87. številka. V Trstu, v soboto 31. oktobra 1891. Tečaj XVI. „E O I H O S T" zha)A dvakrat na teden, vnako iredo in lobote oh 1. uri popoludn* Edinost" stane: um vse leto 5I. «.—; izven A*nt. 9.— {ft. ta polu leta , 3.—: . * 4.50 „ sa ietrt leta „ 1.50; „ » '-25 • Posamične številke se dobivajo v pro-dniainicah tobaka t Tretti po & nov.. v Gorioi in ▼ Ajdovščini po « nov. Na naročbt br«z priložene naročnine ae ipnvnlitvo ne ozira. EDINOST Offlaai in otnanila »« rarnne po s nov rrsijc* v petitu ; za naslove z debelimi <*rktniii hb ^lnouje prontor, kolikor bi )T» obneslo navadnih vrntic. Poilana, javne sahvale. oemrtnice itd. »e račune po pogodbi. V*i 'topmi «e pošiljalo ure neje nego na Ruskem in opeharjeni spekulanti bi radi vrnili žito v Rusijo, no avstrijska vlada je prepovedala izvažati žito na Rusko. Ta prepoved ni vzbudila ni najmanjše pozornosti, enaka prepoved ruske vlade pa je vzdignila tak silen hrup v celi Evropi! O razmerah mej Franoijo in Rusijo izjavil je v proračunski debati minister Ribot nastopno: V Evropi vlada sedaj prepričanje, da je mir v tem trenotku bolj zagotovtjen nego kedaj prej. Zbližanju Francije in Rusije ne more se nikdo čuditi. K zbližanju je prišlo zaradi skupnih interesov obeh držav in nikdo ne dvomi, da je to zbližanje novo jamstvo miru. Francija more biti po pravici ponosna na simpatije Rusije. Dobila je s tem zopet .mesto katero jej gre ter odgovarja nje moči in važnosti". DOPISI. Z Razdrtega pod Nanosom, 28. oktobra. [Izv. dop.J Čakali smo, da nam boljše pero in spretnejsa roka opiše vspre-jeui našega novega dušnega pastirja, a nikdo se ni oglasil. Ker pa vemo, da bi marsikdo rad vedel, kako je bilo, evo Vam: Dan 21. oktobra bil je za našo vasico vesel praznik. Že zjutraj so nam na- znanjali topiči, da se danes naseli mej nami zaželjeni duhovni pastir. Kmalu po-poludne so odpeljali nekateri naših veljakov po č. g. Mikša v Hrenovice. Prejšnji dan popoludne in v sredo zjutraj imel je vsakdo polne roke dela: vsakdo se je namreč hital pomagati pri postavljanji slavolokov, pri lepšanji in snaženji cerkve. Ob Va4. naznani strel, da je težko pričakovani pastir prestopil mejo podobčine razdrške. Prišedšega v vas vsprejela so ga najprej dekleta pri slavoloku z napisom v narodnih barvah : „Bog Vas vsprimi 1* V imenu vaških deklet pozdravila je gospodična Viktorija Delinčeva z milodonečim, a krepkim glasom novodošlega gospoda, kateri se je prisrčno zahvalil. Pri drugam slavoloku z napisom: „Potadravljeni !" pozdravila je svojega bodočega kateheta šolska mladina. Brdka hčerka našega vrlega nadžupana in deželnega pohlanca H. Kavčiča nagovorila je v imenu svojih součenk in součencev dušnega pastirja, obečaje mu udanost in poslušnost. Tudi tukaj se je prijazni gospod ustavil in vspodbudno nagovoril otroke. Tretji slavolok vabil je z .Dobro došli!" novega goepoda v stanovanje. pa izpregovori v imenu občine gosp. H. Kavčič ter pojasnuje, kako pomenljiv dan je to za razdrško vas, ki je bilo dolgih 22 let brez stalno nameftČenega duhovnika. Svoj govor je končal kakor gospodična Delinčeva: da bi novi gospod ostal dolgo mej nami! I na ta pozdrav je novodošli gospod lepo odgovoril ter se zahvalil aa lepi vsprejem obljubuje delati po Bvoji moči za božjo čast in korist izročenih mu ovčic. Iz Hrenovio sta spremila odhajajočega gospoda domači g. župnik z g. kapelanom in g. nadučiteljem. Na Razdrtem se je pridružil tudi g. župnik iz Senožeč. Vsi omenjeni gonpodje in ogromna množica ljudstva šli so potem v cerkev, kjer je novodošli gospod opravil pred altarjem Kratko molitvico in blagoslovil navzoče. Mnogo je ta tiha pobožnost tako ganila, da so imeli solzne oči. To je bila pač solza hvaležnosti Bogu in do vseh onih, ki so pomogli, da je dobila vas zopet dušnega patirja. Naš narod je pač udan svoji veri. Tu imamo živ dokaz. Ako to ljudstvo ni zabilo, kako potreben je duhovnik; ako to ljudstvo ni žašlo s pravih potov, zarisanih mu po davnih pradedih ; in če pomislimo, da j«. Razdrto vas, ki ima razmeroma mej vsemi vasmi na Notranjskem največ izobraženih mož in družin, in če pomislimo, da ljudstvo sploh veliko in rado čita, tedaj je pač brezpotreben klic: vera je v nevarnosti. Ne, ne ! Mi se držimo vere, vere ljubezni, kakor so se držali očetje in dedje naši. Zadnji del slavnosti je bila skupna večerja v znani gostoljubni hiši gospć M. Delinc. Tu so bili zbrani č. gg. duhovniki, vsi bližnji gg. učitelji in .elite" naših vaščanov. Tudi brez napitnic in daljših resnih in šaljivih govorov ni bilo. Za ukusno napravljenimi jedili se je kaj slastno prilegalo izborna kapljica, ki jo slednjič v svobodni zabavi vsem razvezala grla in jezike, da se je jela kmalu iz vseh grl razlegati naša domača pesem. Tudi to je lep dokaz, da duhovščina, učiteljstvo in posvetno razumništvo 1 e h ko skupno deluje — še le hoče. (To trditev pa lahko vzame kdo „ad notam" v resnem ali šaljivem pomenu, — tudi kakor hoće.) Zvečer so se sešli pod oknom, kjer se je veselila zbrana družba, tudi domači pevci ter zapeli pod vodstvom g. učitelja v čast novodoslemu gospodu več komadov, za kar se je gosp. slavljenec prav ljubeznivo zahvalil. Kmalu potem, ko je začel hišni gospodar pri g. Mariji Delinc .utrasiti" celo z znanim „postmovc^m", starim „refoškom*, začela je č. duhovščina razhajati. Ostali so se veselili še dolgo časa, mladina je prepevala, starejši so se razgovarjali, in splošen glas je bil: to je slovesen praznik. Novodoslemu gospodu duhovnika pa želi tudi pisec teh vrstic : dobro došli! Bog Vas ohrani dolgo dolgo let mej nami 1 Različne vesti. Odbor političnega društva „Edinost" ima v ponedeljek 2. novembra ob 10. uri predpoludnem v prostorih „Del. podpornega društva" svojo sejo. Gg. odborniki so na-prošeni, da se udeleže te seje. Inženirju Matiju Živicu, znanemu rodoljubu našemu, podelil je knez Črnogorski Danilov red IV. vrste. Čestitamo 1 Slave dan 1 Po vsej prebudivši se Istri v prvi vrsti, a tudi po vsem ostalem slovanskem svetu države naše razlegajo ae danes radostni vsklici: isterski Slovan zrušil je spone, ki so ga tiščale, pretrgali no se tcmnosivi nesrečonosni oblaki in na našem obzorji posijalo je zlato solnce, pošiljajoče doli na nas blagodejne žarke. Po hudi borbi, kateri menda ne najdeš para v zgodovini volilnih borb v tostranski polovici države, izvoljen je državnim po-slancem sa zapadni del Istre, to je, za politiške okraje Koper, Poreč, Pulj, dični naš dr. M a t k o Laginja, nevstrašljivi ta boritelj za politiške in narodne pravice isterskega Slovana, trudoljubivi in neumorni delavec na polji nirodnega preporoda, kristalno-čisti znftfaj — fz krAtka: mOž, fttejoč vso sposobnost, da vspeŠno zagovarja duševne in materijalne koristi ndroda našega. Večina 4 glasov Bicer ni velika, ali vender moramo priznati — ako pomislimo na vse dno, kar so je tekom te volilne borbe dogajalo — da je ta vspeh sijajen, skoro da neverojeten. Trebalo je res Žarkega rodoljubja, idejalne navdušenosti in železne vstrajnosti, da naši volilci niso obnemogli v tem boji, ki je do tal razrul strasti po vsej širni Istri. Da, slava Tebi, sieer siromašni, ali vzgledni Istran, kajti dokazal si, da si rodoljuben, navdušen za sveto stvar svojega rodu in vztrajen! V tem trenotku nam ni moči podrobneje pisati o volilni borbi, kajti prevzburjeni smo, ali toliko rečemo, da so nasprotniki naši doživeli poraz, ko. jega posledice bodo občutili za vso njih bodočnost in da se je rod naš s tem vspe-hom moralno tako okrepil, da smemo vče-t taj* ni dan zapisati lapidarnimi črkami v zgodovino naših narodnih bojev. VčerajŠni dan je za rod naš epohalne imenitnosti: to je dan slave, dan preporoda, dan vstajenja. Živeli naši zavedni volilci, živela naša Istra I Imenovanja. Naš rojak Josip J a m-š e k imenovan je voditeljem o. kr. glavnega carinskega urada v Pontabli. Imenovanje. Poštni kontrolor Vašaj v "Gorio je imenovan poštnim višjim kontrolorjem v Trstu. Pbpravek. Prejeli smo nastopni popravek : Cen jeno uredništvo! V številki 84. tega časopisa natisnjen je članek z naslovom „Volitve v Miljah" ki razpravlja o volilnih mož volitvah in o postopanji volilnega komisarja g. Luchesa. Ker ni resnično, kar se pripoveduje v tem članku, blagoizvoli naj to cenjeno uredništvo na podlagi §. 19 tiskovnega zakona v prihodnji številki „Edinosti" natisniti dati nastopni popravek : Ni res, da je italijanska stranka dovajala fakine iz Arsenala na volišče, marveč delavci imenovanega zavoda prišli so iz lastnega nagiba sami glasovat, ker imajo kot posestniki v Oltri glasovalno pravico in so upisani v izkazu voliloev za volitev volilnih mož. Ni res, da se je v volilni sobi kričalo „fuori i croati", niti ni res, da so vsled tega kriotmja slovenski volilci zapustili volilno dvorano, temveč oni so odšli, ko so oddali svoje glasove. Ni res, da se je volilni komisar vel pristrano, niti ni res, da bi bil on volilce zmerjal, zakaj se ne drže onih ki jim dobrote skaznjejo ter da bi jim bil prigovarjal naj premenijo glasovnice na korist italijanske stranke. Niti ni res da bi se bilo zabranilo glasovati osebam, ki imajo volilno pravico, le da so bile upisane v izkazu volilnih mož. V Kopru dne 27. oktobra 1891. Ges. kr. okrajni glavar: Schaffenhauer-Neys „Tržaški Sokol" ima v soboto dne 7. novembra v dvorani Mali (h. št. 16, v ulici Torrente) „jour-fix" z jako zanimivim programom. Natančneje v prihodnji številki. Za otroški vrt družbe ev. Cirila in Metoda na Greti darovala sta gg. Karol Colja in Ivan UrbanČiČ 2 gld., kot preostanek naročbe lista „Unione". Južna železnica. Kakor Be poroča iz Dunaja, jeli so se vršiti pogovori o sprejemu južne Železnice v državno oskrb. Ti pogovori bodo menda dolgo trajali predno se pride do konca. Po teh poročilih se bode premestilo vodstvo državnih in južne železnice v kako drugo mesto bližje Dunaja. Ako bi država res sprejela južno zeleznico v lastno režijo, oziralo se bode na sedanje službeno osobje pri zadnjej. Vreme. Kar čez noč napala nas je zima. Toplomer je padel na 4° in te dni divjala je taka burja, da v Trstu že davno ne pametimo enake. Burja je bila tako silna, da je prebračaia plote, zoračala vozove, izdihala in lomila drevje ter sploh učinila velike škode. V novej luki je polomila nek drog električne svetilke, na morju prebrnila neko ba^ko, v kojej je jedun mornar nesrečno utonil. Tudi po mestu, se jih je več poškodovalo ker jih je burja budisi botnila ob tla, ali jih zagnala v kak zid. Včeraj je ta divja iver nekliko botihnila in sedaj imamo lepo a mrzlo vreme. Trtna UŠ. Deželna komisija za oskrb proti trtni uši je preiskala sedanje stanje in škodo prov^ročeno po trtni uši v tržaški okolici ter je določila, da se z dotičnimi vinogradi ne počenja kakor dosedaj, nam reč da se isti ne uničijo. Važno za predetojnike cerkva. D« našnji številki pridodan je ilustrovan prošpekt dobroznane firme I. B. Purger v GrOdenu (na Tirolskem), koja se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom za napravo cerkvenih in domačih oltarjev, kakor tudi tabernakelj-nov v vsakem slogu. Ista ima na razpolaganje veliko število narisov in fotografij, da si jih morejo ogledati naročevalci, izdeluje reliefe križevih potov z okviri (v kakoršnem-koli slogu), kakor tudi kolekcije jaslic po vsaki meri in načrtu, koje je možno postaviti na oltarje, in slednjič božje grobove itd. itd. Mnoga spričevala cerkvenih predstojnikov govore pofrValno o skulpturah Purgerjeve firme in je res vredno pregledati našemu listu pridejani cenik ter ga hraniti za slučaje, ko se potrebujejo leseni hipi in oprsja. Književnost. Knjige družbe sv. Mohora. Ravnokar smo prejeli lep dar, kojega prekoristna družba sv. Mohora podaje svojim članom za bori goldinarćek na leto. Šest lepih knjig, izmed katerih vsaka je vredna istega res malega dobička. V ocenjevanje teh lepih književnih doneskov Be ne bodemo spuščali, kajti v hitrici nismo mogli knjig še polagoma in premišljeno prečitati in ker jih brez dvojbe ocenil bolj vešče pero. Vendar hoćemo kratko tu povedati o vsebini teh knjig, da jih našim Čitateljem, ki so zajedno udje te družbe, naznanimo ter jim vzbudimo veselje do njih. Pa vsaj zadnjega nam skoraj ni treba, kajti vsakdo jili bode že na prvi pogled vesel vzel jih v roke ter jih slastno prebiral. Ii družbi nega oglasnika, natisnjenepa v koledarju, posnemamo, da je družba imela letos ogromno število 51.827 udov, torej za 3743 več nego prejšnje leto. Število društvenikov poskočilo je je v vseh pokrajinah toatran in onstran morja. V tržaško-koperski škofiji pomnožilo se je sa 125 članov. Vseh udov v naši škofiji je 30 dosmrtnih in 2481 letnih, gotovo 9e premajhno v primeri s silnini številom slovenskih vernikov v tej škofiji. Zahvaliti se ima družba za lep napredek osobito svojim gorečim poverjenikom čč. duhovnikom, kojim bode tudi v prihodnje skrb, da število društvenikov čemdalje raste. Tudi slovenski pisatelji so družbo preskrbovali z dobrimi rokopisi. Izmed letos v presoje došlih 40 pripovednih in sto poučnih spisov, spoznali so presojevalci tretjino za porabne. In res nahajamo v letošnjih knjigah prispevke naSih najboljših pisateljev. Dohodkov imela je družba letos 58.566 gld. 87 kr. in stroškov 58.535 gld. 57 kr., ostalo je še gotovine 31 gld. 30 kr. kateri se vračunijo prihodnje leto. Prva in druga knjiga namreč: „Življenje Marije in sv. Jožefa" X. snopič in „Gospod, teoi mu pomagat' sti povsem nabožne vsebine. Poljudno opisano življenje li. D. in njenega sv. Ženina, preskrbljeno z lepimi podobami, koje je spisal pokojni marljivi slovenski pisatelji Janez Volčič, se je našemu ljudstvu jako prikupilo in rad je prebira v dolzih zimskih večerih. Pričujoči zvezek donaša na koncu korenit životopis mnogozaslužnega pokojnika in njega dobro zadeto sliko iz peresa P. L. Hrovatina. Druga nabožna knjiga je prevod molitvenika za umirajoče. Natisnjen je z lepimi, velicimi črkami in bode vsakemu pobožniku dobro došel, ker obseza marši kako premišljevanje o ničnosti človeškega bivanja na tej zemlji in druge spodbudne molitve. 3. „Občna zgodovina za slovenska ljudstvo", XV. snopič spisal Josip Starć od 401—574 str. S pričujočim zvezkom sklepa marljivi naš zgodovinar svojo iz« borno svetovno povestnico ter obravnava v tem zadnjem snopiču dogodke v vseh evropskih in tujih državah od leta 1848 do 1888 leta. Zgodovina ta je prijetno berilo za vsacega naobraženoa ali prostaka, kkjti prvi nahaja v njej mariaikako zgodovinsko vest, jako umljivo in stvarno pove-« dano, drugi si pa nabira vednosti iz zgodovinskih zgodeb najnovejših časov. Ma-rsikak dogodljaj doživel je sam ter morda se udeležil jedne ali druge bitke, o kojej je v knjigi govora. Berilo v tem mu bode. radi tega v poduk. Knjiga ta tudi dobro služi dijakom srednjih šol, kojim ni treba! kupovati dražih nemških zgodovin v ponavljanje v šoli razlagane zgodovine ker nimajo domače, dobre in cene. — 4. „Fizika ali nauk o prirodi s posebnim osirom na potrebe kmetskega stanti. II. knjiga, spisal Henrik Schreiner 190 str. To je žo druga knjiga te vrste; pričujoči zvezek obravnava pravo za pravo kemijo, jako poiieno in v lehko umljivem jeziku in slogu. Deli se v deset oddelkov. V prvem se opisuje voda, raznovrstnost iste, raba sestavine in njene kemične pojave. V drugem oddelku se aoVdfi o sestavi zraka, o dihanju in upljivu zraka ha rastline in nase zdravje. V daljnih oddelkih se poljudno opisujejo plin, kisline, kovine, smodnik ter se dajajo koristni nasveti o našem domovju, obleki, perilu, steklu, o sestavinah rastlin, zemlje itd. Sploh je to knjiga, kakoršne smo dosedaj v našem slovstvu živo pogrešali in kojo bode naš kmet s pridom in marljivostjo prebiral. Tekstu jo dostavljenih mnogo jako ličnih slik v pojasnilo. Koncem nam g. pisatelj naznanja, da bode tretji zvezek pisal osobito o človeški hranitbi in hrani ter bode še zanimivejši. — 5. „Slovenske Večernice", 45 zvezek. 142 str. V tej jako priljubljeni knjigi nahajamo več krajših sestavkov, mej kojiini tri povesti, dva zgo- dovinska spisa, nekoliko pravljic in povesti, kratkoćasnic in smešnic. Mej družim se odlikuje v tej knjigi kratek podučen sestavek „Kakšno bodi naše stanovanje" ? iz peresa dr. J. Rakeža in zgodovinski sliki „Herbart Turjaški', spisal I. Steklasa in „Razširjanje krščanstva med Slovenci* spisal Fr. Kos, in prizor iz življenja na kmetih „Oreh", kojega je napisal dr. Jože Vošnjak in koji bo dobro došel domačim diletantom na deželi. — Šesta in zadnja knjiga je „Koledar za I. 1892", koja je zajedno najlepši in najobširnejši koledar, kar jih izide na Slovenskem in skoraj najbolj okusno okrašena slovenska knjiga v letu. Razven navadnega koledarskega čtifa, oglasnika, in imenika udov, nam donaša tudi letošnji koledar bogato zbirko raznovrstnega kratkočasnega in podučnega be* rila celih 94 Btr. V njem se s posebnima životopisoma spominja naših slovenskih odličnjakov, „Vitez Franc Miklošič", spisal dr. Janko Pajk, in „Jožef Virk* spisal A. Vakaj. Posebno lep je obširen spis znanega slovenskega pisa* telja Navratila „Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto s 15 ukus-nimi podobami dunajskih znamenitosti. Obširna „Razgled po katoliških misijonih" in „Razgled po svetu* nam pripovedujeta o lanskih znamenitih dogodkih. w Vojni zakon", „Slovenske posojilnice" „Župnik Kneipp, slaven zdravnik in njdgovo zdravilstvo" „Kako je treba gnojiti sadnemu drevju", kakor vsi drugi spisi so zanimljivi in primerni našemu ljudstvu. Za bodoče leto naznanja družbin oglasnik zopet šestero knjig namreč : „Šinarnice naše ljube Gospć presv. Srca"; „Jeruzalemski romar ali potovanje v Svelo deželo" ; „Naše Škodljive rastline v besedi in podobi"; „Domači zdravnik"; Večer-nioe in Koledar. Dunajska borsa SO oktobra. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 91.55 „ v srebru — — „ 91.35 Zlata renta— — — — — — — — „ 109.30 5% avstrijska renta — — — — — „ 101.70 Delnice narodne banke — — — — „1005.— Kreditne delnice — — — — — _ „ 276'25 London 10 lir sterlin--— — _ „ 117.55 Francoski napoleondori — — — — • 9.84 C. kr. cokini — — — — — — „ 5-59 NemSko marko — — — ■ ~ _ - „ 57-75 Tržno poročilo. Cene »e ranimo, kakor se prodaje nn debelo blago srn gotov denar). Sava Močen....... r»n » od for. do fpr. 127.— 128.-— 100 It. ltio biser jako lina . • _._ — .— J»va „ „ „ . • —._ _ Bati ton lina..... * 86,- 88.— „ srodnja . . . n 82.- 83. - Guatemala..... * »5- 98.— Portoricco..... fi I3.i. - 136. - San Jago de Cub* . „ —s— Ceylon plant. fina . . n . 124,- 128.- Java Malang. zelena . n 98. - 100- Gainpinas..... „ - —.— Kio oprana .... „ 106 - 110.- » hna ...... „ 86.- „ srednja .... „ 62.- Ostala llgn«' » zabojih . . 28. — — Kacisov cvet ,..... H 80. - 890.— 1» 48.- 49 — Btlavfe...... JV 38.—, 89.— „; 42- 48.- n M.— _._ Petrolsj runki v sodili . . iiiu K. 6.-- „ v zabojih . „ 7.50 Ulj« bojgužuo amerik. . . „ 33,- H5.— JLeuce jedilno j. f. gur. . 0 41.— 42 - dalmat. s certifikat. . nam i 7 ii« M. S. A. j. f. gur. 43. 44 — 58.- 55.— Aik Viergo . . . ( J 60,— 62.— n 50 — _,— Roiloi puljeftki . . * . . n 10 50 _._ dalmat. h oort. . . „ 11.50 Smokve puljoftke v sodih . „ 12- „ v vencih . n 18.60 _ zaboj 7. - 8.— Pomaranče Puljesko . . . „ -- _ Kandlji Bari l.a..... 100 K. 79.- 81.- dnini l.a, h cert. „ 84 - 85.- Pignolli......... Riž i t iilij. najtineji . . . _. _ —. M 22. - „ srednji . . . „ 21. - —• — ltaiigouii eitraj , . . 0 v lti.50 - ■ -t- „ l.uj carinom n 14.- 14 25 11.nj . . . 12. 12 50 Sultaeine dobre vrsti . . ti 28.— 30. - Suho grozdje (opaia) . . . n 19. Cibebe ......... 18.50 19* — Slaniki Yarmouth .... Hud l. i. - 16,— Polenevko modno velikosti 100 K. 50.- —.— 46.— _ Sladkor centrifug. v vreoab • certifink..... a 92.- —,— F atol Coks..... Mandoloni . . . svptlerudeči . • temnorudeČi . . bohmjuki . . . . kanarček . . . . beli, veliki . . zeleni, dolgi . . , okTogli . mešani, štajerski Maslo . 11.— 9.60 —. - 9.50 — 10!50 -.— 8.50 8-75 83.— -.-> Oznanilo. Počeščujem se, dati n tem si. občinstvu na znanje, da je baš donatisnen vezek (9 tisk. pol) pod uasiovom : Poezije, zbirka humorističnih in resnih balad, romanc pa junaških pesnij, zlo*il Fran Andrejevič Zakrajski. natisnil A. M. Obizzi. Dočim priporočam se kot založnik teh novih in zanimivih umotvorov, pristavljam, da se izpostavijo v kratkeui pri meni na prodaj. V Gorici 27. oktobra 1891. Ant. Jeretifc založnik in trgovec, Jaz zdolej podpisani naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da točim v svoji gostilnici Crocedi Malta via Valdirivo št. 19. vino Istrijansko i. vrste po 40 nv. L. „ Furlansko „ „ 36 „ Kuhinja izvrstna po najnižji ceni. Za obilni obisk prosi ponižno 3. j Ivan Sirca. Ulica Barriera br. 4 Trst prodava j u se za najniže ciene vienci za pogrebe, odjela za andjellče, 17—25 mrtvački liesovi, vosćane svede, umjetno cvieće, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. JAKOB KLEMENC trgovec Via S. A n 10 n i 0. 8- 10 Odprava proste luke zlajšala je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Karavni nasledek temu je, da dežele začenjajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov mdd. mnmfakture. perila itd. Ouzivljajoc se tej potrebi, vsojam ae naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstu, Via St. Antuiiio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim k&šmitjem, volnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, belim in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baze volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglnvnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami Jflgcr. tricoti za gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi 7. Hvilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil. Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, ined katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih. Naročila omenjenih predmetov izvršujem z vso natančnotjo in vestnostjo. Ua zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi cenami. KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol iti gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni Piazza della Caserma št. 2. po 40 kr, trdo vezan 60 kr. JSM A. Bonne, krojaška delavnica, Corso št. 1. bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča se slavnemu občinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. 9-12 Išče se samostalnoga peka, kateri bi tudi krčmo in štacuno na svoj račun v Bazovici prevzel. Pobliže se izve v našem uredništvu. »-3 Tinktura za želodec, katero li kineške rabarbaro korblikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekav .pri angel j 11* r Ljubljani, je mehko toda ol> enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki kvepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovntolj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 136, z 55 stoki., 5 kg. težo, velja gl. o*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico fazpiodajajo se v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26 -18 Vozni listi Al in tovorni listi teriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN1E" iz Antverpena direktno v Ne? Jork & Philadelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno ; kon-cesijonovani zastop 46—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalog-, tvrd ko Zivic in družb, v Trstu —49 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno nvoje vinske stiskalnice, inline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom .za obilne naroobe. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon «t. 334. 4-8 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, ; da sem začel sam izdelovati iz pristnega ~< kotranovega izvlečka iz Norvedčkega 4 izvrstno sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčico imajo isto moč kakor kdtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj* so, proSivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkoj eeni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime izdolovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. y T r s r u se prodajajo v lekamici Prendini t Skntlji^ah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh večjih lekarnnh v druzih deželah. ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TB6T, via Mercato vecchio št. 4. Lloy