Štev. 1*. V Ljubljani, nedelja dne 14. januarja 1912. Leto I Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — 2a inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismfci se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla#« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana te zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M ::: Telef.m številka 118. m Učiteljstvo in narod.-nsp^edna stranka na Kranjskem. Včerajšnji »Učiteljski Tovariš« piše na uvodnem mestu: »Z ozirom na očitanja »Slov. Naroda« z dne 8. t. m. na naš list, Učiteljsko tiskarno, nase dopisnike in vodstvo učiteljstva smo primorani konštatirati sledeče: 1. Nihče ne more utajiti izkoriščanja učiteljstva od politiškiii strank! Zgodovina uči. 2. Nikdar ni identificirati pojma naprednost s »Slovenskim Narodom« in »Narodno tiskarno«, kor naprednost ni bila nikdar na prodaj, in je tudi nihče nima jemati v zakup! 3. Učiteljstvo ni bilo rojeno le za hlapčevanje, ampak ima vsekakor tudi pravico do svobode in osamosvojitve sebe in svojega dela bodisi na tem ali onem polju. 4. Učiteljska osamosvojitev ne bo nikdar škodovala, ne našemu narodnemu razvoju, niti njega napredni ideji, ampak bo le tej v korist, Ker zadebi šele na ta način svojo popolnost v demokratizovanju. 5. Večno je že strahovanje politiškiii strank nad učiteljstvom; zgodovina pa govori, da je ravno učiteljstvo vzdrževalo napredno misel v narodu, da je za napredno misel krva-ve!o, stradalo iti bilo preganjano. (>. Ni se dalo učiteljstvu trdne gmotne podlage, zato je sedaj v takem položaju; odrekalo se mu je s kategoričnim imperativom upravičenost do zahteve zenaeenja plač s štirimi nižjimi razredi drž. uradnikov — »pretirane zahteve«! zatiralo se je vsak svoboden gibljaj učiteljstva, in če ga hočemo sedaj dvigniti iz apatije, pa kriče z ene strani klerikalci, z druge liberalci. 7. Kdor ovira naš razvoj in našo osamosvojitev, ta je grobokop narodne napredne misli; in je sobojevnik klerikalizma! Le bijte po nas; jemljemo tudi to na znanje! Menda ga ni stanu, ki bi toliko krvavel lavno za napredno stranko in za one, ki nas sedaj bijejo in so nas bili že mnogokrat. A tedaj so se zavedali, da se ne moremo braniti. Sedaj se pa lahko in se tudi bomo, kadar se nam bo zdelo potrebno, navzlic temu se pa ne bomo izneverili narodno napredni stranki. Kar imamo, imamo sami od sebe. Preboleli smo klerikalni bojkot, pa bomo tudi vsako sovražno zavist. Svojega prepričanja pa ne uklonimo nobeni sili in nobeni ceni! Smo, kar smo — in taki ostanemo! 8. Hinavščina nemškega »Nationalver-banda« opravičuje očitanje, da ni med tako-zvanitni liberalci vedno iskati prijateljev učiteljstva. 9. Naš list ni list kranjskega učiteljstva, ampak je glasilo napredne naše organizacije. Mi presojamo po pravici in resnici vse dogodke, ki se tičejo učiteljstva, zato moramo gledati tudi preko domačega plota. Sodnik je naše prepričanje. Zamera gor — zamera dol: vsakemu povemo, kar mu gre. ,0- Naš list ni glasilo Učiteljske tiskarne, ki nima z njo nič drugega skupnega, nego da ga tiska, a naš upravnik plačuje stroške vse do zadnjega vinarja. A v sovraštvu do Učiteljske tiskrne so si nekateri liberalci in klerikalci slični kot vinar vinarju. To imenujejo — naklonjenost!« »Učiteljski Tovariš« je torej konstatiral, da se učiteljstvo ne bo izneverilo narodno-na-predni stranki, pojasnil je pa tudi kaj naj se LISTEK. Relikvija Napoleona III. »Ne, prijatelj, vi niste prelili Edelsteinove krvi, — storil je to nekdo drugi, ah ne zaradi denarja, ki ga je nosil poljski žid seboj; hotel je imeti nekaj povsem drugega, a tega ni našel.« »Ne razumem vas, gospod,« je dejal Pi-erre Ribodin z izmučenim glasom, prijetnši se z obema rokama za glavo; »moje misli so vse zmedene, zdi se mi, da bom obolel, težko obolel — o, moj Bog, moja glava — moja glava!« »Končajva hitro,« je nadaljeval Sherlok Holmes, »potem vas pustim popolnoma v miru. Povejte mi samo, kaj se je zgodilo takrat, ko ste stali poleg trupla nesrečnega žida?« In Pierre Ribodin je povzel po kratkem premoru z zlomljenim glasom: »Kmalu sem nehal iskati prstan, ker sem si mislil, da se je prstan zagrebel v sneg in da ga ne najdem tako lahko. »Sklenil sem, da počakam spomladi, ko skopni sneg, češ, da se mora takrat govtovo najti. 1 ’otcm sem odpasal mrtvečev pas, v katerem je imel denar — in naposled sem zakopal nesrečnika, zakopal sem ga v gozdu. — Oh, to je bilo grozno delo, ker me je neprestano navdajal strah, da bi me mogel kdo videti. »Nato sem izravnal zemljo, nametal sem gori snega, ki sem ga krepko stlačil — in potem sem krenil proti domu. »'1 oda, ko sem šel mimo mlina Starega T oissona, mi je prišlo nakrat na misel, da pasu ne smem nesti seboj domov. smatra za naprednost in kaj ne. Mi se z njim strinjamo in prepričani smo, da bo tudi vodstvo narodno-napredne stranke s to izjavo »Učiteljskega Tovariša« popolnoma zadovoljno. Mi sploh ne pojmujemo, kako more »Slov. Narod« zavzemati naprarn učiteljstvu tako ozkosrčno stališče. Danes vendar ne gre več smatrati vsak pojav po napredku in poskus po stanovski osamosvojitvi za strankarski »punt«, kakor tudi je čudno, če se hoče pod krinko strankinih interesov indirektno pobijati »Učiteljsko tiskarno« kot »konkurentinjo« Narodne tiskarne« in pa indirektno škodovati »Danu« kot »konkurentu« »Slov. Naroda«. Niti »Dan« niti »Slovenski Narod« ni — tudi nočeta biti — glasilo narodno-napredne stranke. Oba pa imata isto pravico zastopati njene interese. »Slov. Narodu« bi lahko popolnoma zadostovala naša lojalna in odkrita izjava, da hoče »Dan« delati za povzdigo in procvit narodno-napredne ideje ter kot neodvisno glasilo pospeševati in z vso energijo podpirati stremljenja in prizadevanja narodno-napredne stranke. Pripominjamo, da bi se »Narod« z našo izjavo tem lažje zadovoljil, ker je vzel izvrševalni odbor narodno-napredne stranke našo tozadevno izjavo odobruje na znanje. Upamo, da je sedaj zadeva pojasnjena in le željo izrekamo, da naj bi se napredno časopisje raje podpiralo in spopolnjevalo mesto da se po nepotrebnem ovira. Pozabiti ne smemo niti trenutka, da je nasprotnik velik in da treba za uspešen boj velikih ljudi ter zdrave in krepke enotnosti. SPLOŠNI PREGLED. Iz Hrvaške. Včeraj in danes se vrši v Zagrebu konferenca hrvatske stranke prava. Konference se udeležujejo vsi pravaški poslanci in zaupniki stranke na Hrvaškem, voditelji pravašev v Dalmaciji drž. poslanci Dubilič, Sesardič, Prodan ter Perič, istrska poslanca Spinčič in Laginja ter bosanski pravaši in sicer obe skupini zastopani po delegatih, katoliško udrugo zastopata pomožni škoi Šarič in svetnik Vaneaš, zajednico pa Mandič, Sunarič, Gjurič in Curič. Pri konferenci sc je v prvi vrsti razpravljalo stališče pravaške stranke na-pram hrvaški vladi, dalje sosepremotrivali tudi načini da bi sc pomirili obe skupini v Bosni, namreč Stadlerjanci in pristaši frančiškanov. Živahna debata se je razvila pri sestavljanju udanostne adrese na cesarja, v kateri se slika obupni položaj v hrvaških deželah; v adresi se zavzema stranka za rešitev hrvaškega vprašanja na podlagi državnopravnega programa, ki ga zastopa stranka prava. — Kakor poroča uradni list, bo hrvaški sbor sklican za dan 27. februarja k rednemu zasedanju, toda ker je izključeno, da bi mogel novoizvoljeni sabor delati, bo takoj odgoden. Odgoditvi bo pa v kratkem času sledil razpust, tako da se bo še tekom tega leta začel volilni boj na Hrvaškem. Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah! DNEVNI PREGLED. Prihodnja seja kranjskega deželnega zbora bo prihodnjo sredo, dne 17. t. m. Volili se bodo menda odseki, katerim se odkažejo raziu predloge. Baron Schwarz odlikovan. Deželni predsednik baron Schwarz je postal tajni svetnik in dobil s tem naslov ekscelence. To jc eno naj-višjili odlikovanj v naši državi, ki ga ni niti vsak minister deležen. V naših očeh nima radi tega baron Schwarz niti za las več spoštovanja. Cela javnost je prepričana o tem, da nima naš deželni oče niti zaslug za deželo, niti zaslug za državo. Pod njim se jc pospel do vrhunca režim, ki ne pozna ne zakonov in ne pravice. Terorizem in absolutizem sta z zlatimi črkami napisana na njegovih vizitkah, ki mu jih dobavlja »Katoliška tiskarna«. Dva Sclnvarza pozna mo Bertolda in Božidarja. Bertold je iznajditelj smodnika. On ni postal tajni svetnik. Božidar Schwarz je postal tajni svetnik ker ni in ker ne bo iznašel smodnika. Prijatelja Gerlovič in Fink mu bosta vzlic temu čestitala, kakor gratulirata vsakemu srečnemu, ki je zadel v loteriji ambo. Vprašanje na Kregarja in Štefeta. Sedaj, ko se bližajo volitve v trgovsko obrtno zbornico, skušajo klerikalci na vsak način izbrisati madež, ki leži na klerikalni stranki radi sleparij in goljufij, ki sta jih pri zadnjih volitvah uganjala Kregar in Stefe. Najbolj značilno pa jc za klerikalne kavalirje še to, da kratkomalo tajijo doti-čne sleparije in da očitajo naprednemu časopisju povrh laž. Da ne bo zmot, stavljamo nanje nasledile pozive in vprašanja: 1. Ali se upajo klerikalci tajiti, da Kregar in Štefe nista v kazenski preiskavi? 2. Ali se upajo trditi, da niso klerikalni voditelji vse podvzeli, satno da bi na Dunaju ustavili kazensko postopanje proti Kregarju in Štefetu? 3. Ali se drznejo oporekati, da niso vsi boljši elementi v klerikalni stranki že zdavnaj zahtevali, da Kregar toži na očitke radi sleparij, ali pa odloži vse časti, ki jih ima od stranke. 4. Povejo naj zakaj nista opeto-vano pozvana na očitke radi goljufije in sleparije tožila niti Kregar, niti Stefe. 5. Povejo naj, ali ni tudi že klerikalcev samih sram, da imajo za podpredsednika ljubljanskega vodstva S. L. S. Kregarja, ki radi kazenske preiskave ne sme v občinski svet, čeprav je vanj izvoljen. 6. Povedo naj kateri obrtnik smatra še Kregarja za svojega reprezentanta v trgovski zbornici, tistega Kregarja, ki še danes radi kazenske preiskave ni potrjen za podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice, čeprav je izvoljen. 7. Kdo je še tako neumen na Kranjskem, da bo volil v trgov-sko-obrtno zbornico prijatelje tistih ljudi, ki se imajo samo korupciji zahvaliti, da še danes ne sede v celici na deželnem sodišča. Smolo ima rabovški župan Fatur zaradi shodov, sklical je namreč že dva. K prvemu niso prišli govorniki, pri drugem pa teh sicer ni manjkalo, a g. župan so shod prepozno javili politični oblasti, tako, da ga je ista prepovedala. Za jutri sklicuje že tretji shod in sicer na Unc, isti se vrši po maši — pred cerkvijo. Mi bi mu pa svetovali, da ga napravi kar v cerkvi, kajti zgodi se mu lahko, da mu — kakor pravi narodni pregovor: »V tretje gre rado — tudi ta ne zmrzne, slično prvima dvema. Železničarsko vprašanje. Včeraj so imeli na Dunaju člani predsedstva za železniške u-službence daljšo konferenco z železniškim ministrom baronom Forsterjem. V konferenci se je razpravljalo o izvedbi v parlamentu sklenje- nih resolucij o materijelnem izboljšanju državnih železničarjev, posebno so se obravnavala sledeča vprašanja: upoštevanje uradnika in poduradnika podržavljenih privatnih železnic pri vpašanju o zvišanju stanarine, reforma avtomatičnega avanzma za sluge (dveletni a-vanzma), nočne doklade, režijske vožnje vlakovodij, delavni red za uslužbence in še ccla vrsta drugih vprašanj posebno pravična uvrstitev razi;čnili službenih krajev v stanarinske razrede.. Železniški minister baron Forster je izjavil, da smatra akcijo za zboljšanje dohodkov železničarjev za delj časa kot končano, vendar se hoče pri izvedbi sprejetih resolucij kolikor mogoče ozirati na izražene želje, posebno pa giede novouvrstitve posameznih krajev v nove stanarinske razrede. Kar se pa tiče novih določb o plačilnem sistemu za železničarskih delavcev, hoče to vprašanje natanko študirati, a pri tem se bo v prvi vrsti oziral na enaki sistem v Nemčiji. Upa pa, da bo mogel tudi v tem vprašanju v najkrajšem času ustreči želji poslancev v ugodnem smislu. Sokolska telovadba na Dunajski univerzi. Skoraj neverjetno sliši, a je le res. Na univerzi imajo slovanski telovadci pod vodstvom Slovencev poseben sokolski oddelek, v katerem telovadi .59 Slovencev, 25 Srbohrvatov, 4 Ukrajinci, 1 Čeh in 1 Poljak, skupaj torej 90 akademikov. K telovadbi prihaja redno okrog 60 telovadcev. Imajo tudi svoj vaditeljski zbor, ki šteje 20 članov in ima svojo posebno telovadbo in redne sestanke. »Slovenija« jim je dala dvakrat na teden brezplačno svoje prostore na razpolago. — Lani je bilo le 35 telovadcev, torej letos velik napredek; ako gre v tej meri naprej, dosežemo v prihodnjem letu število 200! — Gosp. Hinko Smrekar, umetn. slikar, znani karikaturist, se je vrnil pred kratkim iz Monakovega, kjer se je nekaj časa mudil v svr-ho študij in je razstavil v izložbenem oknu tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici, tri vrlo usnele kolorirane perorisbe, na katere tem potom slavno občinstvo opozarjamo, naj si jih oideda. Slike nam predstavljajo prizore iz domačega kmečkega življenja: »Prepir v krčmi«, * Vasovalec« in »Pastirji«. Vse H. Smrekarjeve slike — perorisbe so polne življenja in humorja ter pričajo, kako vestno študira nadarjeni umetnik naravo, naše kmečko življenje in tipe. Izborno obvladuje potrebno tehniko peresa in čopiča. O izredno dobrem in naravnem humorja umetnika priča tudi v priprostem okvirju razstavljena skica — opomin gledalcem in gledalkam. Na levi strani skice vidimo portretno karikaturo avtorja, držečega odprto prazno denarnico, v katero kapljajo rumeni cekini iz rejene denarnice v obliki srca. (Da bi se le uresničila ideja te risbe!) Na desni strani imenovanega prizora je slikar napisal humorističen opomin — ki jia tudi posebno priporočamo v prečitanje opazovalcem omenjenih slik. Več svojih del je tekom časa razstavil v ljubit, izložbenih oknih tudi g. Venčeslav (ali Vinko) Smrekar, bivši uslužbenec dežel, stavbinskega urada. — Ker nekateri imeni Venčeslav in Hinko zamenjavajo opozarjani slavno občinstvo še enkrat, da je avtor teh razstavljenih slik umetni slikar in karikaturist. gosp. Hinko Smrekar (Henrik van Smeryger). Slike so za zmerno ceno na prodaj in upamo gotovo, da sc bodo našli ljubitelji domače umetnosti, ki bodo sledili slikarjevemu opominu! — 5 Sekundarska služba. V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti mesto sekundarja za 2 odnosno 4 leta. Adjutum začetkoma 2000 K, »Izpraznil sem ga, napolnil z denarjem svoje žepe, a prazni pas sem zagnal pod stare stopnice mlina — tam so ga pozneje našli.« »Prav tako je bilo; znano mi je vse iz sodnih aktov, tam so ga našli, a to je bilo dokaz več za krivdo potepuha Gašparja Branda.« »Potepuha in morilca!« jc viknil Pierre Ribodin. — »Gašpar Brand je sedel ponedolžnem v ječi,« je dejal Sherlok Holmes ostro. »Ljudstvo se je na njem težko pregrešilo; njegova dolžnost bi bila, da mu sedaj pomaga. Sicer ste pa smatrate tudi vi Gašparja Branda za morilca kajne? »Da, gospod, in tudi sedaj bi se mislil, da je on umoril poljskega Žida, če bi vi ne trdili, da tega ni storil ta potepuh, ta grdoba,« je odgovoril Pierre Ribodin. »Ali povejte mi, kdo je umoril potem poljskega žida — kdo je morilec — kdo je imel kak vzrok storiti to —? O moj Bog, moja glava — slabo mi je — jaz — zraka — črno se mi dela Pi‘ed očmi — haha, ali slišite zvonjenje kra-guljčkov — hu, kako vije burja! — tamle je Poljski žid — na pragu — njegovo truplo — moj Bog —; USTT1iii se moje revne duše!« Zamolkel padec — Pierre Ribodin, ki se je dvignil s svojega stola, se je opotekel na sredo sobe in se je zgrudil kakor od strele udarjen onesveščen na tla. Sherlock Holmes se je nagnil k njemu in mu je^otipal srce in žilo. »Živi,« je dejal zadovoljno, »ali bojim se, da se ga je lotila težka živčna bolezen. »1 rideset let je trpel ta nesrečnež, pa četudi je postal one strašne noči ropar, in je hotel postati ubijalec, vendar mislim, da se je dovolj pokoril. »Kar mi je pravkar izpovedal, ostane moja tajnost. Onemu, ki me je poslal semkaj in v katerega interesu delani, ni za denar; maščevati hoče samo zločin, ki je bil storjen na njegovem očetu.« Hitro si je nadel Sherlock Holmes zopet svojo krinko in je stekel doli budit Lujizo, kateri je povedal, da je oče hudo zbolel. Pomagal je tudi sam dekletu spraviti Ribodina v postelj. V največji naglici so poslali po zdravnika, ki je mračno zmajal z glavo, ko je pregledal Ribodina. »Ubogo dete,« je rekel Lujizi, »vašega očeta je zadela kap. Dolgo časa bo treba, da si opomore, če sploh še odide smrti.« Dve debeli solzi sta zdrsnili po Lujizinem licu; tiho je šepnila: »Slutila sem, da se o Veliki noči ne poročim s Francoisem. Ali — sedaj nočem misliti nase, streči hočem očetu, da ga ozdravim, potem bo še dovolj časa za svatbo.« »Drago dete,« je dejal Sherlock Holmes, ki je slišal te besede, »nad vašo glavo bo gotovo počival božji blagoslov, ker Bog blago-slavja iskreno otroško ljubezen. » A sedaj, ko se moram odpeljati, ker je čas mojega odhoda tukaj, vas prosim še enkrat — sprejmite od mene ta prstan, nosite ga, naj vam bo talisman, ki vam prinese srečo.« In nataknil je Lujizi na prst prstan z rubinastih srcem ter se jc tiho oddaljil od gospodarjeve postelje. Potem je vpregel konja pred sani in se je odpeljal. Ko se je Sherlock Holmes pripeljal do mesta v gozdu, kjer je bil ubit poljski žid, je ustavil sani. Dolgo je zrl zamišljeno predse na tla, pokrita s snegom ter si je predočil grozno dramo, ki se je bila odigrala tukaj pred tridesetimi leti. Potem se je vzravnal pokonci in je pognal konja rekoč: »Ubogi žid — nisi bil ubit tukaj v gozdu, ne da bi prišlo maščevanje nad onega, ki je prelil tvojo kri; — detektiv Holmes te gotovo maščuje!« 6. pogavje. Pokojnikova obitelj. V odlično urejenem salonu neke hiše na boulevardu Haussmann v Parizu je sedela nekako oscin dni po tem dogodku neka gospa, ki je morala biti nekoč jako lepa. Sedaj je bila že stara, ali v njenem obrazu je bilo še vedno nekaj mladostno svežega. Nekdaj črni lasje so se poplonoma pobelili; ali vendar je bila še vedno krasna, ker je bila vitkega stasa, kakor deklica, samo njene velike črne oči so bile polne tuge. Gospej nasproti je sedel pri mizi lep, eleganten mlad mož, star kakih 32 let, popolna in verna slaka svoje matere. Vse v tej hiši je kazalo bogastvo, ali nič ni bilo pretiranega ali vsiljivega. Nad vsem je počivala neka prijetnost in ona odlična priprostost, ki je največji kras bogastva. »Ti si torej prejel od njega brzojavko?« je vprašala gospa. »Da, mati, pričakujem ga vsak čas... Oh, razumela boš, da zadnje noči od razburjenosti niti spati nisem mogel; sedaj brzojavila, da je vse v najlepšem redu in da prinaša razre-šitev.« a »Ko bi jo le res prinesel,« je vzdihnila stara gospa, »potem bi vsaj mogla gojiti nado, da n n m mzinsni knno.c našecra milega pokoj (Dalje.) 'drugo leto 2400 K, od tretjega leta naprej 2800 K. Prošnje do 30 jan. 1912 na deželni odbor kranjski pri vodstvu dež. dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Včeraj zvečer se je vršila v Mestnem dom j veselica Sokola I. k' j- privafla toliko občinstva, da so bili prostrani prostori do zadnje? ■ kotička mi p 'njmi Posebna hvala gre »Sokolu I.« že radi tega, ker se na njegovem 'Sokolskem raju« ni s^mo rajalo, pax pa se je nudita občinstv i tudi v;č umetniških in poučnih točk. Tudi materielen uspeh cele prireditve bo zelo povoljen. Daljše poročilo smo radi pomanjkanja prostora odložili na jutri. Volitev v obrtno sodišče v Ljubljani. Deželna vlada je odredila volitev za volilni razred delavcev na nedeljo, dne 28. januarja 1912. in za volilni razred podjetnikov na torek dne 30. januarja 1912. Volilo se bo v več terito-rijalno določenih sekcijah. I. sekcija obsega občine Črnuče, Dev. Marija v Polju, Dobru-nje, Ježica, Moste in Podgorica. Volilni kraj je Devica Marija v Polju. 11. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič. Volilni kraj Glince (občina Vič). 111 sekcija obsega občine Spod. Šiška, Šmartno. St. Vid in Zgornja Šiška. Volilni kraj je kt. Vid, IV. sekcija obsega občino Medvode. Volilni kraj je Preska. V. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljene, Račna, Slivnica St. Jurij in Šmarje. Volilni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje). VI. s e k c i j a obsega občine Iška Loka, Iška vas, Pijava gorica, Studenec, Tomišelj. Vrbljenje in Ze-limlje. Volilni kraj je Studenec. VII. sekci-j a obsega ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljana. Volilni kraj je Ljubljana. Skupni izid volitev izvršenih v posameznih sekcijah se ugotovi in razglasi pri VII. sekciji v Ljubljani. Ura pričetka in zaključka volitev ter volilni lokali se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini »trgovski obrati« mora se vršiti ločeno od ostalih skupin obrnili podjetij. Janko Petrič župnik. Za župnika pri Sv. Petru v Ljubljani je imenovan znani klerikalni petelin Janko Petrič, dosedanji župni upravitelj istotam. Zeodila se škofova volja proti volji ljudstva, ki je hotelo realčnega profesorja dr. Jeršeta za župnika. Nam v resnici bolj ugaja Petrič. S svojini rovanjem bo on najboljši agitator za napredno stvar. Škof ima prav, da tudi v Ljubljani nastavlja za župnike take peteline, nad katerimi se mora zgražati vsak pošten kristjan. Umrla je včeraj zvečer ob pol 6. uri na Glincah pri Ljubljani občespoštovana gospa Minka Traven v starosti 27 let. N. v m. p.! ZA REVNE ŠOLSKE OTROKE! Za ubožne učence ljubljanskih ljudskih šol žrtvuje mestna občina vsako leto precejšnje vsote za nabavo šolskih potrebščin. Vendar pa dotične vsote nikakor ne zadoščajo dejanskim potrebam. Znano je, da so ljubljanski razredi prenapolnjeni s pretežno večino otrok, ki izhajajo iz ubožnih in najubožnejših slojev. Njihovi starši nikakor ne morejo kupovati iz svojih nedostatnih prejemkov potrebnih knjig, zvezkov, peres, peresnikov, svinčnikov, risalnega papirja, radirk in drugih stvari, šolska vodstva pa tudi ne morejo vsega kupiti z dotacijami, ki so jim na razpolago. Vsled tega se premnogokrat zgodi, da sede otroci v šoli brez zvezka, ali brez peresa, peresnika, svinčnika itd. Tak otrok ne moresode-Iovati v šoli vso uro; postane mu dolgčas, iz dolgega časa se začne baviti z drugimi stvarmi, se ozira okoli sebe, moti svoje sosede, moti učitelja in moti ves pouk. Take razmere so krive, da zaostaja v napredku toliko otrok ubožnejših slojev, ki bi sicer dobro napredovali; take razmere so pa tudi huda ovira splošnemu dobremu napredku in otežkočujejo po-voljni uspeh. Kar pa je v kvar šolskemu napredku je treba odstraniti. Kako bi se dalo odpomoči temu nedostatku? Ni verjetno, da bi mogla povišati mestna občina pri sedanjih finančnih razmerah iz svo- jih rednih dohodkov šolskim vodstvom namenjene podpore toliko, da bi se mogle ž njim pokrivati vse potrebščine; zato bi bilo treba porabiti na leto lepih tisočakov, pa od kod jili jemati? Moje mnenje je, da naj se osnuje mestni ljudskošolski zaklad. Za vsak zaklad je treba denarja, za ljudskošolski seveda tudi — ta denar naj bi bil obrestonosno naložen kot nedotakljiva glavnica; porabiti bi se smele samo obresti. Čez noč se tak zaklad ne da napraviti, lahko pa v nekaterih letih in sicer: 1. S prostovoljnimi doneski. 2. S posebnim davkom. Prostovoljni doneski. a) Pri šolskem vpisovanju naj bi se pobirali od dobro situiranih staršev šolskih otrok prostovoljni prispevki, ki se pa ne smejo porabiti, ampak se nalagajo od vseh ljubljanskih šol skupno v denarni zavod, ki ga določi v to mestna občina oziroma c. kr. mestni šolski svet. b) Prostovoljni doneski se pobirajo za mestni ljudski sklad tudi od drugih privatnikov pri raznih prilikah. Kdo plačuj poseben davek? Davek za ljudskošolski zaklad, ki pride v prid revnim šolskim otrokom naj plačujejo: 1. Samci, ki imajo nad 2400 K dohodkov, pa ne morejo dokazati, da plačujejo kake alimentacije. 2. Zakonski pari brez otrok, ki imajo nad 3000 K prejemkov. 3. Zakonski pari, ki so svoje otroke že spravili li kruhu pa imajo nad 3000 K letnih dohodkov in eventualno 4. Privatniki, ki imajo nad 100.000 K premoženja, dasi imajo sami otroke. Ta davek bi se razvrstil v več kategorij po velikosti dohodkov oziroma premoženja in se bi pobiral le v toliko časa, dokler ne bi postal ljudskošolski zaklad toliko močan, da bi se iz njega obresti lahko nabavale vse šolske potrebščine vsem otrokom ljudskih šol. Obdavčenci, ki sem jih navedel bi tega malega davka ne občutili bogve kako, a z ljudskošolskim zakladom, pa bi se saj malo pomagalo našim ubožnejšim slojem, osobito delavskemu stanu! Učitelj. Razpis zakupa obrtovanja ljubljanskega mestnega hotela »Tivoli« in »Buffet-baraka« za dobo treh let. Ponudbe v zaprtih pismih pri predsedstvu mestnega magistrata ljubljanskega do 15. febr. 1912 op. z napisom »Ponudba za Tivoli«. Tujci v Ljubljani. 12. prosinca: J os. Einerl, trgovec, Dunaj. — V Westermann, trgovec, Dunaj. — Al. Jelbinger, trgovec, Celovec. — Pollak, inžener, Maribor. — J. Engel, trgovec, Sarajevo. — H. pl. Schvvalb, gozd. oskrbnik, Kokrica. — Vil. Schaefer, tov. ravnatelj, Berolin. — J. Ramovš, trgovec, Vel. Lašče. — Dr. H. Schuloff, odvetnik; J. de Andreevitsch, zaseb.; Dunaj. — H. Cherigo, inžener, Trst. — E. Lipp-mann, trgovec Curih. — Alf. Schlesinger, posestnik, grad Langenthal. — O. Kordon, c. kr. okr. gozdar, Cerknica. — Fr. Trošt, učitelj, Ig. — Z. Zagorjan, učiteljica, Prečina. — J. Arko, hotelir, Ribnica. — M. Svanjak, učitelj, Strojna. — Dr. A. Silberstern, kemik, Dunaj. — J. Kovač,posestnik, Hudajužna. — K. Subotič, učiteljica, Trst. — Olga in Malči Kalinger, učiteljici, Tržič. PROSVETA. Skladne novinke na »Matičnem« koncertu dne 14. prosinca 1912. (Konec). Oko mu zazre starca, ki izpira sak in začudi se, da je ob njegovem prihodu in pogledu nanj tako miren. Ponosno ga vidimo dvigniti se v sedlu in globok njegov glas vpraša: »He, starec, ali te ni strah pred mano?« In zopet: nič drugače ni smel uglasbiti skladatelj tega vprašanja, ker bi sicer ne bilo prišlo iz ust mogočnega Atile. Ko vidi nasilnik mirnega starca, zakipi v njem ves ponos in zopet ga obide želja po umoru, po žigu. Kako to skladatelj ponazori v tonih! Ali vse Atilove grožnje ne spravijo ribiča iz ravnotežja. Zasmehljivo rogajoče se zadone akordi in mirno — začu- deno čuješ vprašati ribiča: »Kaj, ti si Atila?« Kako ironično, na besedilo se naslanjajoč, vse to doni! In zopet: »Le kdor ustvarja, zida!« Kako mogočno, silno govori tu glasba! Zdi se ti, kakor da gledaš ta dva človeka, diametralno si nasprotna, kako merita z očmi drug drugega. Atilo vidiš, kako ga je dirnula preprosta filozofija starca, resignacijo vidiš na njem — in resignirano tudi odgovori glasba: »Imej svoj čoln in svoj pristan...« Pa zgine mehkoba iz srca in raz lice hunskemu carju. Strast ga podi dalje, dalje... Glasba zveni v istem smislu kot spočetka — v burnih, vse-oživljajočih akordih. Po oddonelih zadnjih zvokih pa se širi pred tabo Adrijska obal, opustošena, uničena; mesta gledaš »v razvalinah«, gradove »v podrtinah«. Mojstrska je ta Michlova balada v deklamaciji kakor tudi v izrazu balade. 5. Komaj smo se oddahnili od groze po Atilovem odhodu, nas popelje naslednja Gerbičeva razposajeno-živa »Pozimi« v nov svet harmonij in naivnega, veselega življenja. Ko slišiš te akorde, kar vidiš nagajivega fanta, ki mu oči strme gori v breg, kjer živi njegov ideal, in ki bo še ta predpust njegova last. Kako to veselo živo zveni! Le ob spominu na lansko leto izgovarja z nekako jezo besede »sem truden delal v breg si gaz«, kar skladba na tistih mestih imenitno izraža. Razkošno-vesel vriska v glasbi fant, saj se bliža pust, ki ga je tako težko čakal in sklepa v presrčnern »iz dola jo nič več ne dam«. Ali si že opazoval pozimi kako tihotajno pada snežinka za snežinko na zemljo? Plast na plast...! To mehko padanje izraža skladba ob koncu kaj značilno z »Le padaj, padaj...« Marsikak lep spomin iz mladosti bo vzbudila ta presrčkana nagajivo-vesela pesem. 6. Po poskočnem predpustu v svečano razpoloženje. »Večerna pesem« je to, ki jo je uglasbil skladatelj Emil Adamič. Kakor bi ti pela mati ob zibelki uspavanko, se ti zdi, ko poslušaš te mehke, čarobne glasove. Svečan večerni mir slika glasba in tebe se poloti, poslušajočega jo ono sladko-otožno večerno’razpoloženje, ki tako dobro de vsakemu srcu. Kakor solnce za gore, tako se zlije glasba pri besedah »tihi sen odeva log, dobravo, bore« v nižave temne, a nežne tako, da čutiš za kopreno, ki jih obdaja, še dalje sladko solnčno luč. Iz tega prekrasnega zahoda te zbudi zvonček, ki se oglasi v altih, in hrepeneče zadoni slavčja pesem v tihi veer. Skladatelj ni mogel bolje ubrati večernega razpoloženja, kot ga je s to skladbo, ki je sama v celoti bajen, prelep sen. 7. Še sanjaš zamišljen v čarobnost glasov, ko ti zadoni popolnoma nasprotna glasba na uho. Kakor bi čul v jeseni šum perot-nic pod nebom letečih, kričečih žrjavov! Njih pesem je to, ki ji je dal priznani naš skladatelj Stanko Premrl življenje. Kakor se te poloti včasih veselo hrepenenje, da bi odplul s pticami vred na cvetni jug, tako te dvigne »Pesem žrjavov«, da hitiš ob mogočnih akordih »čez gore in čez vode« do strastnega juga. In strast je, kar izraža umetnik v svoji skladbi. Zareče oči se ti v teh svetlih akordih bliskajo nasproti, samemu ti vriska srce ob tej glasbi in polašča se te neutešeno hrepenenje, ki stoji daleč tam nekje, daleč v deželi vroče — strastnega juga. Ognjevitost sama je ta Piemrlova skladba. Tako samostojnih, po svojih lastnih potih stopajočih zborov kakor so »Michlova izvrstna balada »Atila in ribič« energično navdušujoč Krekov »Bratje v kolo!« potem istega skladatelja otožna »Barčica« in sanjava Adamičeva »Večerna«, do sedaj slovenska glasbena literatura še ni poznala. R. DRUŠTVA. Društvo slovenskih profesorjev bo imelo v sredo, dne 17. januarja 1912 ob pol 8. uri zvečer pri »Tratniku« na Št. Petrski cesti svoj redni sestanek. Za Sokolski dom na Vrhniki nabralo se je po nabiralnikih v sledečih gostilnah: Pri „Jurci“ K 19— pri „Kočevarju“ K 14 30 pri »Korenčanu" K 13 40 pri Ign. Oblaku K 6'— v „Mantovi“ K 24 20, pri »Simonu" K 5'30 V isti namen na- bral je g. Milan Korenčan v veseli družbi K 6 — Neimenovan daroval K 2'— Vsem darovalcem iskrena hvala! Na zdar! XI. redni občni zbor slov. trg. društva »Merkur« bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo preglednikov računov, volitev odbora in slučajnosti. Gospode člane vabimo k prav obilni udeležbi. Celjska ženska in moška podružnica Ciril* Metodove družbe priredite v nedeljo 21. januarja zvečer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma veliko predpustno veselico »Kmečki ples«. Vsem je še v najlepšem spominu lanski naš »Kmečki ples«, ki pa je mnogo zaostajal za letošnjimi pripravami. Nadejemo se velikanske udeležbe iz cele Spodnje Štajerske, saj je naša prireditev prva velika v predpustu, ker izostane običajni trgovski ples. Maribor. Gospodična, ali že veste da bode dne 1. svečana v Narodnem domu v veliki dvorani Trgovski venček kojega se vendar udeležite, posebno ker bode to edini venček v veliki dvorani. — Seveda bodem šla, ker vem da bode jako prijetno in mnogo obiska; posebno pa ker bodo takrat tudi likana tla. Žaloigra zapeljane deklice. Budimpeštansld listi se obširno bavijo s škandaloznim dogodkom, ki se je odigral pred nekaj dnevi v Budimpešti. V enem najimenitnejših vojaških internatov v Budimpešti »Cesarja Franca Jožefa internatu«, ki ga obiskujejo sinovi najveljavnejših ogrskih plemenita-ških rodbin, se je te dni usmrtila šestnajsletna hči zavodnega kurjača Irena Nyers, ki je bila prava krasotica. Kot vzrok samomora se navaja, da je ubogo deklico zapeljalo sedein mladih gojencev v zavodu ter jo prepustilo žalostni usodi. Imena teh aristokratskih zapeljivcev so grof Dioniz Betiilen, grofa Czaky in Nikolaj Vay, baron Bela Liptay, vitez JungenJeid, Josip pl. Magyary-i Mff m i? A ■ Vj—n v k otrokom z začetkom februarja Starost vsaj 25 let. Pogoj: da g ivori lepo slovenščino ter je spretna v šivanju. Natančneje v „Prvi anončni pisarni." O. Bračko v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokavic in vse v to stroko spadajoče predmete v najfl-nejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna dela. Sodna prodaja hiše ? Gorici. Na najživahnejši trgovski cesti v Gorici, Corso Giuseppe Verdi 35, se proda moderna trgovska in stanovanjska hiša dne 18. januarja 1912, dopoldne ob 9. uri pri okrajni sodniji v Gorici, soba št. 9. Kdor se zanima, naj naslovi vprašanja pod šifro: „F. B. 109“ na »Prvo anončno pisarno" v Ljubljani. pSKjps Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. i Kavarna. Central" j Sv. Petra nasip št. 37. 'ro' Danes in vsak dan n rt> KONCERT damskega in moškega zbora „Javor“ iz Zagreba. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča Stt ŠT. MIHOLIČ. \Z 3 O o< o Ou *3 so največji, najtežji in tudi najcenejši briketi. Trboveljski salonski in kosovni premog5. Suha drva vseh vrst in velikosti dostavljena na dom, priporoča po najnižjih cenah tvrdka SL C. Tauzher, Ljubljana Dunajska cesta štev. 47. Telefon štev. 152. 51 Dobra perica želi hoditi po hišah prati. Natančnejše se poizve na Erjavčevi cesti št. 24. I. nad. 61—1 Tomo Tavčar Klariča Tavčar r0j. Kotnik poročena. Prevoje pri Lukovici, dne 14. januarja 1912. ------------ I Zaradi inventure Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mesini trg št 5 vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod glo- m boko reducirano ceno. o. Bematovič. nrji najugodneje lasbfl najceneje, artnonlke, triov, T33X rw>5- Trgovske ranme Žirovnikov« narodne pesmi. I. in H. zvezek. Cena *V 20 vin. knjižnice. JULIJA ŠTOR- Prpiiprnftua ««1lr>ci 2» Prešernova ulica štev. 5. najvccja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih fevljcv. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. ALTOH * BREZNIH c. kr. izvedenec In učitelj Glasbene Matice. Največja In najstarejša trgovina In Izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun In muzikali). Ljubljana, Kongresni trg 15 KiffEeSk^S^ (aa-asprotl n-aja^Ose ceilive.) Klavirje dvorne tvrdke Bft-sendorfer, Czapka, Hfilzl & Heitzmann, S*elzhammer in Manborg (amer. harm.) imam k jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski nalogi m izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem »pofelnu", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Start v zameno, lzposojevalnlna najnižja. Popravila In uglaSevanje vseh Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto I S pe c i a S n a t«r g o v s n a fin ib ročnih, del Toni Jager V Ljubljani, Židovska ulica Stev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Sv. Petra cesta štev. 28. nasproti ,Zlate kaplje4 založnica trebušnih pasov v luk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov. P 659 Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo. >e=» «■ «.'»<•»4*?. ammai rmm-jtss* ZZZZZZZZZZZ ^ t*ž I U.ti JBJifcl« rt Pohištva in tapetniškega si FHa Marije Terezije cesta 11. (Koiizej.) Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Ifivane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. | Sprejema se tudi oprema hotelov, j Zmerne cene. Izdelki solldnf 1 i ■pegate. >, Ivan Jax In nm v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogate zalogo voznih koles. Šivalni stroji za rodbino in obrt Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER“. Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi m priporoča sledeče: Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapčafe: Turki pri Sv. Tilnu, llustrovana knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Šiupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1’50 K. Srunet. Telovadba. Cena 4 K. Mi S?ček: Beležke Sz fizike in feemlje. Cena 40 \in. Marolt: Zgodo- vinske učne slike. Cena 2 K Vizitke Kaj izide zopet 9 Kaj Izide zopet Kuverte s firmo g ^ Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišja ko vega E zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena ja 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — ilesedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Hretl: Kako si o-hrauim® zobe. Cena 20 vin. Vse predpisane in I Razni napisi na potrebne šolske J lepenkah za tiskovine. I šole. Kov«! Popravljal- I Tabela o pravil- g Vse tiskovine za na znamenja na 1 nem mešanim tabelah. I umetnih gnojil. _ Vse nafnovejše ti-. Uradne tiskovine j »kovine za o- brtno - nadaljevalne šole. za županstva. Stereotipija Litografija Muzikalije Založba knjig V ..Učiteljski tiskarni« s« tiskalo: Slovenski Branik, Ban, B Slovenski Ilustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Popotnik, Bfa^a Bodočnost, Gasilec, Zarja, T«baini delavec. 1 O0S2 % ij "o >N <53 > Ik Naslovna knjiga 1912 za mesto Ljubljano po uradnih virih najboljše sestavljena objednem celoten stanovski izkaz in zaznamek protoicoliranih tvrdk in drugih obrtov v Ljubljani Cena 4 krone. 1© ©Mr lz&la. Cena 4 krone. Založništvo: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.