5»4
Fr. Pokom: Loka.
je bil sodnik kamniški 1. 1402. L. 1428. so ga ranili Nikolaj Gallenberški in njegovi hlapci, kateri so prihruli v Kamnik. „ J ur i j (Jorg) Loški" je bil 1. 1481. učitelj v Kamniku ') itd. Nekateri izmed te plemenite loške rodovine so se pa posvetili tudi duhovskemu stanu, kakor „Viljem (Guilielmus) Loški", kateri je bil župnik šmartenski poleg Kranja in sicer prvi 1. 1 286. Šmartno je bilo takrat še v posestvu brizinških škofov, torej je jako umevno, da so domačini imeli prednost pri oddajanju župnije. Tako je leta 1 31 1. umrl župnik v Smartnem tudi iz te rodovine: „Ulrik d e Wildenlok". „Henrik Loški" je bil učitelj2), župnik loški, in pozneje celo „ Landschreiber" na Kranjskem, ker je bil zvest kralju Otokarju. Imenuje se v 1. 1 270. do 1284. „Bernard Loški" je bil župnik nakelski8) 1. 1320. in še leta 1328., ko je dne 31. velikega travna prejel dovoljenje od oglejskega patrijarha Pagana, da sme napraviti oporoko. „Gallus Loški" je bil gvardijan pri mino-ritih v Ljubljani leta 1446. in je umrl 1. 1466. „Gregor Loški" je bil vikarij videmskega župnika. Naznanil je 6. marca 1. 1480.4) kostanjeviškemu opatu Konradu, da je cerkev sv. Ruperta pri Savi po Turkih trpela toliko škode, da ne more plačevati samostanu na-miznine.
Ko so pa proti koncu 1 5. stoletja, kakor meni Valvazor, iz-mrli ti vitezi, ostal je tudi njihov grad zapuščen ter jel razpadati. Časa zob ga je tako oglodal, da je bil ob Valvazorjevi dobi že razvalina. Vendar so se okna še poznala, Česar dandanes ni več. Sedanji ostanki, kar jih še stoji,                Loški
pričajo, kako trdno, kako trpežno so nekdaj znali zidati. Tudi lahko opazimo na sedanjih razvalinah, da grad ni bil zidan pravilno, marveč tako, kakor je nanesla prirodna lega kraja. Zidovje je bilo 1-25772 debelo. Notranji grajski prostor pa je meril nekako 40m v dolžino in okoli i8ra v širino. "Pred vhodom v grad je bil skoro tako velik preddvor za stražo, kakor grad sam. Oboje pa je bilo v notranjščini v zvezi z mostom, na zunaj pa z oklepnim zidom. Bister opazovalec spozna takoj, da je vsa  zgradba  bila  v  resnici  romantično   divna.
J)  Mittheil. d. h. V. f. Kr. 1. 1860., str. 35.
2)  Dimitz: G. Kr. L, str. 183.
3)   Beri „Zgodovino nakelske fare".
4)  Izvestja L, str.   1:.
Na zidovju se še opažajo luknje, v katerih so imeli priravnano strelno orožje za obrambo.
Ljudska pripovest nam veli, da je ta grad bil po podzemeljskem rovu v zvezi s starološko grajščino. Prejšnji posestnik starološkega gradu, pl. Edvard Strahl, oče sedanjega posestnika in c. kr. deželne sodnije svetnika gospoda Karola pl. Strahla, je dal vso to stvar preiskovati, a ni zasledil ničesar. Ljudska pripovedka pravi tudi še o bogatih zakladih, ki so skriti pod zemljo starega gradu. Tako namreč baje še dandanes ondi na binkoštni ponedeljek in na Vel. Šmarna praznik zakleta deklica presuševa rmene zlate, zakaj čuje se cvenketanje zlatega denarja. Srečen oni mladenič, kateri bi znal razvozlati uganko zaklete deklice, postal bi velik bogatin; a ljudje je ne znajo več. Pozabili so, kaj je treba storiti, kako se vesti, katere besede govoriti, da bi deklica počakala ter hotela govoriti z doti čnim, ki bi jo videl, in mu ra-zodeti skrivnost uganke.
2. Škofjeloška grajščina.
Povedali smo že, da so bri-zinški škofje, prejemši Loko v dar in posest, sezidali sebi primeren dvorec, ki se je sčasoma po potrebi povzdignil do veljave grajščine. Kolika pa da je bila ta prvotna zgradba, ni nam znano. Razdejal jo je popolnoma 1. 1511. meseca sušca hud potres. Mnogo manjša gotovo 111 bila, kakor je bila poznejša, ker potrebe se niso mnogo predrugačile. Znano nam je le to, da je bila poprej graj-ščinska kapela posvečena sv. Jar-neju; v tej kapeli je bil ustanovljen tudi beneficij. Znano je, kakor se bere v starih listinah že 1. 1 21 5.:) : „ castrum firmissimum in Lonca" (jako močan gra,d v Loki), da je bila ta grajščina dobro zavarovana proti napadom zunanjih kakoršnihkoli sovražnikov. Zato se bere 1. 1360.: „Die untere Burg — nider vest". Zaznamovani so tudi razni prostori v grajšČini, kakor leta 1 31 5. škofova sobana, nadalje stanovanje grajščinskega kapelana, kateri je v 1. 13 13. do 1 320. imenovan Ulrik, 1. 1482.—1484. Vol-bank, pozneje pa drugi. Poleg kapele je stala obednica (refectorium) leta 1320.; omenjajo se žitnica, kuhinja in drugi zgornji in dolnji prostori.2) Stanovali so v gradu tudi škofovski vo-
okoličan.
') Zahn: C. dipl. A. Fr. L, str. 125, n. 126. 3) Zahn: Cod. dipl. A.—Fr. III.