giidnmi lot
IZDAJA UPRAVA NARODNEGA OLEDAIIHA
VIJUBUANIUREJA MllAN PUGELJ'
CENA 2 D.
Spored za 17. teden.
Drama
Sreda, 25. januarja, ob treh popoldne. — Peter-
čkove poslednje sanje. Predstava za ubožne otroke. Izven.
Četrtek,	26. januarja	—	Hamlet.	Izven.
Petek,	27. januarja	—	Gardist.	E
Sobota,	28. januarja	—	Hamlet.	D
Nedelja,	29. januarja,	ob	3. uri popoldne. — Peter-
čkove poslednje sanje.	Izven.
Nedelja, 29. januarja, ob osmih zvečer. —
Gardist.	Izven.
Poned., 30. januarja — Hamlet.	A
Torek, 31. januarja, ob treh popoldne. — Peter-
čkove poslednje sanje. Predstava za ubožne otroke. Izven.
Opera
Sreda,	25. januarja	—	Labodje	jezero.	D
Četrtek,	26. januarja	—	Faust.	B
Petek,	27. januarja	—	Labodje	jezero.	C
Sobota,	28. januarja	—	Boheme.	E
jtedelja,	29. januarja	—	Prodana	nevesta.	Izve
°ned.,	30. januarja	—	Zaprto.
°rek,	31. januarja	—	Faust.	C
Začetek ob 3.
Konec ob 6.
Peterčkove poslednje sanje
Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia.
Režiser: O. ŠEST.
I.	Jezušček obdaruje bolnega Peterčka.
gna Vera Danilova
Peterček .	.
Babica ....
Berač	l
Čarodej Grča I Mamica Mesec, princ lazurnih dalj
Jezušček, Marija, sv. Jožef.
ga Juvanova.
g. Peček.
ga Wintrova. g. Lipah.
II.	Pri kralju Matjažu
Peterček....................
Čarodej Grča ....
Mesec, princ lazurnih dalj
Mamica......................
Kralj Matjaž................
Kraljica Alenka Kraljična Alenčica .	.
Poveljnik telesne straže Prvi vojščak .
Drugi vojščak Tretji vojščak Vratar .	.	.
Glasnik
Matjaževi vojščaki in vitezi,
III.	Sveta noč v gozdu-
Peterček............................................
Čarodej Grča........................................
Mesec.........................................■...'.
Mamica......................................... .	.
Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih ....
Čarodejka Bukva.....................................
Meglica-Krasotica...................................
Palček-Strahopetček.................................
Jezušček ...........................................
Marija . '..........................................
Sv. Jožef	................................
Gašper, }	I.......................
Miha, J	Sv.	trije	kralji	<.................
Baltazar, J	(.......................
Angeli, Palčki,	Palčice,	gozdno prebivalstvo
IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici.
Peterček...................... .....................gna Vera Danilova.
Mamica ....	...	....	ga Wintrova.
Berač........................................... ...	g. Peček.
Babica..............................................ga Juvanova.	*
Bog Oče, Jezušček, Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Mikla >
svetniki, angeli.
gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Wintrova. g. Danilo.
ga Avgusta'Danilova, gna Mira Danilova, g. Železnik, g. Kralj, g. Subelj. g. Strniša, g. Drenovec, g. Bitenc, paži.
gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Wintrova. g. Gregorin, gna „Rakarjeva. ga Saričeva. gna Gorupova.
*
g. Danes, g. Šest. g. Gaberščik.
: drevesa, živali itd.
Začetek ob 8.
Konec po 11.
HAMLET,
kraljevič danski.
Zaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Klavdij, kralj danski................................
sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja J olonij, prvi komornik j-aertes, njegov sin Jjoracij, Hamletov prijatelj ^oltimand,	j
gornelij,
^ozenkranc, ( dvorniki ^»ldenstern,
Osrik,	I
...........................
Marcel,	)	w	(	.
Bernardo,	S	castnlka	\	...	.
^ancisko, vojak......................
p jnold, sluga Polonijev .... ortinbras, kraljevič norveški .	.
u" Hamletovega očeta, prejšnjega Javornik . . .
^rv‘ igralec rugi igralec .
1 retji igralec . bralka . . .
^ ,ga • • ■
“Uhovnik . .
offcuda, kraljica danska p eJ*ja, Polonijeva hči r.rvi grobar . . . rug> grobar . . .
in Hamletova mati
kralj
£ra ■ • • Pralpca .
Mlcnn«
Osebe v igr
Hamleta
g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik, g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Subelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. * g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Bitenc, gna Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga Borštnikova, ga Saričeva. g. Daneš. g. Plut.
g. Bitenc, g. Lipah, gna Gorjupova. g. Subelj.
Uc'jan, kraljev nečak..................
Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingorju na Danskem.
Glasbo zložil Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza.
— 3
Začetek ob 8.	Konec	okoli	10.
GARDIST
Komedija v treh dejanjih. Spisal Franc Molnar. Poslovenil Fran Govekar.
Režiser: BORIS PUTJATA.
Igralec		
Igralka, njegova žena ....	
Kritik		
Mama		
Hišna			
Upnik		
Biljeterka		
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Njihova mačeha, čarovnica
Dvorni maršal...................
Pisar...........................
Zupan ..........................
Učitelj.........................
LABODJE JEZERO
Balet v štirih dejanjih. Glasbo zložil P. I. Čajkovski. Dirigent: A. NEFFAT.	Režiser:	V.	POHAN.
Vladajoča kneginja.......................ga	Puhkova.
Princ, njen sin .......................g. Pohan.
Njegova zaročenka......................gna Koreninova.
gna Nikitina.
\ gna Spirkova.
V	labode začarane princese . . . . gna Chladkova.
I	gna Vavpotičeva.
gna Moharjeva.
. gna Svobodova.
. g. Simončič.
. g. Krže.
. g. Dežman.
. g. Bekš.
Dvorjani, kmetje, sluge, vile itd.
Plesi v tretjem dejanju:
Tirolski ples .... gne Moharjeva, Jezerškova,
Habičeva.
2* Češki ples.............gni	T. Haberletova, Valenčakova.
Indijski Ples .... gna Vavpotičeva.
4- Ruski ples.............gne	Moharjeva, Jezerškova,
Habičeva.
Francoski ples . . . gni Japljeva, Zorčeva. o. Slovaški ples .... gna Spirkova, g. Maliatsky. Španski ples . . . gna Chladkova, g. Drenovec. Italijanski ples . . . gni Jančarjeva, Volbenkova. Poljski ples .... gni Spirkova, Zorčeva.
I- dejanje: Velika slavnost na gradu stare kneginje. Obha« njen rojstni dan in obenem zaroko njenega sina. Stara neginja pride samo za trenotek med goste in se po napitnici rne v svoje stanovanje. Po njenem odhodu se svečanost nada» ^uJe. Naenkrat prilete v park labodi. Princ pošlje po puško, da 1 enega ustrelil. Puška se ne sproži in princ zasleduje v parku °de, da bi enega ujel. Za labodi leti sova, mačeha labodov, ki Očarala pet princes v labode.
II. dejanje:	Princ lovi labode, jim prestreže pot ter pride prej k jezeru kakor oni. Labodi so začarane princese, ki spremene samo v vodi svojo ptičjo postavo v človeško. Princ vidi, kako se labodi spremene v princese, ter opazuje njihovo igro z gozdnimi vilami. Pri tem se zaljubi v eno od teh začaranih princes in jo prosi, naj gre ž njim na grad. Ona se skraja brani, potem pa mu obljubi, da pride kasneje s prošnjo, naj jo reši čara. Rešiti pa jo more samo mladenič, ki še ni poljubil nobenega de« kleta. Da se spoznata, mu da polovico svojega pajčolana in odleti nato za svojimi sestrami. Stara mačeha posluša, ko princesa pri* poveduje princu, kako jo more rešiti. Da bi to preprečila, ukrade princu pajčolan.
III. dejanje: Mačeha spremeni v svojem domu s pomočjo ukradenega pajčolana svojega slugo v kavalirja, črnega mačka v paža, sama pa se preobrazi v princeso in gre mesto nje na slavnost h kneginji.
Sprememba: Slavnost pri kneginji sc nadaljuje. Fanfare naznanijo prihod novega gosta. Čarodejka vstopi, spremenjena v laboda*princeso. Princ pripoveduje kneginji o svojem doživljaju v gozdu in ji prizna ljubezen do princese ter prosi svojo zaročenko, naj mu oprosti, ker ljubi drugo. Med plesom poljubi spremenjeno mačeho, ki se preobrazi v svojo pravo podobo ter se porogljivo smeje. Vsi gostje se prestrašijo. V tem pride prava princesa in pove, da ji je prinesel princ mesto rešitve smrt in da mora zato umreti.
IV. dejanje: Labod pleše svoj zadnji ples in 'se poslavlja od svojih sester in gozdnih vil. Princ pride ves žalosten k labodu in ga prosi odpuščanja, da ga reši smrti. Toda prepozno je. Labod umira. Ko princ vidi, da je labod umrl, se vrže ves obupan v jezero.
— 6 —
Začetek ob V2 8.
Konec okrog 12.
FAUST
Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod.
haust (tenor)
Mefisto (bas).........................
Margareta (sopran)....................
Valentin, njen brat (bariton) . . . Marta, njena soseda (mezzo-sopran)
Siebel, študent (sopran)..............
Wagner, študent (bas).................
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
g. Sovvilski.
. g. Zathey.
. gna Zikova.
. g. Levar.
. gna Rewiczeva. ga Lewandowska. . g. Zorman.
Rojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. — 'Jodi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev 1. 1859. v Parizu.
I. Faust obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal re* sitve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapojo veliko« locni zvonovi in ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudiča na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu Faust ^apiše. Faust privoli po težkem boju šede, ko mu je Mefisto pri« čaral Margaretino podobo pred oči.
H. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se od* Pnivlja na vojno, obljubita \Vagner in Siebel, da bosta čuvali) Njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se spre z Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da tepejo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne.
III. Mefisto položi Margareti na prag dragocen nakit. Deklica ®a najde, si ga nadene in je vsa očarana. Faust pride in med °bema vzplamti ljubezen.
IV. Valentin se je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavljivo Podoknico. Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju z°per Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na umira« J°čega, prekolne. — Pr e m e n a. Margareta išče uteho v cerkvi,
zli duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi.
— 7 —
V.	Mefisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest. Spomni se Margarete. Prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga pelje k Margareti. — Premena. Margareta jc v ječi, ker je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a jo ne more pre* govoriti, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Mefisto, kliče prestra* šena devica v skrajni sili nebesa na pomoč; Bog se je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
La Boheme
Opera v 4 dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Rudolf, poet (tenor)..........................g. Kovač.
parcel, slikar (bariton)......................g. Romanovvski.
^chaunard, glasbenik (bariton)................g. Trbuhovič.
“P.n> filozof (bas)...........................g. Zupan.
"j*mi (sopran) ...............................gna Zikova.
”*usette (sopran)  ...........................ena Thalerjeva.
.........................j g. Zorman.
oenoit (bas)...............................| *
arpignol (tenor)............................g. Mohorič.
''-arinski stražnik (bas).....................g. Drenovec.
^'jaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci.
Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu.
1- V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v ne-kurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvo-svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita , p|°te. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Po-iT ie kil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo a	Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil
n?ležu nadležen.
Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, uzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-
se , Pr‘nese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki
lol
a*!* °*enien, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Cetvorica hlini
ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, d0L-Z.n!'m* pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša dasi ^enar’ aW četvorica se ne uda in Marcel omeni, daje bil Benoit,
fazlju'e	‘	n~‘	U,'“'
Ri Ju.cenost> očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata, ker j	prijatelji	odhajajo	v	kavarno,	on	pa	obljubi priti za njimi,
gre v°ce končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne n:	lzPod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi,
^ud°|Va sosc^a’ ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, ° Se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; prida 1 SVe^a !' na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, I® 'zgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi.
— 9 —
Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno.
II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno „Momus“. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru.
III. Pri barieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigo' varja, ali ona pravi, da hoče zopet biti sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta.
IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pom*' gajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. Da morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Min" že oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverij°> da je mrtva.
A!AAs®,
m
— 10
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
PRODANA NEVESTA
Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	F. BUČAR.
Krušina, kmet........................g. Trbuhovič.
Latinka, njegova žena................gna Kalouskova.
Marinka, njiju hči...................gna Kalinova.
Miha.................................g. Zorman.
Neža, njegova žena...................ga Smolenskaja.
Vašek, njiju sin.....................g. Mohorič.
Janko, Mihov sin iz prvega zakona . . g. Drvota.
Kecal, mešetar.......................g. Zathey.
Vodja glumačev.......................g. Simončič.
Esmeralda, plesalka  ..................ga	Trbuhovičeva.
*ndijanec............................g. Drenovec.
Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredil baletni mojster Pohan. Plešejo gne Svobodova, Vavpotičeva ln Moharjeva ter g. Maliatsky. — Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi.
I- .egnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubo svojo hčer bedastemu Vnšku. Marinka ne privoli v možitev, ker °Ce ostati zvesta svojemu Janku.
H- Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna n ^i mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega.
nko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da po-Stf'ne žena Mihovega sina.
Hi. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da ^stopj zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga ^ldii° starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa j111 u'de, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je anko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo aze Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Napo-Se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka .	?°va. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in
Privoli v ženitev.
— 11
Hamlet.
(Par režijskih opazk.)
Vsako leto izide nekaj člankov, knjig ter razprav o „Hamletu4' in vsa že o njem napisana literatura predstavlja celo goro knjig in dokazuje večno živi interes do te čudovite pesnitve. Ves ogromni trud komentiranja Shakespearjeve tragedije vzlic zavednemu spoštovanju in njeni visoki etični vrednosti pa ni do danes še združil mnenja znanstvenikov o namenu pesnikovem, še manj pa o značaju Hamleta samega«
Hamlet je vzbudil več interesa in zmede kakor katerakoli oseba v svetovni literaturi sploh. Vem iz lastne izkušnje, da se nam zdi, če smo se le malo pečali z njim, kakor bi ga spregledali; čim manj smo se poglobili vanj, tem enostavnejši se nam	dozdeva.	Ta ima »Hamleta “	za velikega,	drugi za	zlobnega;	oni	pravi,	da je dober, a slaboten, tretji	misli,	da	mu
manjka poguma in se ne upa udejstvovati; četrti trdi zopet, da je v razmerju k svoji volji preveč umen in vsled večnega pre-mišljevanja ne uspe ravnati; nekateri pravijo, da ni blazen, oziroma le malo, drugi so zopet mnenja, da se samo pretvarja-Goethe vidi v besedah:
Cas	je prišel iz reda,	in gorje mi:
Jaz	bil sem rojen, da	ga uredim!	—
ključ k tragediji; Gordon Craig slika borbo velikega duha zoper zločin. — Ni tu prostora presojati, katero mnenje je pravilno in katero ne — priti bi moral sam Shakespeare 111 razsoditi spore in debate. Eno pa ostane; genialen duh, Prl katerem se križajo in družijo ekstremi. — Čudovito je. je ravno „ Hamlet*, ki se odigrava v naj višjih sferah razuma, in o katerem bi človek dejal, da je namenjen le visoko na* obraženim, ono delo Shakespearja, ki je najbolj znano, in k1 ostavlja največji utis . . .
Zdi se mi, da ni lepše in hvaležnejše naloge za igralca kakor igrati Shakespearja — posebej pa še igrati v Hamletu-In najsi bo najmanjša epizoda. In za režiserja šele. Iz tistih neznatnih opazk poizkušati najti ono pravo obliko, zavzeti pravo pot, ki odgovarja vsemu: pisatelju, odru, igralcu 111 ubranosti. — Sanje vsakega igralca so: igrati Hamleta, sanje vsakega režiserja naj bodo: režirati Hamleta. In sen ostane
— 12 -
Hamlet vedno, čeprav se ga izvaja, igra, režira ... Še nikoli v svoji praksi nisem videl, da se je duševno okrožje vedno 8>rilo, da so prihajale vsak dan nove misli, novi problemi.. . A pri Hamletu! In to imenujem krasoto, ki je najlepša pri gledališču, krasoto poglobitve, črpanja — ne rečem: izčrpanja. Jn v tem velikem, kar imenujem krasoto, so še momenti, ki jih človek vzljubi posebej — vzljubi z vso silo.
Zastor je doli. Luč ugasne v avditoriju. Zadone trobente 'u pavke z vso grandioznostjo. Himna človeškega genija, piramida akordov nad mejami človeštva. Udar po tamtamu, rezek oster, brutalnost zavzame premoč, kri ... In zastor se dvigne . ..
Terasa Helsingorskega gradu. Nizek zid na temnem ozadju, ki ne izraža ničesar. Noč, neskončna, brezdanja lunina noč, nebes. In to mora biti ona lunina svetloba, ki je hladna, če gledamo nanjo, ki ubije zvezde, ki so daleč, ki jih samo slutimo. Oder je prazen, le na sredi stoji s hrbtom h gledalcu, z ogromno helebardo straža. Stoji in bdi nad vso to hladno n°cjo ogromen stražar ... Iz dalje se čuje bohoten menuet v kraljevih dvoranah. In veter vije, reže, a straža stoji 111 čaka. . . .
»Stoj, kdo tu ?
„Ne! Meni odgovori, kdo si ti? 'Stoj!“
In dejanje se prične. . . .
Finale. Shakespeare konča tragedijo tako silno, tako prekrasno. Na odru trupla kraljice, kralja, Laerta, Hamleta. In H°racij govori svoje poslovilne besede. Iz dalje se že čuje v ^kestru motiv Fortinbrasa, zadnji zastor se razpre, in v ostrem {°raku napolnijo ves oder v krogu vojščaki Fortinbrasa, on sam pa ostane pri truplu Hamleta. Cel gozd dolgih sulic se ygne. In Fortinbras govori svoj prestolni govor. Štirje stotaki dvignejo truplo Hamleta visoko nad glave in le jekleni °Qci sulic vojakov, združeni v piramido, so višji od njega.
In visoko nad trupli, visoko nad trpkostjo življenja — ka-°r črta, ki spaja strahote preteklosti in svetle nade bodočnosti — je dvignjen konec tragedije. Sprevod se lahko zgane zastor pada med streli topov in motivom Hamleta, med Zs*nolklimi udarci pavk.
*
* *
„ Shakespearjevi umotvori imajo gibkost modernih dram. n_ ne pozna sceničnih zaprek in menjava situacije, oziroma 1,8 mu ne dela težkoč, ker kulis na svojem odru ni imel.
— 13 —
Brez pavz je odigraval svoja dramska dela v dveh in pol urah. Njegovi umotvori so zidani z vso enotnostjo in imajo navadno po dvoje dejanj, oziroma dvoje skupin oseb, ki delujejo. Klavdij — Hamlet, Shylok Antonio, Cezar — Brutus. Dejanje je njegovo bogastvo. Svoje kulise si slika sam — z besedo.
Bistveno vprašanje režije njegovih del je, koliko se sme spremeniti z ozirom na današnje zahteve odra in publike ono, kar je odgovarjalo dobi Shakespeareja.
O. Š.
• a ♦ •
Neznani dami.
Vsa bela in nemilostno si lepa, ti hrepenenje mojih vročih sanj — o, kdaj — ali nikdar — izšlo bo solnce, ko padem k nogam ti, ponižen in udan?
Kot v zlatem jutru dvigne se škrjanček v plamtečo sinj nebeških dalj, tako visoko moja pesem nese te v večnost, moj neznani ideal.
C. Golar.
 ---------
Hrepenenje.
Prekrasno vam pristoja biserna lornjeta, verižica kot solnce, prstani bleščeči labodji, snežni vrat ovija šal dehteči — kot na zakladu zlatem kača spi zakleta.
Od čara sladkega in milega omamljen vas iz daljave gledam verno in vdano, kot na kraljično zre pastirček s srčno rano, in s plamenečo željo mimo grem osamljen.
• ‘	C.	Golar.
—	14	—
Ada Negri:
Spomin.
On te je ljubil. To je bilo edino tvoje dobro. Ponižaj se in reci mu hvalo.
V	tišini dni, ki še pridejo, sami in ledeni le s tabo,
na cestah polnih množice, kjer boš hodila ko med zapuščenimi, v hiši brez svetiljke, v postelji brez počitka, v zorah brez spanja, ne pozabi njegove ljubezni, ponižaj se in ^ reci mu hvalo.
Vi li bo pred očmi slednjo minuto življenja, v ki ti še ostane,
Zena, da si videla nebo le skozi te ljubezni zavoje.
Vzpni se k rešetki, stlači svoj obraz med drog in drog,
Gasiti oči s tistim robom azurja, o ujetnica mraka, opomni se telesa svojega Dragega, ravnega . ko cipresa,
ln njegove zapovedujoče glave, ki je , Presegala množice,
111 njegovih hipoma razneženih oči, ko te . ie gledal,
’n njegovega železnega objema, ki te je razkrajal na dvoje.
Pomni se, kako je znal iz tebe same ustvariti te . lepšo in mlajšo,
'n *z dna srca iztrgati ti edini glas žene, iskren v . tvojem življenju,
I obleči in hraniti te z ljubeznijo in vzeti ti j Vse, kar ni bilo ljubezen.
n kako je znal storiti, da si trpela
in*13 *e^esu *n na duši,
II kako si ti uživala bol, ki je prihajala itJ0d niega;
da ti je nekoč njegov ugriz odprl na .^ustnicah malo rano,
n'8i hotela ozdraveti od onega Presladkega znamenja.
— 15 —
in si za to vsega ohranila v svojih ustih, okus svoje ljubezni, okus krvi; in tvoja ljubezen je dihala s curkom krvi, ki ti je brizgnil do oči, in ti, ti še živa.
O koliko krvi v tistem velikem telesu!
Zdaj je tvoje, v tebe vse je prešlo.
Otekle in bolne so od njega tvoje žile in v sencih ti bobni brez prestanka.
Vre in kipi od stlačene sile, napolnjuje ti srce s kličočimi glasovi.
Kaj storiš iz te krvi? . . . Jok, da
boš objokovala svojega Mrtvega, besedo, da ga boš slavila.
Popotnico za potovanje, ker še moraš potovati; in hrano za spomin.
Kri goreča, kri ljubezni, ne bo se je izgubila niti kaplja: dokler te teža njena tišči z obličjem proti zemlji, in moraš reči s poslednjim dihom:
Gospod, tvoja dekla je tukaj.
Prevel A. Gradu i k.
Zimsko jutro.
Kakor skoz kristal grem skoz belo daljo, srez krog borov stkal demantno je haljo.
Kaj se mi blešči iz meglic nasproti?
Deklica hiti po srebrni poti.
Kaj se iz oči bliska ji kot plamen?
Mlada se žari v njih ljubezen, amen.
C. Golar.
- 16 —
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o rcper-arlu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti ftas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p nl'h avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, j/an Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij raigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.