Poštnina platana t gotovini. ŠTEV. 26«. V LJUBLJANI, petek, dne 11. decembra 1925. Posamezna številka Din 1.—. LETO U NARODNI DNEVNIK Tul lin« opoldne, Uvjemfl nedelj ki praznikov. naročnina: V Ljubljani In po poiti: Din 20-—, ino*ematvo Din 80-—v Neodvisen političen list URRDKTI8TV0 Dl UPRAVHISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA fiTEV. TELEFON STEV. t52L 13. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi pe Plameni hi vprašanjem naj se priloii ta odgovor. Račun pri poštnem ček. urada itev. 15.538» tem Redukcija uradniStva. Zopet se pri nas govori, da je treba iz finančnih ozirov izvesti redukcijo uradništva. Ne dvomimo, da bi biia delna redukcija uradništva res potrebna, samo mislimo, da se ta ne bi smela izvršiti iz finančnih, temveč iz stvarnih razlogov. Če se bo namreč izvršila redukcija iz finančnih czirov, potem šmo trdno uverjeni, da se bo izvršila po oni stari šabloni, ki se je že opetovano izkazala kot napačna. Dejalo se bo, da je recimo 20% uradništva preveč in potem se bo po vseh uradih izvedla 20% redukcija brez ozira na to, če imajo ti uradi preveč ali pa premalo uradništva. Po stari praksi pa moramo trditi tudi to, da bo redukcija le v premnogih slučajih samo razračunavanje z neljubimi uradniki m da bodo uradniki z dobrimi zvermi, pa slabimi kvalifikacijami čisto gotovo na svojih mestih ostali. Posledica vsega tega bo, da bo s takim hrupom napovedana redukcija v glavnem ostala na papirju in da bodo morali v njo verjeti samo tisti, ki so brez zvez. Čas je, da s starimi in že dokazano nerabnimi šablonami pospravimo in da se tudi redukcija uradništva izvede tako, kakor treba. Najprej je treba dognati, kateri uradi, katere institucije so nepotrebne in kje ■ie preveč uradništva. Da se to pravilno dožene, pa je treba pritegniti h komisiji, ki bo to določevala, tudi praktične ljudi iz življenja, ki najboljše vedo, kateri urad je potreben in v katerem se delo tudi redno odpravlja. Angleško redukcijo uradništva in uradov so izvedli praktiki in izvedli so jo izborno. Zakaj ne bi mi sledili dobremu vzgledu? ^n redukcijo je treba izvesti najprej ^goraj in potem šele od spodaj. Najprej Je treba dati dober zgled, potem se mo. re šele zahtevati, da tudi drugi dobro izvrše svojo dolžnost. V tem oziru treba takoj in z vso odločnostjo povedati: Redukcija, ki se ne prične % redukcijo ministrstev, ni vredna počenega groša. Kdo more utemeljiti, da imamo mi sedem ministrstev več ko Velika Britanija, ki je svetovni imperij? Kaj nam je potrebno ministrstvo za izenačenje zakonov, ko pa se to izenačenje sploh ne izvaja in če se izvaja, potem preko narodne skupščine. Kaj nam je potrebno posebno min. za vere? Kaj posebno za pošte? Kaj posebno za Šume in rude poleg obstoječega poljedelskega in ministrstva za javna dela? Zakaj ne bi moglo ministrstvo zdrav ja, če se že ne more razdeliti njegove posle na prosvetno in notranje, prevzeti tudi ministrstva za socialno politiko ali obratno? Če smo luksurijozni, potem imamo 11 ministrstev čez glavo zadosti. Zakaj pa naj jih imamo 18? Samo zato, da stranke lažje zadoste osebnim aspiracijam svojih poslancev? Mislimo, da je naša država za §e prerevna, da bi si mogla dovoliti tak luksuz. Pri ministrstvih treba pričeti, v raz-nih visokih pisarnah pa nadaljevati re-dukcijo in ko bo to dovršeno, šele potem -sme priti na vrsto redukcija ostalega uradništva. Pa tudi ta se sme izvršiti le iz stvarnih razlogov. Merodajna za redukcijo bi morala biti mešana komisija, obstoječa iz prizadetih uradnikov in zainteresirane javnosti. Taka komisija 3>i naravnost sijajno spoznala način uradovanja in bi prav gotovo preprečila vsako krivičnost To pa j© prva zahteva vsako redukcije,. če se noče, da trpi Ugled države. Ni pa zadosti, če država zniža število Lukinicev* sfera pred skupščino. POROČILO KOMISIJE. — RADIČEVO I IN VSA OPOZICIJA DEMOKRATOV ZA IZROČITEV DR. LUKINIČA SODIŠČU. — PADE V P ON DEL JEK. RAZEN SAM. ODLOČITEV Beograd1 11. dec. Včeraj popoldne je prišlo vprašanje bivšega ministra pravde dr. Eda Lukiniča prtd Narodno skupščino. Seja skupščine se je nadaljevala ob pol 6. uri popoldne. Najprej je dobil besedo poročevalec anketnega odbora Pe-ra Jovanovič. Prečital je vsa tri poročila, katera predlaga preiskovalni odbor skupščini. O vseh Ireh poročilih se ima razpravljati kot o ravnopravnih, ker v preiskovalnem odboru ni oddvojenih mnenj in ker obstoja samo en poročevalec. Poročilo so podpisali dr. Joca La-loševič, Pera Jovanovič, dr. Vasa Jovanovič, Vasa Krdžalič in Dragiša Leovac. V poročilu se v glavnem navaja, da je izbrani preiskovalni odbor v kazenski stvari dr. Eda Lukiniča radi njegovega odloka o desekvestraciji posestev kneza Thurn-Taxisa izvršil v smislu čl. 13. in 14. zak. o ministrski odgovornosti poverjeno mu nalogo in končal preiskavo, potem, ko je pregledal vse gradivo, ki se nanaša na to vprašanje in ki ga je pribavil tudi potom naše diplomacije od zaveznikov, omenja, da je likvidacijska komisija v svoji seji dne 12. novembra 1923 sklenila odpraviti sekvester s posestev Thum-Taxisa na podlagi čl. 49. Uredbe in Čl. 96. pravilnika o izvršitvi uredbe o postopku z impvia© sovražnih državljanov, ugotavlja, da bi se po post* pku dalo sklepati, da je likvidacijska komisija pristojna za take sklepe, da pa ni niti v uredbi niti v pravilniku predpisano, da bi minister pravde moral izvršiti sklepe likvidacijske komisije. Zato se je moglo dogoditi, da je sklep likvid. komisije o usodi sekvestra na posestvu Thurn-Taxisa ostal več nego eno leto ne-izvršen. Obtoženi dr. Edo Lukinič je s svojim odlokom.z dne 17. novembra 1924 izvršil sklep likvid. komisije, ne da bi se bil potrudil, da sam prouči celo vprašanje na podlagi dokumentov ter da da svojemu odloku pravno argumentacijo, temveč on naglasa kot najvažnejši pravni faktor, na katerega v glavnem tudi opira svoj odlok, avstrijsko državljanstvo kneza Thurn-Taxisa. Precejšnje število raznih dokumentov, izdanih od pristojnih faktorjev avstrijske republike, pa trdi, da je knez Thurn-Taxis imel avstrijsko in nemško državljanstvo. Tem dokumentom odrekati avtentičnost je zelo težko in jiunister Lukinič ne bi bil mogel odreči knezu Thurn-Taxisu s svojim službenim odlokom avstrijsko državljanstvo, ker bi bil s tem kršil mednarodno kur-toazijo, katero je treba upoštevati na-pram državi, s katero smo v normalnih prijateljskih od noša jih. Vendar pa obtoženi Lukinič ni smel pozabiti, da je knez Thurn-Taxis tudi nemški državljan in da se o tem ni nikjer in nikdar dvomilo. Kljub temu pa je obtoženi na to nemško podanstvo v svojem odloku popolnoma pozabil ter odločil usodo knezovih posestev v Lokvah in v Lekeniku v smislu čl. 49. in 287. senžermenske pogodbe, ne da bi pri tem količkaj upošteval pravice države, ki jih ima po čl. 297. versajske mirovne pogodbe. Preiskovalni odbor izraža mnenje, da je obtoženi Lukinič, neupoštevajoč nem-sko državljanstvo kneza Thurn-Taxisa o priliki odločanja o usodi njegovih posestev v Lokvah in Lekeniku hudo kršil svojo dolžnost kot minister pravde, ki bi moral biti čuvar materijalnih in moralnih interesov države, ker ni imel ni-kakega razloga, da ga smatra za izključno avstrijskega državljana in potemtakem desekvestrira njegova posestva. A ko pa ima Nemčija razlog, da smatra kneza izključno za svojega državljana, avstrijska republika zopet za svojega, ima tudi naša država dovolj podlage za trditev, da ima knez dvojno državljanstvo. Na podlagi tega bi bil obtoženi Lukinič kot minister pravde moral odločiti, katero državljanstvo je smatrati za pre-dominantno: ako pa je smatral tako rešitev za neugodno, je mogel pustiti sklep likvidacijske komisije neizvršen in čakati prilike, ko bi se pred pristojnim forumom rešilo enkrat za vselej pravo naše države do likvidacije imovine, pravic in interesov nemških državljanov, ki se nahajajo v krajih, odcepljenih od bivše Avstro-ogrske ■ monarhije. Preiskovalni odbor tudi ni mogel priti do prepričanja, da se je obtoženi minister pravde v momentu inkriminiranega odloka nahajal pod težino kakršnihkoli upravičenih razlogov zunanje ali notranje politike. Preiskovalni odbor je torej mnenja, da je obtoženi dr. Edo Lukinič s svojim inkriminiranim odlokom kršil svojo dolžnost kat minister pravde in kot čuvar zakonitih interesov nacije ter nas izpostavil eventuelni gmotni škodi, ter poslabšal in omajal naš položaj v sporih, ki še niso definitivno rešeni, da pa vendar le ni kršil nobenega ustavnega ali zakonskega predpisa, ker njegov odlok ne nasprotuje nobenemu predpisu materijalnih in formalnih zakonov. Izrecni službeni trditvi vlade nemško-avstrijske republike, da je knez Thurn-Taxis njen državljan, obtoženi m mogel odreči verodostojnosti. To je konkretno dejstvo, ki nekoliko olajšuje položaj obtoženega Lukiniča. Vsled tega preiskovalni odbor ne more najti v njegovem inkriminiranem odloku vseh elementov, potrebnih za kvalifikacijo specialnega kaznivega dejanja (jasne in določne kršitve ustavnih in zakonskih predpi-sov), pag pa vj(jj preiskovalni odbor v celem ravnanju obtoženega nezadostno profesionelno sposobnost kot ministra v obrambi državnih interesov. V dejanju obtoženega preiskovalni odbor v smislu čL 13., 14., Zak. o ministrski odgovornosti ue vidi dejanskega stanu v smislu čl- 1. istega zakona in predlaga vsled tega skupščini, da se dr. Lukinič ne obtoži pred državnim sodiščem. Nato se je prečital predlog dr. Sveti- uradnikov, temveč ona mora misliti tudi na to, kako bodo odpuščeni uradniki mogli obstati. Če odslovi zasebnik svojega nastavljenca sredi zime, potem ae mu po pravici sme očitati, da je brez socialnega čustvovanja Država mora tudi v tem oziru biti zgled privatniku. Zato pravimo, da sme država izvesti redukcijo šele tedaj, kadar se bo naše gospodarsko življenje popravilo, ko bo premagana sedanja kriza. Mislimo zato, da bi se smela reduk- cija uradništva izvesti šele po.sklenitvi ! ameriškega posojila in ko bi država z j investicijami v vsej državi dvignila gospodarstvo, da bi privatna industrija mogla zaposliti odpuščeno uredništvo. Dobra redukcija uradništva bo ie tista, ki bo izvedena iz stvarnih ozirov in ki ne bo nesocialna, šablonska ..redukcija pa bo povzročila dosti gorja, škodovala ugledu države in vlade, koristila po ne bo nikomur. Zato'prod s šablonsko redukcijo! 7! . r>'' slava Popoviča, da se obtoženi dr. Lukinič proglasi za nekrivega. Končno je bil prečitan predlog dr. Hodžara (radič.), Dragotina Pečiča (dem.), dr. Šumenko-viča (dem.) in dr. Šibenika (radič.), glasom katerega je preiskava podala dovolj dokazov, da je bivši minister pravde dr. Edo Lukinič z ukinjenjem sekvestra nad imovino Thurn-Taxisa in z izročitvijo iste v fizično posest akcionarskemu društvu za eksploatacijo šum kršil ustavo in zakon kakor je navedeno v obtožbi in da je oškodoval državo; vsled tega je treba predlagati skupščini, da sklene, da li se dr. Lukinič izroči sodišču. Podrobne razloge bodo obrazložili na seji narodne skupščine. Nato se je v smislu čl. 16. zak. o min. odgovornosti glasovalo tajno, kdaj se bo poročilo dalo na dnevni red. Glasovalo je 187 poslancev, ed teh 147 za to, da se da poročilo na dnevni red dne 14. t. m., a 40 poslancev za to, da se da na dnevni red dne 15.> t. m. V poslednjem smislu so glasovali demokrati, ker se smatra, da bo 14. t. m. še trajal kongres njih stranke. Razprava o poročilu preiskovalnega odbora je torej določena za ponde-ljek 14. t. m. ob 10. uri dopoldne. Nato je bila seja narodne skupščine zaključena in odrejena za danes ob 10. uri dopoldne z dnevnim redom: 1. poročilo odbora za ratifikacijo svetovnih poštnih intervencij, 2. poročilo odbora za iz-premembo zakona o poštni hranilnici. RADIKALI IN LUKINIČEVA AFERA. Beograd, 11. dec. Včeraj se je v radikalnem klubu razpravljalo o stališču, ki ga naj klub zavzame v vprašanju dr. Lukiniča. Mnenja so deljena. Izgleda, da se bo dovolilo Članom glasovati po svobodnem prepričanju, da ne bi prišlo do spora v klubu. . SKLPČINA GRE NA POČITNICE 16. T. M. Beograd, 11. dec. Narodna skupščina odide na odmor dne 16. t. m. do konca januarja. Parlamentarni odbori pa bodo delovali dalje, in sicer v prvi vrsti finančni odbor, ki bo po izjavi predsednika Kadoniča proučeval proračun do 21. decembra in nadaljeval svoje delo takoj po pravoslavnem božiču, da bo proračun gotov v določenem roku. BODRERO PRI RADIČU. Beograd, 11. dec. Italijanski poslanik Bodrero je obiskal ministra prosvete v njegovem kabinetu in ostal pri njem dve uri. Odšel je v zelo dobrem razpoloženju. Baje se je na tem sestanku govorilo o vprašanju naših sonarodnjakov v Italiji in o italijanskih manjšinah v naši uržavi. PRELUKNJAN NOVEC NEVELJAVEN. Beograd, 11. dec. Finančni minister je sklenil, da izgubi vsak novec, ki je preluknjan, lastnost novca. Državne in samoupravne blagajne, katerim bo tak novec predložen, ga bodo uničile s presekom in ga vrnile lastniku. KRVAV POBOJ MED ITALIJANI IN GRKI. Atene, 11. dec. Na otoku Kakpbatos je prišlo do krvavih spopadov med Italijani in Grki. Na obeh straneh je nekaj ranjenih. Grško prebivalstvo je vložilo protest pri Zvezi narodov. PRORAČUN MESTA ZAGREBA. ’ Zagreb, 11. dec. Na včerajšnji seji odbora zagrebške mestne občine se je razpravljalo o novem proračunu za 1. 1926. Izdatki znašajo 85 miliojnov dinarjev, ki »o pokriti. ? 60 milijoni rednih mestnih dohodkov,'ostanek pa bo krit z izrednimi mm, ,. Rojaki, pamet! Tako vzklika v vcdovencu. gospod Franjo Šuklje, ki se je po lastnih besedah »zatele-balt v Musilovo progo. Vzklik pa se je porodil g. Šukljeju zaradi tega, ker se je novomeški obfinski zastop izjavil proti Musilovi in za Klodifevo progo. S tem je po mnenju g. Sukljeja zagrešil seveda novomeški občinski z vstop velikansko napako, ker da je brezdvomno, da se Musilova proga takoj lahko prične graditi, kakor hitro bo tu gradbena glavnica. Z drugimi besedami se pravi to, če ne bo dež. Zakaj stara resnica je, da se lahko vsaka proga prične takoj zidati, samo če je denar tu. Kako pa je v tem oziru z Musilovo progo, pove najlepše to dejstvo, da še danes • ni mogoče plačati niti stroške za načrte proge. V tem dejstvu je sploh zajec pokopan in samo zato so nekateri tudi tako vneti za Musilovo progo, pa čeprav sicer niso pri njej prav nič interosirani. Kar se pa tiče »najznamenitejšega« člana sekcije srbskih inženirjev ali gradbenega oddelka iz ministrstva (g. Šuklje se namreč tu zelo nejasr' \ pa je treba pripomniti, da naj j . tega »najznamenitejšegac čla- na ka. ,enu> ! Zakaj skrivati najznamenitejše i..e? Si., -c pa se kar tako ne da de-kretirati, zn koliko se je ta ali drugi projektant »prevario«. Treba že tudi nekaj argumentov navesti. Nad vse zabaven je konec šukljejevega vzklika rojakom, da bodo pametni. Gospod šuklje namreč pravi: »Obračam se do svojih rojakov s prošnjo in s pozivom, naj raj-se verujejo besedam resnega moža. ki nikoli ni varal svojega naroda, nego iluzijam v zgrešeni svoj opevat zaljubljenega projektanta . Je silno lepo, če je kdo samozavesten in radi priznamo, da je g. Šuklje v svojem življenju tudi mnogo dosegel. Ker pa že hoče biti g. Šuklje vzor resnega moža, ga vprašamo, če se še spominja na krasno parodijo pesmi »Kdo je mar«, ki je izšla na naslov bivšega deželnega glavarja Kranjske. In zelo bi bilo tudi zanimivo pogledali v nekdanjo lOso«, kjer je posebno vlogo igrala živalica kameleon. — Ali bi jnogel staviti g. šuklje slično vprašanje inž. Klo-diču? • Kako silno zavožen je vzklik g. Sukljeja, pa zlasti jasno dokazuje naslednji članek, ki ga je priobčila- zadnja »Samouprava« in ki se glasi: Zveza Slovenije z morjem. Poleg izenačenja davkov je zveza z morjem najnujnejši gospodarski problem Slovenije. Z rapallsko pogodbo je odrezana Slovenija od svojega naravnega izhoda do morja. Ker je s to pogodbo ravno neposredno najbolj prizadet slovenski del našega naroda, je dolžnost države, da se ta zveza vzpostavi na našem teritoriju. 1’revdariii bomo na kratko sedanje projekte v tem smislu. 2e leta 1919, ko je bila usoda Reke še negotova, se je sestavit odbor Belokranjcev, ki "so je zavzel za progo Črnomelj—Vinica— Ta projekt se imenuje po inženirju, ki ga je izdelal, Kavčičev projekt. Koncem leta 1920 se je sestavil drug odbor, ki se je zavzel za zvezo Kočevje — preko Broda na Kupi in Broda Moravice na progi Zagreb — SuSak. Ta odbor je predvsem stremel za eksploatacijo gozdov kneza Auersperga in Thurn-Taxisa. Ta projekt se imenuje po svojem inženirju Musilov projekt. Končno je bil leta 1921 sestavljen tretji odbor, ki je imel pred očmi interese vse Slovenije in deloma enega dela Hrvatske, ki je zato predlagal zvezo Črnomelj—Vinica—Lukovdol in proga na Vrbovsko-SeverLn na progi Zagreb-Kočevje-Stari trg-Lukovdol, od koder bi šla Sušak. Pozneje se je temu predlogu pridružil belokranjski odbor. Če upoštevamo še projektirano, zelo kratko progo, Št. Janž— Sevnica, nas prepriča pogled na karto, da bi bil s tem projektom v resnici rešen interes vse Slovenije. Kadi tega nastane vprašanje glede Musilovega projekta in projekta Klodič-Hrovat-Kavčič, kot se imenuje zadnji predlog. Važnost te proge je jasna. Vprašanje je samo, kateri projekt pride v poštev. V zadnjem času se je bavil ljubljanski »Narodni Dnevnik- zelo mnogo s tem vprašanjem. V istem listu je objavil g. ing. Klodič celo vrsto zelo dobrih strokovnih člankov, v katerih je branil svoj projekt. G. Klodič je re-sumiral svoja razmetrivanja sledeče: 1. Musilov predlog je po izjavi g. Musila samega in strokovnjaka v geologiji zelo težkega terena. 2. Ta proga bi imela mnogo več predorov, mostov itd. od Klodičeve proge. 3. Sam g. Musil je izjavil, da služi njegov projekt le interesom Broda na Kupi in okolice. 4. Musilova proga je za 62Jim daljša' in za 330 milijonov dinarjev dražja od Klodičeve. Ti argumenti so tako jasni, da je vsako komentiranje odveč. Začetkom novembra se je mudila v Beogradu delegacija, ki se je izrazila za Musilov projekt. Za to delegacijo se je zelo zanimal klerikalni poslanec g. Škulj, ki je osebno interesiran za ta projekt, ker bi Musilova proga šla čez njegovo dolino. Kot smo obveščeni, je doživela ta deputacija neuspeh, kar je tudi prav. Končno je ta druga proga tudi iz strategičnih ozirov nemogoča, ker gre preblizu državne meje. Proti gradnji Musilove proge se je izrazilo 45 občin v okraju Kočevje, Črnomelj in Novo mesto. Najvažnejše od teh občin so poslale okrožnemu odboru radikalne stranke v Ljubljani protestne - resolucije proti Musilovemu projektu in izrazile željo za gradnjo projektirane in uzakonjene proge iz Črnomlja in Kočevja na sušaško progo. O tem je bil ob- ; veščen tudi naš glavni odbor. Z ozirom na to smatra tudi narod Klodičev projekt za bolj-šega. Merodajnim krogom priporočamo veliko pažnjo na to zelo važno vprašanje, ki je za Slovenijo življenskega interesa. Ako se noče pomagati osebnim interesom g. Škulja in kmečkih knezov, ampak utemeljenim zahtevam vse Slovenije, tedaj pride lahko v poštev le projekt Klodič-Hrovat-Kavčič. * » * | Hrvataka seljačka stranka se je Se izrekla ' za Klodičevo progo, sedaj se izreka za njo z vso odločnostjo še glavno glasilo radikal- J ne stranke. Gospod šuklje pa še vedno trdi, da ima šanse samo Musilova proga, proti kateri sta obe vladni stranki. Kes ne moremo zaključiti svojega članka drugače, ko , z besedami g. dvornega svetnika: I Rojaki, pamet!« — Ne z glavo skozi zid! Henri Barbussi: Evropa. V stari Evropi (nova je plod sveto\ne vojne, ki je staro strukturo tega zemeljskega dela pojiolnoma izpremenila) so prevladovali trije problemi, ki so vse tedanje življenje obvladali: gospodarska, socialna in moralna vprašanja. V oblikovanju teh problemov je zavisel obstoj starega skupnega življenja onih držav, ki so bile na zapadni strani starega sveta. Še več: V tem je zavisel tudi obstoj evropske kulture in civilizacije. Ni mogoče operirati z besedami — ki pač vsebujejo le cenen optimizem — vpričo strašne in težke krize, v katero je zaenkrat zapadel ves inoderui svet. Iz vseh komplikacij sedai\|e politike bo vsak pošten človek jasno razbral, da morajo naše stare države propasti, če hočejo nastopiti pot, ki bi jih vodila k blagostanju, in se nočejo otresti svojega ze sto let starega naziranja. čeprav so se ljudje vse premalo naučili od vojne, vendar svet danes m več tak, kakor je bil pred vojno; m vedno manj bo tak. Nove struje so se pojavile in prevrgle stare. Vzbudila se je nova vest m ostra zahteva po spoznanju gole reali teto karakterizira sedanji čas. Zakou vojne in boja med narodi za nadvlado je brez dvoma privedel do nazadovanja socialnega režima, ki je še včeraj brez ugovora obvladal. Vojua je uničila vse dr- žave, ki so ležale na naši hemisferi. Oboroženi mir, mahinacije .diplomatov, ki se vrše za kulisami svetovne zgodovine brez vednosti naroda, ogrožajo nas vse z novimi usodepolnimi konflikti. Povsod se uveljavlja sedaj izredna moč naroda, ki je do sedaj igršl v zgodovini »ledno vlogo tlačenega; množina delavcev in kmetov stremi za združitvijo; ta ne pozna mej in se jo lahko primerja neprekos-ljivi sili. Tej zvezi se pa ne more protiviti nihče, ker odgovarja času in velikim zakonom logike in morale. Prišla je ura, v kateri bo treba uvesti temeljito revizijo preživelih uprav, ki nas še vse obvladajo. V tej uri je treba odločno zavreči vse uprave, katere nismo sami upostavili. Iz tragične lekcije te velike vojne se rodi zahteva: Proč z zmotami, proč z napakami in proč z vsemi zločini preteklosti! V kratkem: Rešitve ne smemo iskati v brutalni sili. Rešitev tiči v velikem človeškem spoznanju, tiči v rojstvu resničnega internacionalizma, v rojstvu novih socialnih zakonov (ki niso samo na papirju), v besedah velikih mož novega časa, ki se trudijo uresničiti hrepenenje narodov: hrepenenje po resničnem miru in socialni pravičnosti. Politične vesti. = »Politično položaj jo neizpremeujen« Tako se glase stereotipna poročila, ki prihajajo iz Beograda in več ko gotovo je, da bo tako ostalo še dolgo časa. Ker vse kombinacije, ki so se v zadnjem času širile, niso bilo drugo, ko iznajdbe časopisov, da ne bodo poročila predolgočasna. To je tudr prepričanje najmerodajnejših članov vlade in na zagrebškem zboru radikalne stranke sta to Ljuba Jovanovič in Laza Markovič jasno potrdila, še bolj jasno pa so to potrdili samostojni demokrati na svojem kongresni v Beogradu. Z velikansko vnemo se priprav-Va!? *** borbo v opoziciji in to v traini opoziciji, p. .znavajoči s tem, da so vse njih nude na vstop v vlado propadle. Zlato so začeli izdelovati svoje opozicioualne pozicije in sicer tako temeljito, da so s*, pričeli odrekati svojih glavnih načel. Najbolj klaaifen je v tem oziru njih izrek, da »unitarizmu ni potrebna centralistična uredite« državen. Kakor vidimo, je polletna doba, odkar eo samostojni demokrati v opoziciji, zelo temeljito učinkovala na aimostojne demokrate, da se najdejo na isti liniji s Hrvatsko Za-uačela. Če bodo še dolgo v opoziciji, potem ni izključeno, da postanejo Se federalisti in da se najdejo na isti liniji s Hrvatsko za-jednico. — Tako piše »Obzor« in potrjuje naša izvajanja, kako je včasih opozicija /a kako 6traako dobra. Za samostojne demokrate pride nauk opozicije žal prekasno. — Pribičevič pozvan na dvoboj. Ker je Pribičevič v svojem govoru napadel dr. Le-ontiča, češ da je šel kot šef neke jugoslo-venske organizacije (Orjune) k protektorju Srna ovce v (Pašiču), je poslal dr. Leontič svoja zastopnika k Pribičeviču, da ga pozoveta ha dvoboj. Pribičevič se pozivu m odzval, ker ima kot politik pravico, da kritizira postopanje drugih političnih oseb, dioboj pa je dane« anahronizem. = Poslanica Coolidge-a. V 'V1 poslanici navaja predsednik Coolidge celo vrsto zakonov, ki se imajo v prihodnjem letu izvesti. Predvsem treba znižati davke, Amerika inora dalje pristopiti k svetovnemu razsodišču, pri tem pa ne pozabiti na okre- pitev svojega zračnega brodovja. Prohdbicij-ski zakon se mora izvajati z vso strogostjo. Nato razpravlja predsednik Coolidge o zunanjepolitičnih problemih in pravi, da je Locamski sporazum opravičil politiko Združenih držav, ki se niso vmešavale v evropske zadeve. Razorožit veno vprašanje je specifično evropsko vprašanje, vendar pa bodo Združene države pozdravile vsako akcijo za izvedbo razorožitve. Udeležbo na kaki raz-orožitveni konferenci pa smatra Coolidge za nepotrebno. Končno omenja Coolidge še vprašanje zavezniških medvojnih dolgov ter pravi, da je Amerika pri rešitvi tega vprašanja jKistopala liberalno. = Razorožitveno vprašanje je posebuo težko rešljivo, ker nazirajo na to vprašanje Angleži drugače ko Francozi. Dočim je za Angleže važna samo obramba vsake dežele, polagajo Francozi vso važnost na to, kako bi se napadeni deželi čim hitreje in najbolj izdatno pomagalo. Francozi hočejo z razorožitvijo zasigurati sebe pred nemškim napadom, dočim Angleži te skrbi nimajo. Angleški razorožitveni načrt se zato tudi bistveno razlikuje od francoskega. Dokler ne bosta oba načrta spravljena v sklad, tako dolgo tudi ni upati., da bi prišli do rešitve razorožitvenega problema. = Glavna ovira za izvedbo razorožitve je po mnenju angleških listov nerešeno vprašanje odnošajev do Rusije. Zato je nujno potrebno,- da se dopolnijo Locamski dogovori s sporazumom s sovjetsko Rusijo. Da pa se to zgodi, pa je predpogoj, da se urede odnosa ji med Rusijo in Veliko Britanijo. Samo eno uro mirnega razgovora med Chamberlainom in čičerinom, pa se bo to doseglo, vzklika »Observer«. — Nemška vladna kriza je ostala še nerešena. Centrom in demokrati so se zjedi-nili, da zavzamejo svoje stališče šele potem, ko bo že znano stališče ljudske stranke in socialnih demokratov. Ljudska stranka ni več tako zelo nasprotna, vstopu v veliko koalicijo, dočim socialni demokrati še niso pristali na veliko koalicijo, ker se boje. da bi v vladi izgubili preveč glasov. 0 vstopu socialnih demokratov v vlado pa ne bo odločil poslanski klub, temveč vodstvo stranke. = Rikov proti Zvezi narodov in anglosaški premoči Na konferenci komunistične stranke je govoril Rikov, predsednik SSSIL o gospodarskem stanju Evrojie. Vedno bolj postaja gospodar situacije Amerika in Evropa je danes od nje tako odvisna, kakor je bila nekoč odvisna Turčija od Evrope. Po konferenci v Locarnu sta samo še dve državi, ki moreta voditi lastno politiko: Velika Britanija in Rusija. Vse drogo je odvisno od anglo-ameriškega bloka. Rikov je nato izjavil, da sovjetska Rusija na noben način ne bo vstopila v Zvezo narodov, ker je to samo sredstvo za tlačenje manjših narodov. Če, bi Rusija vstopila v Zvezo narodov, potem bi morala sovjetska Rusija v gospodarskih vprašanjih kapitulirati. Tega pa Moskva ne bo storila. 7, Locarnskim sporazumom da je bila Nemčija samo izigrana in da bo morala proti Rusiji naperjene sklepe Zveze narodov izvršiti. Rusija je miroljubna in takoj pripravljena izvesti popolno razorožitev ter uničiti vso vojno industrijo, če so pripravljene ostale države, da, izvrše isto. — Rolg&rski konzul v Atenah je posetil zunanjega ministra Rufesirin v imenu svoje vlade protestiral zaradi izgona bolgarskih družin iz Florine. Bolgarski konzul je opozoril grško vlado, da so izgnanci izključno bolgarski državljani. Izgnanci so bili obdolženi, da so v eni največjih florinskih kavarn pripravljali nek atentat, ali dokaza za to ni bilo nobenega. = Turčija ne sprejme sklepa Sveta Zveze narodov. Po vesteh iz Angore je Kemnl paša sklical ministrski svet, ki je razpravljal o sklepu Svetu Zveze narodov glede Mosula. Ministrski svet je sklenil, da se ta sklep ne sprejme. — Za odpravo potniškega vizuma. šy'car-ska vlada je predlagala Italiji, Avstriji m Nemčiji, da se 'vzajemno izvede ukinjenje vizumov na potnih listih, s čimer bi se izdatno olajšid osebni promet. Somišljeniki! Radikali! Za nedeljo 13. t. m. ob 6. uri zvečer v Narodnem domu (na desno, pritličje) sklicujemo sestanek somišljenikov Narodne radikalne stranke. Na sestanku govori g. dr. Dušan Peleš, minister na r. Sestanka se lahko udeleže tudi pristaši NRS izven Ljubljane. Ivan Hribar. Dr. Vladimir Ravnihar. Prosveta. OB OTVORITVI LETOŠNJE SEZONE SLOV. MARIJONETNEGA GLEDALIŠČA ATENA. V nedeljo 13. t. m. se spet otvori letošnja sezona lutkovih iger. Po vsej neizvestuosti. in negotovosti, ki jo je usoda dodelila našemu Gašperčku in njegovi pisani družbi, je vendarle točno ob uri, ko so mu je zahotelo, da je prav, potrkal ta večni burkež na naš mali hram, ki se je zdaj preselil v malo dvorano Narodnega doma. Sezono bo otvorila enodejanka »Ravnateljev sen«, ki jo je spisal Miran Jarc. Temu uvodu sledi Poccijeva trodejauka: »Začarani princ«, ki je bila na nionakovskem mnrijo-netnem gledališču stalno ni repertoarju in je zelo značilna, kakor za Poccija, tako tudi sploh za pristne lutkovne igrice, v kateri je prikazan Gašperček na prav svojevrsten način. Za letošnjo sezopo je vodstvo oskrbelo pester spored. Stare, že pozabljene igTe bodo nanovo prirejene spet prišle na oder. V naslednjih tednih bodo vprizorjene sledeče stvari: Bkrivhostno zrcalo, Gozdni kralj Lavrin, Trojčki iz Damaska, Mrtvec v rdečem plašču itd., vrhu tega pa pridejo na vrsto .novosti kot Poccljeve: rSovji grad , »Gašrper obog"H», »Gašper in čarovnica«, poleg nekatei.ti izvirnih (slovenskih erto-dejank in dnljših iger. Koliko se pa je Gašperček že pri nas udomačil, bo najjasneje jx)kazalo občinstvo samo s svojimi obiski in tako pripomoglo do njegovega pravega razmaha in popolnega »poslovanja«. Predstave se bodo vršile vsako nedeljo in praznik ob pol 3. uri popoldne in ob 6. urf zvečer v Mali dvorani Narodnega doma. Slavnostni koncert. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. priredita uprava narodnega gledališča v Ljubljani in pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani v petek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union slavnosten koncert, na katerem se bo izvajalo prvokrat v naši državi veliko in krasno delo češkega skladatelja Viteslava Novaka »Vihar«. Delo nosi naslov simfonične pesnitve ter je napisano za moški, ženski ini mešani zbor, za soli in za veliki orkester. Pod vodstvom dirigenta Štritofa bodo izvajali to delo solisti naše opere ga Lovšetova ter gg. Banovec in Betetto, dalje celotni zbor Glasbene Matice in muzike dravske divizijske oblasti. Vsega skupaj bo sodelovalo nad 160 oseb. Delo je izredno impozantno ter se prišteva k največjim in najznamenitejšim delrm češke glasbene literature. Vstopnice za ta koncert bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Občinstvo opozarjamo, da izide tiskano besedilo zbora in solistov kakor tudi kratek uvod k delu. Pri vprizoritvi Verdijeve opere »Rigolet- to*. dne 12. t. m. gostuje kot Gilda ga Olga Olgina, ki je pela to vlogo na vseh večjih poljskih odrih z največjim uspehom. Gospa, ki živi sedaj kot soproga poljskega konzula v Zagrebu, je gostovala kot Gilda tpdi v zagrebški operi ter dosegla velik uspeh. Pri sobotni vprizoritvi Rigoletta v Ljubljani bo nedvomno občinstvo izredno zanimal tudi nastop našega prvovrstnega in priljubljenega baritonista g. Pavla Holodkova, ki poje vlogo Gildinega očeta Rigoletta. Znano je, da je Rigoletto tako v pevskem, kakor tudi v igralskem oziru ena najboljših partij tega odličnega i>evca. Pri vprizoritvi bodo sodelovali nadalje ga Thierrv-Kavčnik, g. Betetto, g. Banovec in drugi. Predstava bo izven abonntaja. Umetniški užitek prvega reda bo imela ljubljanska publika brez dvoma na komornem koncertu, ki se vrši v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20. zvečer v Filharmonični dvorani. Na tem koncertu nastopita brata Rihard in Ladislav Z i k a v zvezi s konser-vatorijskim profesorjem Jankom Ravni-k o m. Izvajajo tri komorna dela. ki jih do-sedaj še nismo čuli v Ljubljani, in sicer Vit. Novaka Trio quasi una Ballata, dalje Rih. Straussovo Sonato v es-duro za gosli in klavir, kot sklepno točko pa Smetanov trio za gosli, čelo in klavir. Spored je skrbno sestavljen, dela pa, čeprav nekatera popolnoma moderna, vendar tako krasna po svojem »locru in melodiji, dn mornjo osvojiti srca poslušalcev, ne glede na to. da jih bodo vsi trije umetniki tudi v resnici umetniško podali. Koncert priredi naša Filharmonična družba, ki si je v letošnji koncertni sezoni nadela mesto abonma koncertov to nalogo, da omogoči nekatere koncerte, ki bi jih sicer ne čuli v Ljubljani. Opozarjamo tudi, d.a so cene za ta koncert Zikovcev, ki se vrši v Filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 14. t. m., znižane. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Ljubljanski Zvon. V liriki naših mladih so zastopani Srečko Kosovel. Ivo Grahor, Vinko Košak in France Vodnik, o katerih smo že spregovorili o priliki »Recitacijskih večerov«. Juš Kozak nadaljuje Šentpeter, ki bo zaključen v prihodnjem letniku. V oddelku »Nova Rusija« primiša Preobraženski življenjepis Ehrenburga in prevod njegove povesti »Mercure de Russie, d. d.«, ki je vzorec nbve pisateljske etike, poštene in neusmiljeno ostre. Jernej qereb zaključuje »Su-ženj demona«, v katerem rešuje problem seksualnih zablod mladega človeka. Kocijančič prinaša konec Papinijeve razprave o »Walt IVkitmanu«, Strniša prinaša pesmi »V soncu« in »Impresija« pod skupnim naslovom »roletno razpoloženje-. V književnih poročilih poročata o slovenskem biografskem leksikonu A. Budal in Fran Albeorht, Fr. Zvvitter ocenjuje Godinov »Idealizem«, Debeliak Aboutovega »Kralja gora« in I-Šega Dukičeve zapiske »Iz dnevnika jednog magarca«. V kroniki poroča Fran Albrecht o \Vollmanovi kritiki dramatika Ivana Con-karja, Debeliak pa o Jacquos Rivičre-u. V sodobni kritiki pa odgovarja Fran Albrecht kot urednik Ljubljanskega Zvona kritiku časopisih oklice, da se dobri ljudje spomnijo ubogih ptic. Prav in lepo je to in vso pohvalo zaslu-■- iijo oni, ki se spomnijo v zimi ubogih ptic. Toda veliko lepše bi bilo, Že bi enkrat citati tudi oklice, da se dobri ljudje spom-: aSjc onih ljudi, ki so brez toplega stanovanja. brez tople besede in brez zadostne farane. Ker še neprimerno bolj ko ptice so potrebni ti ljudje podpore. Zlasti pa njih deca, ki v zimi in revščini propada telesno in duševno. Vsaj ob božižu se naj spomni teh najbolj bednih javnost in vsaj en lep ziriiski večer naj jim da prava ljubezen do sočloveka. Kralj za splitskega sokola. Kralj Alek- . sander je naklonil splitski sokolski župi novo zastavo, ki so jo prinesli posebni odposlanci v Split ‘in ki je bila v navzočnosti teh adposlancev slovesno blagoslovljena. Zakon o univerzah. Prosvetno ministrstvo je pozvalo vse fakultete, da določijo po enega delegata za konferenco, ki bo redigi-rala novi zakonski načrt o univerzah. Prosvetni minister Radič namerava, kot smo že 'poročali, predložiti zakonski načrt začetkom meseca januarja narodni skupščini. — Znižanje tarifov na ozkotirnih železnicah. Te dni bo predložil prometni minister ministrskemu svetu predlog glede znižanja torifov na vseh ozkotirnih železnicah v državi. Vsled visokih tarifov se je promet na ortootii-nih železnicah precej zmanjšal. — Ribolov na Jadranu. Dne 16. t. m. se sestane v Opatiji mešana jugoslovenska italijanska komisija, ki naj definitivno uredi ribolov na Jadranu. Dos' j je bila tozadevno merodajna brionska pogodba. Vzpostavljena bo posebna mešana komisija, ki bo reševala spore, nanašajoče se na ribolov. Jugoslavijo zastopa v komisiji načelnik v prometnem ministrstvu Verona. Ob strani mu bo ■ stalo tudi več naših strokovnjakov. — Ustavljen promet na Donavi. Ker je Donava preveč zamrznjena, je ustavljen na prost1 Beograd— Radujevac ter na progi Beo- • ^ra'^—Dubravica—V. Graddšte vsak pro- — Mornarski častniki. Te dni so se vršili v pomorski akademiji v Kotoru izpiti za pomorske podporu&like m kapetane. Uspehi so fcili nad vse pričakovanje dobri. Novi oficirji so bili razporejeni po fregatah. Bagri na račun reparacij. Generalna direkcija voda je naročila v Nemčiji na račun reparacij še tri velike bagre, s katerilni pričati poleti poglabljati reke. — Zračni promet med Prago in Zagrebom. Polkovnik Steed bo predlagal češkoslovaški vladi, da se uvede zračni promet med Prago • u. Zaarebom ter Tisiom. Vlada je sklenila n»i?rt sproieti, kor jo iMjcenejči. — Po vojnih dogodkih oškodovani 1’rimor-•»••i se sestanejo v nedeljo dne 13. t. m. tofu o ■»b 0. uri zjutraj v dvorani »Pri Levu- na Go--sposvelski cesti. Vprašanje vojne odškodnri-ne slopa v odločilen stadij. Treba je, da nastopimo enotno in da bo vsak posamezen »atanko podučen, kaj mu je ukreniti, da pri-•ie do svojih pravic. Sestanka se udeleži tudi • odposlanec iz Maribora, ki bo poročal o korakih, ki so jih dosedaj p od vzeli po vojni ’ oškodovani Primorci živeči v mariborski ♦'•bliisti. Kdor reflektira na voino odškodnino, *»j sa sestanka udeleži. — Društvo -Sočat. .. — Odredbe za javno varnost v južni Srbi- - H. Vprašanje javne varnosti v južni Srbiji Postaja po zadnjih dogodljajili, posebno, odkar je bil odveden srezki poglavar Blažič, *e«lno bolj pereče. Te dni se je vršila v Skopi ju konferenca orožniških oficirjev južne Srbije, ki je obravnavala o merah, ki so po-ivebne_ zato, da se očisti naše ozemlje tekom letenje zime od zadnjih kaEaških gnezd. Na Werenc. je bilo ugotovljeno, da so se varnostne razmere v južni Srbiji tekom letošnjega leta zelo izboljšale. Spričo mrzle zime fct sili -^parske tolpe, da zapuSčajo s\'oia Skrivališča v gorovju, ,e upati, da bodo are-lorane tekom letošnje zime vse preostale tol-p*v kafakov. — Sovjetska vlada zoper špekulante. Kakor poročajo iz Rige, »o izdale sovjetske oblasti izredno ostre odredbe zoper špekulantovo. Vsled tega je bilo n-davno aretiranih okrog 6000 špekulantov,- ki se bodo morali •-eagovarjati radi navijanja cen pred sodiščem. — Nov kovan denar v Rusiji. Iz Moskve poročajo: Centralni eksekutivni odbor S. S. S. R. je naročil ljudskemu komisarijatu za finance, da izda državen kovan drobiž po •eno, tri in pet kopejk. Denar bo kovan iz zmesi bakra in. aluminija. _ — Sovjetska misel med ameriškimi Zaonor-*«*. Prejšnji teden je bil zaključen v Chikagu *^avski kongres Črncev. Kongresa se je ude-okrog 40 zastopnikov belega plemena, katerimi se je nahajalo nekaj komuni-,Ufli — nekaj detektivov, kajti pred •■■ngTesoTn so se razširile govorice, da gre k» komunistično podvzetje; zato sta se zarn-*3a m kongres, tako stranka kot oblast. K*«sgresu predsedoval Zamorec Ford Whjteman, ki se je mudil pred letom dni v Kosiji. Zamorec je baje zelo izobražen, govori več jezikov, ima velik govorniški dar ter je srlno navdušen pristaš sovjetske misli. Po njegovem naziranju nimajo zamorci kot rasa **Jxsnega .posebnega pomena, pač pa eo za svetovno industrijo velikanskega pomena. OBj kongresa je j>ii organizacija boja zoper kapitalizem. Whiteman je med drugim spo-vrcil, da se izobražujejo tačas v Rusiji tri »».-»'riške Zamorke in ^ mladih Zamorcev za itfrplomat-sko službo:. — 501etnica prostozidarske lote v Beoprra-4» je radi tetini Snih težkoč preložena na dru- polovico tega meseca. Križ zopet vpeljan v italijanskih šolah. *V» 61. 118. novega italijanskega šolskega 7.a-"Snna .so uvede v vseh šolah 7/Opet križ. Tem povodom se je vršilo v Neaplju te dni posebno blagoslovijenje novih križev in svetih podob za šole. — Za poostritev prohibicije. Iz Washing-t-ona poročajo: Združeni odbor za poostritev prohibicije, v katerem so zastopane reformirane katoliške.dn protestantovske družbe, je naprosil papeža za njegovo moralično podporo glede poostritve prohibicije v Zedinjenih državah. — Letno poročilo o ameriški regularni armadi. >Times« poroča iz 'VVashiingtona: Vojni sekretar Davis pravi v svojem poročilu na predsednika Coolidga, da se nahaja regularna armada v skrajno kritičnem položaju. Njen stalež 125.000 moz nikakor ne zadostuje, da bi odgovarjal zahtevam nacionalne obrambe. 40.000 mož je še vedno nastanjenih v provizoričnih vojnih zgradbah. Morala je na jako nizki stop.inji, število derer-tacij obupno. Kar se tiče preskrbe z munici-jo, so se doslej uporabljale zaloge, ki so ostale izz.a svetovne vojne. Toda le rezerve bodo kmiu izčrpane. V poročilu se ugotavlja, da je vprašanje zračnega prometa.in preskrbe z municijo neodložljivo. Tudi izobrazr ba rezervnih oficirjev je nezadostna. — Kapital v ameriških industrijah. Po nedavno izdani uradni statistiki je naloženega v Zjedinjenih državah v jekleni in železni industriji 5500 milijonov dolarjev; v strojni industriji 5000 milijonov; v tekstilni pravtako 5000 milijonov; v kemični 3700 milijonov; v industriji klavne živine 3000 milijonov; v prometu in industriji 3000 milijonov; v lesni industriji 2500 milijonov; v filmski industriji 1500 milijonov dolarjev. — Dr. Ninčič namestnik finančnega ministra. Dokler bo dr. Stojadinovič, ki potuje zaradi ureditve naših dolgov v Ameriko, odsoten, ga bo nadomestoval dr. Nin-čič ali pa Uzunovič. Dr. Stojadinovič je zaradi tega imel včeraj z dr. Ninčičem daljše posvetovanje, na katerem sla razpravljala o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s predstoječim potovanjem. ELITNI KINO MATIC\ samo še 2 dni Vam se nudi priložnost, si ogledati najlepše filmsko delo sezije 1925 26. — Dva velikanska požara. Iz Londona poročajo: V dokih v Hullu je izbruhnil velikanski požar. Parniki so se morali čim najhitreje rešiti. — Iz Roubaisa poročajo; V eni tukajšnjih predilnic bombaževine je izbruhnil požar, ki je povzročil milijonsko škodo. — .Strašna prometna katastrofa v Angliji. Pri Fenny— Stratfordu se }e pripetila te dnu strašna nesreSa. Eden od izletniških avtomobilov, ki vozijo od Fenny—Strat forda v Wo- buru—Sands, se je zaletel v zaprto zatvor-v.ice, jih prebil ter hotel v naglici pasirati tračnice. V tem trenutku je prihrumel vlak in prišlo je do karambolaže. Sedem oseb je bilo ubitih, devet pa težko poškodovanih. — Historičen grad na Francoskem pogorel. Iz Grenobla poročajo: Grad v Pruniiere u, historičen spomenik iz 13 stoletja, je uničil te dni požir, ki je povzročil na opravi nad 1 milijon frankov škode. — Strašna smrt. Vdova Borivoja Raško v i-ča, igralka zagrebškega narodnega gledališča, Hermina RaSkovič, je umrla predvčerajšnjim na doslej še ne popolnoma pojasnjen način grozne smrti. Po eni verziji je sedela opoldne pri mizi ter pisala, s hrbtom obrnjena proti peči pisma. Nenadoma so se odprla vrata peči in njena obleka je bila v h ;m v plamenih. Hotela je klicati na pomoč, toda živi baklji je zmanjkalo moči. Zgrudila se je na tla ter se onesvestila. Kmalu nato je v bolnici strašnim bolečinam podlegla. Po drugi verziji so je polila^ v samomorilnem namenu s petrolejem in wžgala. Samomor je izvršila vsled tuge radi smrti svojega sopro-ga, s katerim je živela v izredno srečnem zakonu. -7 Tragičen konec ienitOTanjskega Psovanja. Na državni cesti Bruck ob Muri Leoben se je zaletel te dni ossfoni avtomobil v tovornega. Šofer osebnega avtomobila in potnika, zakonska dvojica Emanuel in Marija KoplenSteiner sta bila pri karnnibolaži težko poškodovana. Tovorni avtomobil se je prevrnil, njegov šofer je .ostal nepoškodovan, dočim je odnesel na avtomobilu se nahajajoči delavec Anton Doppler par lahkih poškodb. Zakonska dvojica Kopfensteiner, ki se je nahajala na ženitovanjskem potovanju, je kupila avtomobil na svojem povratku iz Italije v Milanu. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. Šofer osebnega avtomobila in 17letna gospa Kopfensteiner utegneta poškodbam podleči. — Nesreča na cestni železnici. V Berlinu je prišlo te dni na vogalu Koeaiigstrasse, ker je odpovedala 'kretnica, do karambolaže med dvema -tramvajskima vozovoma. Z enega voza je bila odtrgana streha ter razbite na njem vse šipe. Sedem oseb jo bilo težje ali lažje poškodovanih. Kretnica je odpovedala vsled tega, ker je bil tir premalo očiščen. — Proces zoper Orjnnaše t Petrinji. \ sredo dopoldne se je pričel pred sodnim dvorom v Petrinji proces zoper 12 Orjunašev, ki so obtoženi, da so dne 25. julija t. 1. v Capra-gu po dogovoru streljali v ljudsko množico, pri čemur je bil 14letni deček Gjuro Skonip ubit, Anton Jelenič pa v nogo ustreljen. Obtožnica pripoveduje, da .je prišlo po sporazumu med pristaši sporazuma, radikali in radičevci ter nasprotniki sporazuma, ki so v prvi vrsti člani Orjune, do manifestacij na ulici. Na .nekem križišču cent je bila zbrana večja množica ljudi, ki «e je zadržala popolnoma mirno. Manifettt&nti «0 začeli na te ljudi metati kamenje in streljati iz- revolverjev. Pri tej priliki je bil deček Gjuro Sko-rup ustreljen, več ljudi pa ranjenih. K obravnavi je povabljenih nad 40 prič. Prebivalstvo zasleduje potek obravnave z velikim zanimanjem. Zagrebški in beograjski tisk je poslal k obravnavi svoje poročevalce. Obtoženci ta-je ter trdijo, da so bili oni napadeni. Glede nekaterih je tudi faktično dokazano, da so bili ranjeni z noži itd. O izidu obravnave bomo poročali. — Morilec žensk. Iz Berlina poročajo: Z bliskovito naglico se je razširila te dni v Gleivvitzu vest, da je bil izvršen v bližini aedroma umor. Kriminalna policija je našla v stanovanju pomožnega delavca Joscha neko žensko z razbito črepinjo mrtvo. Preiskava je dognala, da jo je Josch v prepiru ubit. Preiskava pa je spravila na dan še vse druge stvari. Dognalo se je namreč, da je imel Josch od časa do časa v svojem stanovanju še več drugih žensk, ter da je več od teli žensk v zadnjem času v tem stanovanju po vrsti nenadoma umrlo. Več prič trdi, da je Josch vlival ženskam, predno so izdihnile, špirit v usta, da je fingiral na ta način kot vzrok smrti zastrupljenje z alkoholom. Josch je opetovano nredkaznovan zločinec, ki ga je policija že dalje časa iskala. Že kaki dve leti se je opažalo, da so občevale v njegovi hiši izredno pogosto ženske, ki niso imele stanovanja in vlačuge. Skoro vsak dan je bil pijan. Denar so mu služile ženske z beračenjem. Kadar mu ta ali ona ni dosti prinesla, jo je naklestil. Josch je star 50 let. Ženske pa, ki jih je pomoril, so bile stare od 45—48 let. Stanoval je daleč v predmestju v stari lopi, ki je služila preje kot hlev. Njegovo stanovanje obstoji iz ene same sobe ter je 'grozno zanemarjeno. Poda že skoro nobenega več ni. Josch je deske požgal. Okna so tako zamazana, d i se od zunaj v stanovanje sploh ne vidi. Ker je imelo stanovanje poseben vhod, stanovalci Joschovega početja niso mogli natančno nadzorovati. — Ženski vlomilci. Te dni je sedel v malem ameriškem mestecu Reuner, v bančni fi-lijalki, ob 12 opoldne blagajnik sam in zapuščen. Jel je pospravljati svoje papirje ter hotel oditi h kosilu, tedaj pa sta se pojavili v lokalu dve elegantni dami, ena približno 25, druga 351etna. Nenadoma je potegnila mlajša na njegovo grozo iz ročne torbice browing, ga (K) moli la blagajniku pod nos ter izpregovorila z ljubeznivim glasom: »Ne ganite se, ne morem videti krvi. Toda, če me prisilite do tega, vam jo bom kljub temu puščala.« Med tem je pospravila starejša vso gotovino, kar jo je bilo v blagajni. Nato sta se razbojnici odstranili pravtako hitro, kot sta bili prišli. — Milijonski defrandant. V Smederevu je bil obsojen v torek šef finančne uprave v Velikem Orašju, Dragutin Naunovic radi poneverbe 948.828.26 dinarjev uradnega denarja na 20 let ječe. Obtoženec je poneverjal denar že dolgi 2 leti. Med tem časom so ga organi glavne kontrole opelovano inspicirali, ne da bi bili mogli najti pri njegovem poslovanju najmanjšo nepravilnost. Šele meseca avgusta t. 1. so ga ujeli. Denar je deloma zapravil, deloma pa razdal svojim prijateljem in znancem. Naunovič je dejanje v celem obsegu priznal. Njegov edini zagovor je bil: >.Smatral sem za potrebno, da pomagam vsakomur. Vsakomur, kdorkoli je potrkal na moja vrata, sem dal. Nikdar nisem imel namena okoristiti samega sebe. Ravnal sem tako, kot 81etni otrok.: V preiskovalnem zaporu je skušal simulirati blaznost, kar pa se mu je klaverno ponesrečilo. — Senzacionalna špionažna afera. Te dni je bil aretiran v Versaillesu mornariški častnik Wist. Mož se je gibal skoro izključno v vojaških krogih. Aretiran je bil radi tega, ker je osumljen, da ni upravičen za nošnjo uniforme angleškega častnika ter številnih odlikovanj, ki so krasila njegove prsi. Aretacija je imela nepričakovane posledice. Na podlagi priznanja aretovanega in izpovedb neke njegove prijateljice je bila aretovana Marta Moreuil pod obdolzbo špijonaže. Are-tovanka je, kot poročajo pariški listi, priznala, da je skušala dobiti v interesu peke tuje ' velesile informacije glede grodbe aeTopla-nov v Franciji. Na podlagi njenih izpovedb so bili aretirani naslednji dan: Anglež Lea-ther; bivši Poljak, sedaj naturaliziran Anglež Fisher ter Anglež Philipps. Leather je bil baje svoječasno poročnik, Philipps pa podčastnik angleške armade. Aretovanc; sicer zatrjujejo, da niso ničesaT zakrivili, pač pa priznavajo, da so v špijonažni službi. Domneva se, da te tri osebe niso operirale samo v prilog Anglije. — Aretacija treh Vranglovccv na Dunaju. Dunajska policija je aretirala te dni tri oficirje bivše Vranglove vojske in sicer enega podpolkovnika in dva poručnika. Aretovan-ci, ki so prišli iz Bolgarske, so osumljeni, da so nameravali atentat na dunajskega sovjetskega poslanika. — 54 ur med kolesi simplon ekspresa. Te dna so izvlekli izmed koles simplon ekspresa na kolodvoru Smederevo—Palanka, 30 km od Beograda nekega oficirja bivše Vranglove armade, ki je hotel potovati brezplačno iz Pariza v Carigrad. V tej poziciji je prebil že 54 ur. Zato je umevno, da je bil vsled p rest anega gladu in mraza napol mrtev. Izjavil je, da je hotel obiskati v Carigradu svoje stariše, s katerih pomočjo bi se bil vrnil v Husijo. — Svarilni vzgled. Amerikanci so našli novo sredstvo za zmanjšanje števila tožb na ločitev zakona: Svarilni vzgled filma! Kakor poroča »Evropapresst, je prišel neki sodnik v Oregenu na idejo, da je hotel okrog 50 žen, ki so hotele pri njem vložiti tožbo na ločitev "zakona, posneli na film, ki je predstavljal mi-zerao zgodbo ločitve zakona. Uspeh: 40 to-žiteljic je umaknilo tožbe! — 01»9 mrtveca. V cerkvi v Aweufortu v Indiji so blagoslavljali truplo tamkaj umrlega državljana ShaTlesa Lana. Nenadoma se je začul, na veliko grozo žalujočih, glas mrtveca, ki je začel zbranim predavati. Neposredno pred svojo smrtjo je namreč dal na- Za vse vrste oblačil do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček LJUBLJANA. praviti dve fonografski plošči ter določil v testamentu, da se imajo njegove besede po končani žalni službi božji na ta način ponoviti. Govoril je o žalostnem stanju, v katerem se nahaja cerkev in o idealnejših rax-merah, kakršne si je želel on. — Izkaz prispevkov, zbranih in nakazanih .lugoslovenski Matici prilikom pete obletnice Koroškega plebiscita. Šola Novi kot 15 'Din; Koroški dan v Dravogradu 640 Din; podrni-nica Jugoslovenske Matice v Ptuju 700 Din; podružnica Slovenjigradec 891.50 Din; šola Poljčane 145 Din; zbirka v Št. liju 438.50 Din; iOrel Toplice na Dolenjskem 90 Din.; podružnica Brdo 157.50 Din; »Sokole Laško 545 Din; šola Zavodnje 116 Din; šola Sv. Andraž v Slov. Goricah 35 Din; učiteljišče Šibenik 50 I)iai; Sv. Miklavž nad 'Laškim 20 Din; šola Bukovica 16 Din; šola Studenec-Ig 196- Din; prosvetna društva Rajhenburg-Se-novo 856 Din; šola Polšnik 68.50 Din; šola Sv. Lovrenc na Dravskem polju 98 Din; zbirka viApačah 50 Din; šola Sv. Lovrenc 50 Din; »Sokol« Beltinci 160 Din; >Sokoli Pragersko 810 'Din; Izobraževalno društvo Sromlje 79.25 Din; šola Vel. Podlog 40 Din; župni urad Zdole 50 Din; podružnica Logatec 200 Din; Kolo Jugoslovanskih sester Prevalje 100 Din; šola Dovje 45.75 Din; Narodna društva v Oplotnici 450 Din; šola Gornja Rečica 20 Din; šola Hajdina 80 Din; Soda Rateče 119.25 Din; župnik Gomiljšek Sv. Benedikt v Slov. Goricah 71 Din; podružnica Metlika 324 Din; podružnica Žiri 1400 Din; šola Velika Dolina 163.50 Din; šola Sv. Lenart nad Škofjo Loko 84 Din; šola Sv. Marjeta niže Ptuja 110 Din; podružnica Brežice 2083 Din; podružnica Braslovče 3300 Din; šola Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 51.25 'Din; Narodna društva na Viču 254 Din; podružnica J. M. Zagorje 720 Din; ‘šola Gorje pri Bledu 104 Din; šola Raka 52.50 Din; šola Galicija 21.20 Din; šola Primskovo 30 Din; Sola Predoslje 60 Din-; i>odružnica J. M. Črnomelj 787.50 Din.. — Najlepše božično darilo nudi vsakemu loterija Jugoslovenske Malice, koje žrebanje so vrši 20. t. m. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskah koles. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice * Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah. Tiskovni zadrugi, Matični knjigarni in pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 7/II. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor zadene dobitek, ga lahko takoj dvigne, odnosno se mu dostavi po železnici. Kdor Se nima srečke, naj si jo nabavi najkasneje do 15. t. m. Ljubljana Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. abonente, da blagovolijo poravnati četrti obrok abonma najkasneje do 14.1. m. 1— Nevarna prenočevalka. 241etna vlačuga Alojzija Pupar iz litijskega okraja, se je potepala te dni po ljubljanski okolici. Prenočevala je pri usmiljenih kmetih. Med drugimi tudi pri Francetu Tomšiču na Kresniškem vrhu, kateremu je v zahvalo odnesla 3 ženske obleke, par čevljev in srebrno žensko ure z verižico. Skupna škoda se ceni na 3500 Din. Tatinska vlačuga doslej še ni v rokah pravice. — V policijski tiralici sta zasledovana dva nevarna Bošnjaka: 301etni Sima Gojkovič ia Bosenske Gradiške in 361etni Mujo Begič i* Dasina pri Bihaču. Osumljena sta dvojnega roparskega umora. Glas iz občinstva. V Mostah pri Ljubljani si je ustvarila razposajena šolska mladina na Zaloški cesti brez privoljenja oblasti drsališče, ki sega od šolskega poslopja do občinske hiše. Če trgajo paglavci in paglavke drage podplate, je to stvar njihovih starifiev. Zoper to nimamo ničesar. Odločno pa protestiramo zoper to, da si je izbrala slabo vzgojena mladina za omenjeni šport ravno zel« frekventirano Zaloško cesto, po kateri se vrača ob vsakem dnevnem času domov veliko število ljudi, ki riški rajo, da si polomijo na omenjenem drsališču kosti. Dan za dnevom izpodrsne na teh drsnicah po več ljudi, ki se bolj ali manj poškodujejo. To se mora nehati. Kakor smo omenili, se začenja drsališče takoj pri šolskem j>oslopiu, torej par strelja-jev nasproti policijske stražnice. Radi tega poaivljamo ljubljansko policijsko ravnateljstvo, da opozori na to tamkajšnjega nadzornika. Učitelji, kakoT znane, nimajo dandanes pravice, da bi se posluževali napram razposajeni mladini sredstev, ki bi zalegla. Če navije učitelj neposlušnemu paglavcu ušesa, ali, če ga našeška po tistem delu telesa, kjer M mu prav nič ne škodovalo, pač pa korietilo, je takoj ogenj v strehi. Zato pa naj stori policija svojo dolžnost ter naj vsakega, razposajea-ca in razposajenko, ki ogroža z drsanjem našo telesno varnost in zdravje, legitimira pokliče njegove stariše na odgovor. Stroge Stran 4. NAKUDM DNEVNIK, 11. decembra 1925. Štev. 260. 3iazni bodo pomagale. Kajti, če bodo siariži obfutno kaznovani, bodo svojim otrokom razposajenost sigurno pregnali s sredstvi, ki «o -edino uspešna. Prj tej priliki bi še omenili, %o se že ravno obračamo na adreso elavne policije, da bi bilo želeti, da bi se gledalo tu--merno pocenitev tega cepljenja. Prisilno cepljenje vseh svinj proti rdečici bi sigurno močno omejilo razširjenje te naši svinjereji tako nevarne bolezni. Vendar zaenkrat ni zakonite podlage takemu ukrepu^ Za pocenitev zaščitnega cepljenja skrbi država s tem, da prispeva k nabavnim stroškom cepiva 40%-Deluje se sedaj na tem, da bi se po možnosti ta prispevek še povišal. Z naredbo mini- strstva za kmetijstvo in vode z dne 21. ju— lija 1925, Vt. br. 7387 (glej Uradni list št. 84 z dne 7. septembra t. 1.), s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali, je nadalje dana možnost, da se s skupne organizacijo cepljenja po občinah, zadrugah-itd. znižajo stroški za posamezno žival. Posebno razveseljivo je, da prispevajo k stroškom cepljenja tudi nekatere samoupravne edinice. Tako je vse hvale vredno postopanje okrajnih zastopov v Ptuju in Konjicah, k* sta si iz lastne inicijative določila ev. plačati veterinarjem, ki cepijo v njihovem področju, še ostalih 60% stroškov za cepivo. JAJCA V NOGAVICAH. Lastnica neke_ trgovine z živili nu Dunaju se je že dalje časa veselila, da je prodal;* vsak dan izredno veliko jajc. Vedno več jih je morala naročati. Ko pa je revidirala svoj« blagajno, je opazila, da ima kljub vsemu primanjkljaj. Takoj ji je bilo jasno: Tat ima svoje prste vmes. Toda kdo bi utegnil biti lopov? Da bi utegnil biti v hiši, v njeni neposredni bližini, na to niti mislila ni. Kmalu nato pa je opazila, da hodita njeni dve uslužbenki, ki preiskujeta jajca, če so dobra ali ne in na katerih ni opaziti po dnevi nič nenormalnega — zvečer čudno široko. Toda vrag si vedi, kaj je temu vzrok, si je mislila-Da bi izginjala jajca ravno med nogami deklet, o tem se ji niti sanjalo ni. Pa je bilo ■ vendarle tako. Nekoč je šla ena od deklet za hip iz trgovine. Ko se ie vrnila, je bilo njeno-krilo nekoliko privihano in videle so se noge, ki so bile prav izredno debele, tako debele, da je poklicala branjevka nemudoma policijskega stražnika. Mož postave je debele noge prav previdno preiskal. S prav take • previdnostjo kot potrpežljivostjo je izvlekel iz štirih nogavic uslužbenk nič manj kot 113 jajc. Na ta način sta dekleti odnašali jajca že dalje časa dan za dnem, sicer z velikim dobičkom, toda tudi z veliko težavo. Kajti r električno cestno železnico se nista mogli voziti, kakor hitro bi se bili vsedli, bi bilo prir-šlo do katastrofe. Prisiljeni sta biti torej racat) peš domov. Če sta prinesli vsa jajca na ta način vselej cela domov, ni ugotovljeno. Sicer se pa sodišče za to tudi ni brigalo in jfc prisodilo vsaki teden dni strogega zap-ora. (153) H oklepniaku okoli sveta. Spisal Robert KraH. Druge mere ne poana gancho. »Tam je tabcril ped dane« ponoči?* »Tam ostane še do jutri.c >Odkod veste to tako natanko?« Bil je to redni tabor vsega redu, torej so bile tam »odi žene in otroci; in tak indijanski tabor ima precej nrtliage, šotorov, črede in drugega; če se zopet selijo drogam, je to pač dogodek, o katerem mnogo govore. Ce pa so le že odšli drugam, bodo z lahkoto našli sled. »Kako močan je rcd?< »Šteje skoro dvesto sulic. Pa menda vendar ne mislite rešiti jetnic?« . Seveda je to trden Leonorin sklep. Gancho si le nekoliko ('gleda oklepni voz, z nožem skuša drgniti ploščo, potem izstreli Georgovo puško proti ploščam; na njegovo veliko začudenje ne najde mti najmanjšega odtisa krogle, in potem izreče, da s tako vozečo se trdnjavo pa lahko kaj opravijo zoper ves rod. In gancho sam bi se rad maščeval Zato je tudi voljan, da prepusti svojega konja usoda, on pa slu/. za vodnika pri hitri vožnji. . »Pa imamo zopet takega tujega človeka na vratu,^. meni Adam in vprašujoče pogleda svojo gospodarico. Leonor ve, da ji je ta Adamov pogled samo opozorilo, a odgoveri mu ne. • 13. Končno v pasti. S hitrostjo skoro sto kilometrov drevi Maksimus po travnati ravnini. Če napravi hiter konj to pot v šestih urah, jo napravi avtomobil v eni, in že je videti v daljavi razvalino. v A razdrto mesto to pač ni. Morda so prejšnji obiskovalci pretiravali, ali pa so se razvaline v teku časa izenačile s tlemi. Kar se je dvigalo po zeleni stepi, je bilo bolj podobno ostankom široko zidanega gradu. . . , Bo jnega načrta ne napravijo nič. Kar najprej meo razvaline, naravnost v indijanski tabor Tako meni tudi gancho in vedno bolj občuduje strašni, hitri voz. »Ali pa tudi lahko zapeljemo s tem vozom v razvaline?« . v. , Da lahko. Med razvalinami je široka cesta. Potem meni Leonor, da so Indijanci najbrže že zapustili razvaline. Sicer bi bili že opazili razpostav- ljeUeDiaTugovarja temu. Kadar razpostavijo pampski Indijanci predstraže, so te nevidne, torej jih ne sme motiti, da so razvaline kot izumrle. Arkletisi so prav gotovo še tam. . Sicer pa tudi ni prave priložnosti, da bi natanko opazovali. Avtomobil vozi prehitro, naglo se bližajo cilju. Gancho opozori na to in Leonor vidi tudi sama, zakaj cesta, ki jo pokaže Diaz, izgleda nevarna. Zidovi hiš so še dobro ohranjeni, stoje pa tako tesno vkup. da je skoro videti, da avto ne bo mogel skozi. »Pač, toliko, da bo mogoče,« zatrdi Adam. »Tam skozi, Diaz?« Tam skozi, a ne tako hitro!!« opozarja gancho.-Avtomobil umiri vožnjo, zdaj je že med zidovi — — nenadoma začne prasketati, avtomobil se pogreza,. pada in obstoji. . V zadnjem trenutku je obrnila Leonoi zaviraco — a prepozno, Maksimus ne mere več dalje; skozi linice ne vidijo drugega kot zemljo. Strašno presenečena »e spogledata Adam in Leonor. Pr, klelo, padli smo v jamo!« zakliče gancho nič manj prestrašen. Kdo pa nam je to izkopal?« Vprašanje je zaman — gancho vsaj ne ve odgo- - Stopajo od linice do linice — povsod enaka erna prstena stena, in že ugotovijo, da je avto z oklopnini stolpom vred pod zemljo, in sicer v tako majhni jami, da ne' mere niti naprej, niti nazaj. Popolnoma je stisnjen. Brez lomilca bi vozil lahko le še pol metra naprej. Najprej posLušajo. Zimaj vlada popolen mir. »Indijancev ni več v razvalinah. Cernu bo izkopali to jamo?« (Dalje prih.) Najboljši švicarski pletilni s|roji na svetu znamke dubied za obrt in industrijo. - Edina tovarniška zaloga za Slovenilo JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. DRVA - - ČEBIN Votfsva trtica 1/11. - Telefon 56. Okrajne zastopnike ■ Kraj, Radovlji e*, Ljubljano, Kamnik, Logatec, išž« večja »Tir rovaliiea. Služba stalna in primeram xa vpokojence. Ponudbe * opisom douodaajcga poslovanja, pod »Stal-MK na >Pubifcita»< d. d. oglaeni *a-^4, Ljubljana, Selenburgova ulic« 7.11. Fotografa ali Amaterja za pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami m navedbo plačo pod Šifro >Fotografc na »Publicitaa« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, &elenburgova ulica 7. 11 PRODAM tei vagonov borovih brzojav, drogov RADIO-aparate In sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ijubljana Cankarjevo aabrail* Stav. S. »Opeka" ’ prvovrstne zidake priporoča • opekarna lEMOKfl" D. D. * Ljubljani — Tovarna na VIC (Brdo)- Pi««rna v Pralakovi nHet S, prtlifije. ' * t ^ - - --- Potnika ta razpečavanje razglednic dobro upeijanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na »Publioitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. II. Akademik išče sobo, 5e mogoče separirano, za takoj. Najraje v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Soba« Znanja želi - — ■ -' z inteligentno gospodično visoko- 7 do 12 m. — Ponudbe na F». I Soleč. Le resne ponudbo — neano-hbf(. pa«a tagk. viri 1 utopie i n s sUko — na upravo lista KoaaeMU. I. pod »Dvajsetletna<> Čevlje na obroke proti jamatvn d(rt)lte pri tvrdki Trebu, Ljubljana, Sv. Petra cesta * Sobarica marljiva, zdrava in poStena se sprej me. Plednoet imajo one, ki;znajo ' vati. Ponudbe rta Julka J-Beograd, Miloša Volikog 58 Širite „Har. Dnevnik" l1 pUMMMMMI j Vsak hote v Božiču in Novem letu l napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le ^ mogoče, če iste kupi pri tvrdki !- ! JOSIP PETEUNC-Ljubljana j C ki ima veliko zalogo iepoih robce., rokavic, nogavic, plete- J 1 olne, sr.|ce M gospod, toaletne polrebscine sarnov^ce, j analeške sifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb ■ nike police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo! - S——————1 “— ----------- .VINOCET. i tovarna finskega kisa, d. i o. z., Ljubljana, nudi ^ najfinejši in najokusnejši namizni kis iz | vinskega kisa. | Zahtevajte ponudbo! "*L Tehnično in higiieniino naitnode-neie c urejena kisarna v Jugoslaviji. ^ fturai: Ijntrtrr ■•**«*■ 1l- H- nadstropja. 1*4» ja tel J la odfovoral »rednik ŽBLBZNIKAK ALEKSANDER. 2m ttokamo »IIorkuT« v Ljabljanl Andrej Sever.