokove liste. Vozniki so sporočili, da je že blizu vasi. Hromi Chuoa-quoi jo zagleda prvi. Vidi svetlo pego. ki se pomika od gorskega prelaza sem doli proti planjavi in se približuje vasi. Vidi, kako se pega razklene, kako iz nje nastanejo tri lame, ki jih dekle goni pred seboj. Churoquoi ne more sivojih praznih oči več odvrniti od nje. Ko je dosegla kamen, na katerem sedi, jo pokliče s celim imenom.
»Tuja Ohoquehuanca!«
In pristavi:
»Cuyapayay huacchaykicta! Usmili se nesrečneža!«
»Pim canky? Cayman purirey! Kdo si? Približaj se!«
In ko Churoquoi z bedastimi očmi bulji v svoje noge, katerim lahko le še božjastni napad od časa do časa da življenja, spozna Tuja neizmemost njegove nesreče. Imel je svinčeno bolezen.
V iztegnjeni slamnik vsuje prgišče koko-vih listov.
»Pkn hinaeta rurasunki? Kdo ti je to napravil?«
Toda Churoquoi ne odgovori več. Iz torbe privleče pepela, ga primeša listom in vse skupaj hlastno potisne med svoje stare zobe. Žveči in požira sok, ki je edini v stanju potolažiti bolečine, ki gredo skozi
mozeg in kosti m ki mu edini lahko še za nekàj dni podaljša življenje. Tuja čaka, kdaj se bo s pogledom, polnim obtožbe, obrnil proti svinčenemu stolpu, ki mračno štrli v večerno nebo, kdaj bo izipregovoril besedo sovraštva do hiše belega moža. Nič! Samo v čeljustih ki žvečijo in premikajo listnato kepo po ustih sem in tja, je spet življenje. Oči pa so prazne in obraz brez izraza. Tuja požene svoje lame v vaa
Prebivalci sitoje ob cesti.
Zlezli so iz svojih kolib. Tisti, ki so bili ravno na šihtu, so zapustili peči in svoja mesta. Možje, žene, otroci, vsi so ji sledili z opotekajočim korakom.
Tuja zakriči nad živalmi in jih ustavi. Z globoko vdrtimi. motnimi očmi in drhtečimi usti se ljudje iz topilnice gnetejo okrog dekleta.
»Maria santissima,«, prosi žena, ki drži na prsih dojenčka, zavitega v cunje. »Mama Cuca •'< dahr.e do kosti izmozgani starec najvišji naslov, ki so ga njegovi predniki dali ženi. kraljici kitljev. »Mama Cuca, Mama Cuca...« Pri tem s porjavelim jezikom oblizuje svoje dolge, še močne zobe.
V mračnem molku, v očeh in na koži z mrtvaško barvo srve kovine, ki jo pridobivajo, stoje prebivalci topilnice in gledajo, kako skladajo z lam zavoje koke, zašite v mreže. Slišati je samo glas dojenčka, ki se ves čas dere ih izteza nož ice.
Oskrbnik Quispe prevzame zavoje in jih
spravi v skedenj. Kitajec Felipe mu pomaga odpreti zavoj in sprejema od Indijancev nakazila, za katera jim daje na reko nekaj listov koke. Indijanci skrbno položijo liste v chuspo, usnjeno tobro. ki jo v ta namen venomer nosijo pri sebi. Potem zlezejo spet v svoje kolibe. Ostali se vrnejo na svoja mesta, počenejo na kupe premoga in žlindre ali pa poležejo po deskah ter prično slastno žvečiti.
Quispe zapre skedenj
Potem odide tudi on.
Sredi vasi stoji hiša. višja od ostalih. Edino ta hiša ima vrata, skozi katera je moči vstopiti, ne da bi se človek moral pripog-niti. Na strehi te hiše se vije krpa, ki je bila nekoč rdeča, ki pa je zaradi solnčne pripeke že zdavnaj pobledela. Pa tudi snežni viharji, ki divjajo preko Svete Katarine, so jo dodobra Lzprali. Po tej umazani krpi je razvidno, da je v hiši krčma V njej prodajajo chicho. koruzni mošt, in pisco, žganje. Prazen prostor, zadaj miza, na njej steklenice in čaše. Ob obeh stranskih stenah, prav pri t'eh. stoje kamnite klopi. Paucarchuco, krčmar, se ne dvigne. Na klopi sedi, usta ima polna listov, prežvekuje in strmi s praznim obrazom v strop.
Quispe si sam na li j e kozarec pisca — žganja in ga na dušek izpije. Potem sede na drugo klop. Iz svoje torbe prične vleči list za listom in jih maši v usta. Toliko časa grize in melje, dokler se Hsfei ne sprimejo v kepo. Pohlepno požira sok, ki mu polni
vso ustmo votlino. Zoprno sladki okus po svincu izgine iz grla in želodca. Sveže sile se pretakajo po njegovem telesu.
Toda Quispe si užitka ne more dolgo privoščiti
Skoči kvišku. Tam ob steni sedi paucarchuco. Ta lahko žveči, žveči vse dotlej, dokler se pred njim ne pojavijo čudovite slike in ga prikupne postave ne odvedejo v svet, kjer ni plavžev. Kjer ni trmastih živali z nagubanimi dlesni in oteklimi sklepi, z znaki razpadanja na vseh udih, ki dige-taje in potne prenašajo tovore: vsakih deset minut po dvajset kilogramov . Tam tudi ni ljudi, ki vihtijo težke drogove in gonijo mehove, dan za dnem, noč zia nočjo. Za zaužiti pisco vrže Quispe krčmarju nakazilo na pet k okovih listov pred noge. Ne da bi zinil besedo, zapusti krčmo.
Opoteka se vzdolž ob kolibah.
Na konou ulice stoji steber, na njem visi železna plošča, ki uravnava vse življenje na Sveti Katarini: en udarec za začetek in dva za konec odmorov, med katerimi žvečijo koko. In zjutraj in zvečer po pet težkih udarcev, kadar se menjajo šihti in kadar se prične nova kaka da.
Quispe dvakrat za vihti kladivo.
Ljudje okrog plavžev vstanejo. Chuspo vtaknejo v svoje torbe, zgrabijo lopate, drogove, samokolnice. In prično z delom ...
Quispe potegne izza pasu usnjen bič. ga mimogrede vrže v svojo kolibo in prične hoditi okrog po obratu. Življenje na Sveti Katarini gre spet svojo staro pot...
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskano d. d. kot tbkarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. » Va4 y Ljubljani,