at&Hiln lntto»lovan*kf kronske urne. i on« .IS llin /.» cnlo l»lo. - /,a inozemstvo tiU llin. - Hosa molita Številka 1 liln. — V In.eialnoia tlt-lii vnuka drobna a inozemstvo lili llin. -- Cosa - Izhaja vsako sreilo oh li njotraj. - S|usi in iloiilai naj se poXa državnem krmilu so bile prečesto nazadnjaške stranke, ki niso znale ali pa ne hotele usmeriti svojega dela v korist države,« piše ob deveti obletnici ujedinje-nja »Domovinac. — Vsestransko točna slika zerjavovske stranke in žerjavovske politike. • I Zakaj so se zvezali žerjavovci z radi-i čevei. Mar za stvarno delo v korist ljudstva, za kar so bili izvoljeni? Kaj še! Edin namen zveze je — boj proti »klerikalizmu«. To potrjuje tudi >Domovina«, ki razlaga: »Da so se klerikalci zadnja leta pri nas zopet tako razpasli, je največ kriva naša razcepljenost. Temu bo zdaj konec in namerili bomo vse svoje moči proti našemu, od nekdaj največjemu nasprotniku klerikalizmu.;. — Da beseda klerikalizem pomeni v tem slučaju katoličanstvo, je jasno, i * j »Narodna skupščina v Belgradu skoro le počiva, ker nima dovolj gradiva za delo,« trdi »Domovina«. — Povejte no, žerjavovci, ali mar vlada ni izročila posameznim odsekom dovolj zakonskega gradiva? Zakaj ; pa žerjavovci v raznih odborih neredko s praznim govoričenjem ovirate naglo dovrši- tev raznih zakor-kih osnutkov? * »Klerikalei, ki so v vladi, so soodgovorni za napad na slovensko kulturo.-j: trdi »Domovina« glede nameravane okrnitve slovenskega vseučilišča. — Ne pove pa žerjavovski tednik, da je bila ravno naša stranka, ki je vsa povojna leta čuvala univerzo pred žerjavovskimi napodi. ' Domovina- tudi ne pove, da so naši poslanci tudi za tekoče leto zagotovili denarne prispevke za nadaljnji obstoj vseučilišča in da bodo | slovensko visoko šolo branili uspešno edino naši poslanci pred vsemi naspro'niki j tudi v bodoče. Slovenska ljudska stranka se ni še nikdar izrazila proti univerzi, do-čim je žerjavovski -Slovenski Narod pisal pred leti dolge članke proti medicinski fakulteti, nedolgo pa se je izjavil za ukinitev ljublj. bogosluvne fakultete. »Domovina«, povej ali je res tako ali ne? w Obljube in dejanja. G. poslanec Pucelj se v zadnjem ? Kmetskem listu« zopet zaletava v »blejski sporazum«, ki je (po mnenju Pucljevcev seveda) kriv. da trpi Slovenija in vsi prečanski kraji. — Pa ni tako. kajti gotovo je. da je bil naš narod \ pred :sporazumom< veliko bolj zapostavljen. kot je danes in sicer ne po mali krivdi radičevcev in njih prijateljev žer-javovcev. Ti ljudje, ki so sedeli zaporedoma skoraj devet let v vladi, niso dajali Sloveniji drugega kot neznosne davke in ! so videli vsepovsod le svojo stranko, niso se pa brigali za dobrobit' vsega naroda. Z vstopom SLS v vlado, oziroma z »blej- ! skim sporazumom« smo dobili prvi resni- 1 cen državni proračun, predložen je zakon- ! ski osnutek o izenačenju davkov. Sporaz- : um s srhskim narodom je vrnil samoupravam bivše dežt"no imetje, jim otlkazal delokrog in nakazal za poslovanje potrebne denarne vsote. Blejski sporazum« varuje in bo varoval slovensko vseučilišče ne- zvezo z morjem, Čuva in bo čuval Slovenju pred žerjavovskimi in radičevskimi naši iS in njih gospodarskimi talenti. Zato je raz. umljivo in tudi popolnoma pravilno da" »blejski sporazum« g. Puclju ni in ne m0» biti všeč. * Radičevci in katoligka Cerkev. Stališč« radičevcev napram katoliški Cerkvi je znano; tako je namreč, da ni vredno imena katoliškega kristjana. Zato je vsekakor višek drznosti, ako se glasilo radičevskega mini-stra, ki je odpravil katoliški verouk na kmetski šoli in zahteval kancclparafTa? sedaj poteguje za potrebe katoliške cerkve j pri državnem proračunu. — Vidite, to je 1 grdo in resnično izrabljanje vere za'— ra-dičevsko politiko. »I>r. Korošec se iz vinogradnikov norčuje pi.*e v »Kmetskem INtu« g. Pucelj, in sicer zato, kor je dr. Korošec kot predsednik glavne zadružne zveze poslal vladi ugovor proti trgovinski pogodbi s Francijo, kl bi bila lahko v škodo našim vinogradni-kom. Pamet, pamet, kje si? Ce torej SLS niti interesov duhovnikov ne more zastopati, kako naj zastopa kmečke itt dela v i: e koristi, fantazira Kmetski list . — čisto lahko, SLS je kot krščanska stranka za-topnica vseh stanov, tudi duhovniškega. V prvi vrsti pa je nje delo posvečeno kraetskim in delavskim vo-lilcem in ravno zgornja trditev glasila slovenskih radičevcev je dokaz, da je SLS res prava ljudska in ne »duhovniška* stranka, kakor jo je tudi jKmetski listi blagovolil večkrat nazvati. Odločno ugovarjamo. Davčni odbor narodne skupščine pretresa zakonski načrt o izenačenju davkov, Doslej je ta načrt izmed vseh najboljši ia sedanja vlada ima trdno voljo, da ga čimbolj izpopolnjenega čimpreje uveljavi. J« tudi zadnji čas Vsa povojna leta že t-pi-mo vsled te neenakosti v prvi vrsti Slovenci in ena naša poglavitnih zahtev j« bi! a: izenačenje davkov. Sedaj pa, ko je sedanja Vukičevičeva vlada to zadevo resno vzela v roko, so začeli radičevci v davčnem odboru, kjer se novi davčni zakon obravnava, obstruirati. Z dolgimi in pogostimi govori, ki prav nič ne spadajo k stvari, hočejo preprečiti, da bi se stvar tako zavlekla, da bi se morala radi proračuna zopet odložiti na Bog ve kdaj. Zakaj proračun je treba v gotovem času pretresli in se mora vse drugo umakniti. Najodločneje ugovarjamo, da hočejo radičevci preprečiti velik in dalekosežen gospodarski zakon, ki je baš za Slovence največjega pomena. Pred par tedni so te Hujskali, da sedanja vlada sploh ne mis'1 na izenačenje zakonov, ki da je najnujnejše vprašanje, sedaj pa, ko je vlada zakonski načrt predložila in zahteva, da se neovirano obravnava, prav isti radičevci hočejo zakon preprečiti. , Slovenski radičevci, zahtevajte od svojega zastopnika Puclja v tem oziru reJ- niči odgovarjajočega pojasnila ter mu naročite, naj pri svojih hrvatskih tovariših vpliva, naj ne ovirajo gospodarsko tako nujnega zakona. Upamo tudi, da bo vlada znala radičevske naklepe zlomiti. Z veza l Dne 12. novembra 1902 je bil otvorjen na Dunaju šesti zbor avstrijske državne kmet-ske zveze, na katerem so zastopali delegati 240.000 organiziranih avstrijskih kmetov. Vodilni dnevnik krščansko socialne stranke »Reichspcet« na Dunaju jim je prinesel v uvodniku pozdrav, v katerem je poudarjal, da je zasluga teh organiziranih kmetcv, da niso mogli prevratni elementi pritirati Avstrije v revolucijo, in da je mogel dr. Seipel s svojo pametno politiko pridobiti Avstriji zaupani«- zunanjega sveta. Ob tej priliki je gotovo umestno ponovno premctriti vprašanje, ali je slovenskemu kii etu ticba iskati ožje zveze z drugimi stanovi v Sloveniji ali 3 kmeti hrvatskimi in srbskimi. Ali nas vežejo ožji skupni interesi s slovenskimi delavci ali s hrvatskimi in srbskimi kmeti? Gctcvo je misel organizacije vseh kmetov v državi tako lepa, da mora užgati Naša država je po ogromni večini kmetska, kmet-ski stan, politično organiziran, bi lahko v p- litiki popolnoma odločeval. Kako naj to ne \zradosti naših kmetov, ki vidijo, kako v Sloveniji sami, občina za občino, izgublja kinetski stan večino. Tudi temu razpoloženju je pripisovati del uspehu, ki ga je žela v začetku Radičev politični pohod v Slovenijo. Nekateri kmetje so mislili, Radič je politično združil vse hrvatske kmete, če gremo še slovenski kmetje z.i njim, bodo nazadnje tudi srbski zemljo radniki morali uvideti oomen skupnega nastopa vseh kmetov in tako se bo počasi napravila zveza vseh kretov v državi. Kdo se more temu navdušenju naših kmetov čuditi? Kmalu pa so začela prihajati razočaranja. 2e v prvi narodni skupščini se je pokazalo, da skupno politično nastopanje naših samostojnih kmetov, hrvatskih seljakov in srbskih zemlioradnikov ni mogoče. Pozneje se je izkazalo, da stranki naših samostojnežev iu srbskih zemljoradnikov sploh ne moreta zbrati toliko kmetov v svojih okriljih, da bi mogli šteti kot pomembni politični sili. Takoj v začetku pogrešene politične poteze, nedoslednosti, neuspehi in konec. Posrečilo pa se je Radiču, da je pod zastavo stanovske politike združil skoro vse hrvatske kmete. V začetku je silno spretno delal najostrejso opozicionalno polivko in jo prignal do skrajnosti, potem se je prekopicnil čez glavo in začel politiko vladne stranke. V začetku je slo, polagoma pa se je onemogočil. Prišel je zopet v (rajno opozicijo, zopet so stavili ne-kateri nanj velike nade, češ, ta je mojster, vendar je tudi tu prišlo nenadoma razočaranje. Ves čas je učil Radič svoje učence deliti ljudi v dva tabora, v poštene kmete in pokvarjeno gospodo, politična predstaviteljica prvih je njegova stranka, drugih pa Pribičevicevi samostojni demokrati. Naenkrat pa je sklenil s Prehičevičem najožje pobratimstvo in zvezal svojo stranko z njegovo na življenje in smrt. Tedaj so se začele najzvestejšim odpirati oči. Ob tem ponesrečenem poskusu se moramo vprašati, ali so res samo nesposobni voditelji z nezmožnostjo zakrivili, da v celoti precej resen stanovski kmetski pokret ni dosegel cilja, to je politične združitve vseh jugoslovanskih kmetov. Po najboljši vesti lahko odgovorimo, da ne. Ne samo voditelji, razmere same so take, da je pri nas ožje sodelovanje v širšem obsegu nemogoče med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi kmeti. Če natančneje premišljujemo razmere pri nas, pridemo vedno do zaključka, da so gospodarski interesi slovenskega kmeta v veliko večji skladnosti z interesi slovenskega delavca kakor z interesi srbskega ali hrvatskega kmeta. Slovenski kmet in delavec sta gospodarsko in politično navezana na to, da se kar najkrepkeje podpira ugoden razvoj industrializacije naših dežel, srbski in hrvatski kmet st i pri tem prizadeta le oddaleč. To stališče nam narekuje posebno davčno politiko, za katero k?žejo na jugu tako žalostno nerazumevanje. V politiki ni merodajno samo gospodarsko vprašanje, dasi zavzema jako odlično mesto. Pri drugih vprašanjih sta si pa še posebno slovenski kmet in delavec veliko bližja, kot nnm je hrvatski in srbski kmet. Slovenski kmet in delavec imata približno enako izobrazbo in kulturo, živela sta toliko let v enakih razmerah. Vsak slovenski industrijski delavec je že z vsem srcem trdno zvezan z grudo. Lahko rečemo, da so si naši kmetie in delavci še v najbližjem krvnem sorodstvu, čisto v resničnem, ne samo kakor se pač rabijo pesniške prilike. Oba sta navezana na tako majhno skupno zemljo, da smo kar na kupu, da smo pač ena družina. Zato je jasno, da velja za nas nemški pregovor: Kaj se ozirati v daljavo, ko je vendar dobro tako blizu? Ne iščimo si zaveznikov drugod, ko jih lahko najdemo doma. Slovenski ki-et in delavec se morata najti. Ali ni sploh žalo-tno, da se morata iskati. Če bi naši razširjevalci politične izobrazbe toliko poudarjali to, kar nas druži, kakor so to, k-r bi nas utegnilo ločiti, bi se nikoli izgubila Seveda s tem ni rečeno, da slovenski kmetje nismo za to, da se naše sodelovanje s tovariši iz Srbije in Hrvatske za skupne interese poglobi. Tudi s temi bomo iskali tega, kar nas druži, ne tega, kar nas loči. J. M. "pravo gospodinjsko milo le naše milo GAZELA. Z a k a j ? Zato, ker je sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvan,o perila, ampak ga res temeljito čisti)o in belilo, B-ivni aparat 48—. Brivna garnitura »so - Manik!) gair'—ril 170-—, 120*-, t»» — — Ilrltve, Gil'oUe noži, žepni noži, škarjo. Jamči a«, da bo prodala ' la-go samo uajboljSe kakovosti. Veletrgovina 1 Stermetki Celje Nakano primerno te povrne volnja. Iz Staii e. Zopet 60 slovenskih učiteljev odpuščenih. Italijanski šolski svet za Julijsko krajino je sklenil, da se zopet 60 slovenskih učiteljev odpusti iz službe. Zagrešili niso ničesar drugega, kakor da so zavedni Slovenci. Z bombami nad Slovence. V Trstu se je 1. decembra vršila skromna proslava našega državnega praznika, ki se je je udeležil tudi nas konzul s svojim osobjem. Ponoči pa je v poslopje, kjer se je vršila proslava, nekdo vrgel bombo, ki je eksplodirala, toda k sreči ni nikogar zadela. Takšna svoboda vlada v Italiji. Italijansko časopisje besni. Italijanski tisk je po naročilu vlade pretekli teden obrnil vso ost proti nam. Rad bi opravičil svojo vlado in nam naprtil, kar delajo Italijani. Ves svet ve, da Italijani neprestano izzivajo, da se oborožujejo, kakor tik pred vojno, a njihovo časopisje dolži nas, da jih mi izzivamo in se oborožujemo. Seveda s tem kričanjem ne bodo mogli prikriti svojih naklepov, ker svet pozna tako nas, kakor Italijo in vidi, kje so izzivači. Zooet razoroževan!e. V švicarskem mestu Ženevi so se zopet zbrali predstavniki držav, ki so članice Društva narodov, da nadaljujejo razgovore o — razoroževanju. Navzoči so tudi Rusi, ki vzbujajo veliko pozornost. Vsi diplomati so zelo zgovorni in polni nasvetov, kako priti do razorožitve do zob oboroženega sveta. Posebno zgovoren je pa zastopnik boljševiške Rusije Litvinov, ki kritizira dosedanje delo društva narodov, kojega uspehi so ne razoroževanje, ampak vsesplošno oboroževanje. Predlagal je, da se naj vse države otresejo militarizma; razpuste naj se vse bojne sile na suhem, v vodi in zraku, porušijo naj se vse trdnjave in vojaške naprave, prepove naj se vse rekrutovanje, razpuste naj se generalni štabi, prepove naj se vsepovsod vojaška vzgoja mladine. Z eno besedo odpravi naj se vse, kar je v zvezi z vojaštvom in bojevanjem. Diplomati so Rusa kakor tudi druge govornike poslušali in se muzali. Vsi namreč vedo, da so takšne mamljive besede govorjene govorjene !e »skozi okno«, to se pravi za agitacijo med evropskim delavstvom, ki bi zlasti besedam Rusa Litvina rado ploskalo, če ne bi vedelo, da ima ravno boljševiška Rusija sama eno najmočnejših armad na^ svetu in da opira boljševizem vso svojo moč na bajonete in puške. Ali je pričakovati uspehov razo roži tve-nik konfercnc. Medtem ko diplomati govore v Ženevi lepo doneče besede o razorožitvi, na tihem mislijo na nova molilna sredstva in se vse države neumorno in neprestano oborožujejo. Ni v tem razlike, ali vladajo v posameznih državah kapitalisti ali delavci, vsi tekmujejo v oboroževanju. Le poglejmo, kako Anglija kar naprej gradi bojne ladje, ki so po izjavi njenega zunanjega mi- nistra potrebne za varstvo obširne države; enako se mala Belgija oborožuje kakor vsi drugi. Nemčija iina sicer na papirju le 100 tisoč mož veliko armado, a ima zato milijonske športne organizacijo, ki se vadijo v orožju kakor redna armada. Italija je ena saina kasarna, enako Španija, podobno ie v drugih državah. Več kakor polovico vseh državnih izdatkov gre po večini državah za vojaštvo in oboroževanje. — Ce pogledamo na te velikanske armade, ki vedno rastejo in se izpopolnjujejo, pridemo prav lahko do zaključka, da so razorožitvene konference le za slepilo narodov. Vse to oboroževanje kaže, da ni več zaupanja v poštenost, ni več vere in Evropa, ki je komaj prebolela svetovno klanje, zopet drvi v prepad. Upravičeno se bojimo, da razorožitvene konference ne bodo rodile uspehov, dokler se Evropa ne vrne nazaj h krščanstvu. ★ Albanija pod italijansko komando. Iz Albanije poročajo, da je bil med lamošnjim prebivalstvom zlasti trgovci velik odpor proti pogodbi z Italijo in da se je vsled tega tudi Ahmed Zogu sprva pomišljal podpisati to pogodbo. Toda Italijani so pridobili za to pogodbo najprej nekatere al-lvinske oficirje, ki so vplivali na poglavarja Zoguja, da je podpisal pogodbo. Iz tega še vidi, .L albansko vlado komandirajo Itali- j jam. ki so te dni odlikovali albanske mini- I stre za njihovo pokorščino z — fašistov- j skimi izkaznicami. * ' Bolearski komiti zopet napadli našo že- ! lrzniro. Ko je železniški čuvaj pregledoval progo med Kočno in Š tipom v Macedoniji. j je opazil, da je na nekem mestu zemlja raz- i kopana. Preiskal je dotično mesto in hašel j je pod tračnico bombo, ki je bila po žici zvezana z električno baterijo. Tedaj je pri-vozil iz Kočane potniški vlak. ki je na čuva je vo znamenje komaj še ustavil, da ni za- 1 vozil na bombo, ki so jo nato odstranili. ; Žandarmerija je takoj pričela zasledovati atentatorje in je v gozdu blizu bolgarske meje naletela na tri bolgarske komite. Vnel se je hud boj. iz katerega so komitaši končno pobegnili čez mejo. Bolearski predsednik vlade ponovno obsoja atentate. Predsednik bolgarske vlade Ljapcev je ponovno obsodil napade bolgarskih komitašev na našo državo. Iz tega se vidi, da hoče bolgarska vlada živeti z nami v miru in prijateljstvu, ki ga pa kalijo neodgovorni in od inozemstva t Italije) podpirane komitaške tolpe. ★ Naša pogajanja i Avstrijo razbita. Pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo so njeni zastopniki vztrajali pri visoki carini na uvoz živine in mesa. kar bi bilo zlasti Sloveniji v veliko škodo. Naši zastopniki so zahtevali znižanje, vendar se niso zedinili in so Avstrijci odpotovali domov poročat svoji vladi. Upamo, da se bodo pogajanja kmalu zopet nadaljevala in da bo Avstrija odnehala s pretiranimi zahtevami. ★ Romunska kmečka stranka neiiprosen nasprotnik Tlade. Novi romunski ministrski predsednik Vintili Bratianu, ki je brat prej- Ne pozabite naročiti božičnih prtičkov za jaslice pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. d Tistim, ki bi radi Mohorjeve knjige. Družba sv. Mohorja v Celju nas obvešča: Za letošnjih petero knjig se oglaša premnogo takih, ki lani niso bili vpisani kot člani, pa bi vendar radi imeli knjige. Družba sv. Mohorja je pripravljena ustreči tudi tem (dokler bo trajala zaloga knjig) pod temile pogoji: Kdor se zglasi pri poverjeniku in plača 20 Din za nazaj in se vpiše kot član ter poravna članarino za naprej (za leto 1928.) (20 Din), dobi vse letošnje knjige — reclno izdanje, to je: Koledar, Večernice povest Moj mali Hlaček, Zgodovino Srbov in Katoliško cerkev za 20 Din. Lahko si naroči tudi knjige za doplačilo vse ali posamezne tudi za isto ceno kot prej naročniki: Jurček Kozamurček, j mravsik car za 20 Din (broš.), za 25 Din 1 vez. Dr. Jan. Ev. Krek, Izbrani spisi hroš. ! za 28 Din, vez. za 34 Din. Molitvenik Vere i mi daj Gospod (Finžgarjev) vezan za 20 Din. Državo pa broš. 80 Din, v pol platno I 88 Din. Ker so pa knjige sedaj .n potu iz ! Prevalj v Celje, ni mogoče naročilom j šnjega, se neprestano trudi, da bi pridobil I drugo najmočnejšo romunsko stranko t. j. I narodno kmetsko stranko. Ta pa po svojem voditelju Aianiju odločno odklanja sodelovanje v vladi in zahteva, da se vlada prepusti njej, ki bo takoj nato razpustila parlament in razpisala svobodne volitve. Bratianu seveda odklanja to zahtevo, ker kakor hitro bi kmetska stranka prevzela vlado in voliive, bo liberalna stranko gotovo potisnjena nazaj in Bratianu bi ne mogel biti več ministrski predsednik. Ponudil pa je kmetski stranki sporazum, po katerem bi obe stranki postavili pri volitvah skupne liste in bi si mandate razdelili tako, da bi dobila liberalna stranka 55 odstotkov, kmetska pa 45 odstotkov poslancev. Maniu pa je pri zadnjem sestanku z vlado ta predlog odklonil in nadaljuje boj proti vladi. Romunija ne mara Italijanov. Mussolini je mislil, da bo po smrti Bratianua Romunijo vjel v svoje mreže in ji je že prigovarjal, naj izstopi iz 1'ale antante ter vstopi v zvezo z Italijo. Toda hitro je dobil odgovor nove romunske vlade, ki je izjavila. da°boče v zunanji politiki hoditi isto pot. ki jo je hodila prejšnja vlada ter da ostane zvesta Mali antanti. Napetost med Poljsko in Litvo. Na slovanskem severu se že prepirata navedeni državi za mesto Viino, ki jo je ob prevratu dobila Poljska, a jo zahteva Litva. Že dalj časa v,'ada met! obema državama pravcato vojno stanje. L i Kanci so v svoji državi zaprli vse poljske šole, Poljaki pa so odgovorih enako in so zaprli litvanske šole. Gotovo bi bila med njimi že izbruhnila vojna, da ni Društva narodov, ki kroti razburjene duhove tako ene kakor druee države. ustreči pred 10. dec. Po tem roku se ca bodo naročnikom takoj dostavljale. Sa po sebi je umevno, da bodo poštnino p™" plačali naročniki pri poverjenikih. Zato ie prav, da se zglašajo naročniki takoj in « poverjeniki pošljejo naročnino skupno za več garnitur. d Na cesti Kamnik — Črna —Gornji grad je bil ponovno ustavljen promet za nekaj dni, ker so se podsuli novi plazovi na cesto. d Proti točenju alkohola. V trgovinah se je marsikje vpeljala razvada, da so pro. dajali žganje in vino kot v gostilni. To ni le v škodo poklicnim gostilničarjem, temveč tudi razširjanje alkoholizma med ljudstvom. Zato je notranji minister izdal na. redbo, da se od novega leta dalje sme v trgovinah prodajati alkoholna pijača samo v zaprtih steklenicah razen, če ima trgovina posebno koncesijo za točenje. V trgovinah se torej alkoholne pijače ne smejo piti razen, kjer je koncesija. d Kmetski koledar. Ponovno opozarjamo na koledar naše kmetske zveze. Iz. šel je trdno ve?an v žepni obliki in stane le 10 Din. Vsak kmet bi ga moral imeti! Poleg navadne koledarske vsebine in poleg lepih gospodarskih člankov ima vsakdo dovolj uvezanega papirja za zapiske, Koledar se naroča na naslov; Ju^os'ovan-ska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubliana. Razposlan je tudi raznim zaupnikom v razprodajo. Kmetje, vprašajte pri teh po svojem koledarju. d O vojaški službi ima najboljša obvestila koledar naše Kmetske zveze. Koliko povpraševanj bi odoadlo, če bi fantje in mlajši možje prebrali natanko ta članek v koledarju. Tudi vsak občinski odbornik bi mora! stvari natrnko poznati, Sezite po svojem kmetskem koledarju. d Nov ljubljanski župan. Pretekli teden se je v Ljubljani vršila volitev novega župana. Zenavovcc dr. Dinko Puc je dobil 23 glasov, dr, Ravniliar 21 glasov (SLS in radikali), 5 glasovnic (socialisti, dekalisli in dr. Grcgorič) pa je bilo praznih, h podžupana je bil izvoljen Jos. Tu-k. d Trebušni tifus se je pojavil v vasi Vel. vrli v žtipnizi Bloke. Par oseb je že umrlo. Druge je pobral rešilni avto in ji odpeljal v ljubljansko bolnico. Oblast je strogo prepovedala vsak stik z bolni® ljudmi. Zdravnik je cepi! vse ljudi iz vasi Fara in Vel. vrli Ja se ta kužna boleze" ne razširi med zdrave ljudi. d Posredovalni z- deb in službe' Rokodelskem dcinu v Ljubljani, Kolenskega ul. 12. Potom posredovalnice išče več mizarskih mojstrov pomočnike Z3 la* kciJpji nastop. T ;di :-a čevljarske pomočnike so proste službe. Mizarski, klecarski, pekovski in pletarski moistri čc}0 vajence. Službe iščejo ključavničarski, tapetniški. kolarski, sodarski. železostru-garski in krojaški pomočniki. Učnega mesta iičcio vajenci za ključavničarsko, kr°" jaško, krznarsko, mesarsko, knjigoveš*0 jn čevljarsko obrt. Vsa pojasnila daje Vodstvo Rokodelskega doma v Ljubljani pismeno ali pa ustno ob nedeljah in praznikih ob 11, ob delavnikih pa od pol 7 do pol 8 v društveni sobi Rokodelskega doma. d Poglavar srbske pravoslavne cer- Kve patrijarh Dimitrije je star 81 let in se bo, kakor poroča, umaknil s svojega mesta mlajši moči, sam pa pojde v samostan. d Zračni promet med Zagrebom in Belgradom se začne 15. iebr, prihodnjega leta. Štirje udobni aeroplani bodo vsak dan (razen pozimi) prevažali potnike. Za varnost bo čim najbolj preskrbljeno. Tozadevna družba je prodala že 35.000 delnic za 9 milijonov dinarjev. d Franc Perko, splošno znani sejmar s čevlji se je ponesrečil ter se nahaja v ljubljanski deželni bolnišnici. d Umrla je v Skurševcu pri Tržišču ,ia Dolenjskem Marija Lindič, ki je bila po izredni radodarnosti znana daleč preko mej domače župnije. d Umrla je v Nevljah pri Kamniku 22-ietna Marija Spruk, zvesta družabnica Marijine družbe. d Smrtna kosa. Umrla je 27. nov. v Ljubljani gospa Lujiza Hafner iz Železnikov. Ranjka gospa Hafner je bila zelo verna in pobožna žena in je imela odprte roke in zelo usmiljeno srce za reveže, ki jo bodo zelo pogrešali. Tudi za lepoto domače cerkve je skrbela z rožami. Bila je tudi zvesta naročnica in bralka »Domoljuba«. d Na stopnicah se je ubiL Pretekli teden je neki večer prišel v Ljubljani domov na svoje stanovanje finančni svetnik dr. Kermavner. Na stopnicah pa se mu je spoteknilo ter je tako nesrečno priletel na betonska tla, da si je prebil črepinjo. Poškodba je bila tako težka, da je v bolnici umrl. d Letalska nesreča. Iz Mostarja poročajo z dne 27. t. m.: Danes dopoldne se je dogodila nova letalska nesreča, ki je zahtevala zopet dve smrtni žrtvi. Letalo je vodil podnarednik Dragoslav Vidojevič, rodom iz Srbije, prideljen mu je bil Slovenec dijak-pilot Jakob Korenjak. Letalo je padlo radi defekta pri motorju z višine 100 m. Oba pilota sta bila mrtva. d Kmetje ljubljanske okolice kupijo lahko kmetski koledar v teh-le ljubljanskih trgovinah: Jugoslovanska knjigarna, Giontini, Prodajlna Kat. tisk. društva (Ničman) in Nova založba. d Požar. V soboto zvečer je začel goreti živinski hlev Antona Ahlin v Zavog-gljem pri Sostrem. Nevarnost je bila za celo vas in tudi za cerkev, če bi bilo vetrovno. Prihiteli sta na pomoč požarni brambi iz Sostrega in iz Vevč.^ ki ste z velikim naporom omejili ogeni in ga pogasili ter rešili celo vas še večje nesreče. d Trdna krava. Posestniku Francu Trev-nu pri Novi Oslici se je pri napajanju živine dopoldne po nesreči prevrnila breja krava po strmem bregu navzdol ter obležala na dnu grape, šele zvečer so jo spravili ven Drugi dan je vrgla krava dvojčke in je bilo vse zdravo. , u d Ujet v železniške zatvornice. fo-noči od četrtka 1. dec. na petek sta iz Hrvatske preko Dobcve peljala dva voznika s konji vino za gostilničarja F. Var-leca v Brežicah. Ko je prvi voznik blizu Dobove prevozil železniški tir, sta bili za-tvornici odprti in tudi se ni slišalo znamenje za bližajoči se vlak. Ko je drugi voznik za prvim privozil na tir, sta se naenkrat obe zatvornici zaprli, tako, da je bil voznik z vozom in konji ujet na progi. Voznik se je brž zavedel opasnosti položaja, je skočil hitro z voza in skušal za-tvornico odpreti. Med tem, ko se je brezuspešno trudil, je pripeljal vlak, ki je zagrabil voz in konja in jih treščil na stran. Voz je bil popolnoma razbit, ravno tako se je razlilo vse vino in konj je bil na mestu mrtev, drugi pa je ostal po naključju nepoškodovan. d Veliki snežni viharji v Hercegovini. Zadnje dni imajo po Hercegovini veliko neurje. V Zgornji Hercegovini divjajo silni snežni meteži. Železniški promet med Ne-vesinjo in Gacko je ustavljen. Vihar je podrl številne brzojavne in telefonske drogove in je tako onemogočen tudi telefonski promet. d Zagonetna smrt, 3. t. m. so našli v Ljubljani na stanovanju v kopalnici mrtva zakonska Ivana Kendo in njegovo soprogo Ano. Kopalnica je sicer narejena na plin, toda preiskava je dognala, da jc bil popolnoma v redu in je zastrupljanje po plinu izključeno. Na samomor pa je tudi težko misliti, ker sta se oba zakonska med sabo dobro razumela. d Majhen vzrok in velika posledica. Koncem meseca julija tega leta so se v Bihaču splazili na vrt upokojenega orožnika Vodopije trije dečki, da si natrgajo nekaj jabolk. Vodopijo je opozorilo na mlade tatice lajanje psa. Stopil je na vrt in ustrelil večkrat z revolverjem ter zadel Spaso Skoriča, učenca IV. razreda gimnazije. Mali Skorič sprva niti opazil ni, da je ranjen, šele kasneje mu je postalo doma slabo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil takoj operiran, toda je podlegel težki rani na trebuhu. Vodopija se je moral te dni radi tega svojega zločina braniti pred sodiščem in je bil obsojen na tri leta ječe. d Diplomat obsojen na 10 let ječe. Tajnik našega poslaništva v Rimu Vujič je poneveril okrog 100.000 Din. Obtožnica mu je očitala, da je ta denar zapravil z razkošnim življenjem. Mož je bil sedaj obsojen v Belgradu na 10 let težke ječe. d Alkohol — naš največji sovražnik-Rudarji, ki delajo v rudniku Sitarjevec pri Litiji, so v nedeljo praznovali god sv, Barbare in so dobili kot dar po 20 Din. Od veselja so jo nekateri zavili v gostilno, da to, kar so prejeli, poženejo po grlu. Vinjeni so se začeli prepirati, iz tega se je razvil pretep, zabliskali so se noži. Enemu so izpulili lase in potegnili z glave tudi del kož«. Dva sta bila lahko ranjena. Težko pa je bil ranjen neki rudar iz Si-tarjcvca, oče več otrok. Dobil je več sunkov v hrbet. Po boju je odšel še v neko drugo gostilno. Krvavel je močno, kamor se ie vsedel in naslonil, je bilo tako) vse krvavo. Vsled hude krvavitve je onemogel in so ga morali z vozom peljati k zdravniku. Da bi okreval je malo upanja. To je zopet nov dokaz, kako potreben je boj alkoholu. d Ta je pa korajžna. Te dni se je v belgrajskem predmestju Pašino brdo odigrala drama, v kateri je žena igrala odlično vlogo. Neki Todorovič, hišni posestnik na Pašinem brdu, je bil v uradu v mestu, žena pa je doma pripravljala večerjo. Okrog šestih zvečer so vdrli v stanovanje trije oboroženi roparji in zahtevali denar. Ker se je Todorovičeva branila, so jo prijeli za roke. Eden ropar jo je udaril z revolverjem, da se je za trenutek onesvestila. Takoj nato pa je začela kričati na pomoč. Nek ropar jo je hotel kar ustreliti. Todorovičevi pa se je posrečilo, da je z udarcem okrenila in strel je šel v slepo. Sedaj je drug ropar nameril revolver na Todorovičevo, ki je pa hitro pograbila stol in ga vrgla v roparja, tako da je strel zopet šel v slepo. Med te mpa so že prišli na pomoč sosedje. Ko so jih roparji opazili, so pobegnili. d Pridobljena skušnja, V Avstriji so po vojski silno hiteli z elektrifikacijo železnic, to se pravi; namesto premoga so vpeljali kot pogon elektriko, ki jo proizvajajo vodne sile. Elektrificirali so že 623 kilometrov. Upali so, da bodo s tem toliko prihranili, da bodo samo s tem rešili avstrijsko gospodarstvo. Sedaj pa so elektrifikacijo ustavili, ker so izkušnje pokazale, da je premog cenejši kot elektrika. d Pri nogometa še Donajčan podivja. Dne 13. novembra se je vršila nogometna tekma med dunajskim Rapidom in praško Sparto. Igri je prisostvovalo nad 40 tisoč ljudi. Igrači so se zavedali odločilne tekme in so tako Čehi kakor Dunajčani igrali skrajno sirovo. Nekcaiu igraču so baje celo zlomili nogo. Občinstvo je po tekmi udrlo na igrišče, ozmerjalo češke igralce in jih dejansko napadlo, ko so zapuščali igrišče. Kamenje je deževalo na Sparto, o kateri sicer vsi dunajski listi pišejo, da je igrala precej ostro, da pa si je darilo zasluženo priborila. Težak kamen je zadel kapetana Kado v sence in ga ranil, da je krvavel. Ko so se češki igralci umaknili v kabine, je pobesnela publika razbila vsa okna in še pozneje, ko so se igralci odpeljali z avtomobili, je deževalo kamenje na nje. Dunajski češki list pravi o tem, da se kaj tako gnusno odpornega na svetu ne najde zlahka. Niti ljudožrci v najtemnejši Afriki se ne morejo obnašati bolj prostaško, kakor se je obnašalo dunajsko občinstvo ta dan. Dunajčani so bili doslej na glasu vljudnih in prijaznih ljudi, ki vedo, kako se je treba obnašati napram tujcem. d Pri boleznih na želodcu, v črevesju in prebavilih povrne uporaba naravne »Franz-losef« grenčice redno delovanje prebavil ter s tem omogoči, da pridejo zdrave redilne snovi v kri. Zdraviliška strokovna mnenja poudarjajo, da se je »F r a n z - J o s e f« voda izkazala zlasti pri ljudeh, ki se premalo gibljejo, kot zelo koristno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Kupujte domače izdelke! Da se omogoči vsakomur nabaviti si dobro obutev, prinese tovarna »Peko«, Tržič, poleg drugih tudi posebne vrste čevljev za zimo, in sicer: ženske Ia boks-čevlje na zaponko 195 Din, zen- PO DOMOVINJJ [6 Od Mengša do Komende. Da ne bo zastran naslova sitnosti in pomot, takoj uvodoma povem vsem in vsakemu, ki mu je besede trgati namen, da se ga strogo držal ne bom. Zato sem ga postavil, ker mi je bila tista zemlja in kraji v okvirju tega naslova moje p>oti cilj in namen. Sicer se bomo pa pomenili še to in ono mimo glavnega in tudi pot sama je šla in bo šla mestoma v ovinke. I. Zgodilo se je bilo te dni enkrat, da je prišlo od nekod pisanje v Ljubljano, ki so mi ga brati dali in sem vedel: tam nekje na Gorenjskem bi radi, da bi k njim prišel in jih poslušal in občutil ž njimi in bi jim svoje občutke potem v svoji besedi povedal! Prav! Storim vse, kar storiti morem in kar sem mimo tega storiti dolžan. Zgodilo se je bilo namreč tam pred eti večkrat, da sem bežno hitel tja gor v ono stran, od koder jc ta klic prišel, in mi je tedaj znana pot skozi Črnuče in Trzin in Mengeš in še naprej v Mengeško polje. 0, kako dobro znana mi je ta pot! Se iz troških let jo pomnim iz Sv. Janeza v Trzinski gmajni, koder so rekli, da straši, in še to in ono, ter da ni varno ponoči hoditi tod skozi... Je pač stvar taka, da gre v mladostnih dneh tak opomin vse bolj do duše in prav nič me sram povedati ni, da sem v tistih letih kaj hitro pognal kolo mimo tistega znamenja, ali pa spešil korake, ako sem jo rezal peš. Trepetaje sem se pokrižal in bal sem se pogledati vstran, da ne bi morebiti videl v grmovju samega skritega hudobca ... Če pa tega ne, pa vsaj kakšnega razbojnika, ki bo planil s kolom name in me do smrti pobil in mi vzel celo bogatijo, — ako sem jo imel i nki je v tistih časih nekaj pomenila — srebrno kronico. Takšno je tedaj prvo gledanje v tiste dni. Potem je prišlo še tisto iz dobe, ko sem dozoreval in zorel in se je bil v ono stran preselil v novo domačijo Obcestni-kov Janez, prvi in najboljši prijatelj moj. Vabil me je in obiskaval sem ga redno po večkrat v letu. Medtem so prišla leta, katera sem preživel v tujini in sem sam pre-bridko občutil, kaj pomeni dom in slovenska zemlja. Menda je ravno ta slučaj vzrok, da sem jo še bolj vzljubil, z njo pa tudi vse, kar se v njem nahaja. In tako je prišlo, da me po tolikih letih ni videl prijatelj in ne jaz njega in vse ske Ia boks-pol-čevlje 225 Din, ženske visoke Ia boks-čevlje 195 Din, moške visoke čevlje iz govej. boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz la boksa 265 Din. — Pri pismenih naVoči-lih zadostuje cbris noge. Naročila naj se pošiljajo na naslov: »Peko«, Ljubljana d Poznate krvavo uš, raka, listno uš? Pokončajte jih z Arborinom. Chemotecbna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne. tiste zemlje, ki jo zajame pogled z Mengeškega polja tja gor v naše planine ... V tem tudi temelji trditev o dolžnosti. Zakaj danes me Obcestnikov Janez komaj pozna, bi dejal. Ker baš on je bil, ki je pismo v Ljubljano poslal. Kaj ne veš, prijatelj, da sem to jaz, tisti jaz, s katerim si še pred petimi leti lezel v Storžičeve stene in vriskal raz Bašeljsko sedlo v Kokro in obrobni Preddvor?! Seveda, jaz sem! In danes, po daljšem času spet hitim po starih potih in mi bo prav, če mi boš kaj iz spominov povedal. Vem, da so zanimive stvari in je prav, da jih tudi drugi vedo, kolikor jih smejo. V tem smislu naj bol BLED. 2e v zadnji številki »Domoljuba' je bilo sporočeno, da bodo v nedeljo dne 11. decembra pri nas občinske volitve, za katere bomo imeli kar pet skrinjic. Prva je naša SLS, druga »Nepolitična gospodarska lista - ali Ru-sova, tretja demokratska ali Papler-jeva, četrta »Prometno gospodarska, ali Kendova, peta narodno-socijalna ali delavska. Nasprotniki SLS si prizadevajo z vsemi močmi, prikritim terorjem in preinjami, da bi še nadalje obdržali občino v rokah. Pa saj jim tudi teče voda v grlo in upravičeno se boje, da bi bilo razkrinkano njihovo delo. Naprtili so občini ogromen dolg nad poldrug milijon dinarjev, to je šest milijonov kron. Pred tremi leti so agitirali, da kdor glasuje za SLS, oškoduje občino za 8 milijonov dinarjev, ker je SLS proti igialnici, katera bo kar sipala denar v občinsko blagajno. Naši nasprotniki so prirejali takrat pojedine, pekli prašiče in slavili zmago solnca nad temo. Odborniki SLS so svarili, naj se ne delajo dolgovi na medvedovo kožo, a kaj ko so imeli igralnico že v žepu in milijone zagotovljene. Res je prišlo 100.000 Din od igralnice, katere pa je bilo letos treba vrniti, dolgovi pa so ostali. Geslo SLS je, kdor je kriv, naj nosi tudi odgovornost in krivci naj ne ostanejo nekaznovani, zato je dolžnost slehernega pristaša SLS da i pride na volišče in vrže krogljico v prvo skrinjico. SROMIJE PRI BREŽICAH. Vinska kupčija še ni bila nikdar tako kmalu končana, kakor letos. Z izjemo velikih vinogradnikov je vse vino prodano. Cene so se gibale med (i do 10 Din. — SI. decembrom se je pri nas uvedla dnevna pošta. Hvaležni smo gospodu poslancu Tratniku, da nam je to izposloval. IZ TRŽIŠČ A NA DOLENJSKEM. Pri nas so za 18. decembra razpisane občinske volitve! Samostojnežem trda prede za glasove, zato si morajo pomagati s koli. Kako tudi ne. Desetletja so gospodarili Tržaško občino, a nimajo ničesar dragega pokazati kot mali mostič, čez potok, ki je pa občane stal celih 24.000 kron. Šele ko je pred tremi leta Slovenski ljudska stranka z županom Kobalom prevzela vodstvo občine v roke, se je začelo boljšati občinsko gospodarstvo. GospodinjeTtpTtud? s C tkanine uporabljajte le milo »GAZELA«! Začela so se popravljali pota in se je občinska sta pravično raz/telita med tiste, ki jo riibijo 2? šale so se uradne ure na občini, tako da sta i„ in tajnik občanom trikrat na teden na razpolagi iSe-Pa zato se pa niso plač« tajniku in županu nič zv vale. Z dobrim gospodarstvom, štedenejm ker se je sedanjemu županu posrečilo pritegniti lastnika Št. Janškega premogovnika g. JaUila \ plačilu občinskih doklad, katerih plača več kot vsi občani skupaj, Je mogla Slovenska ljudska stranka znižati občinske doklade na 120% hi ima oWina še nad 100.000 kron preostanka, po katerem g« samostojnežem sline cede, kot mačku za klobasa Ta preostanek in preostanke prihodnjih let bočt Slovenska ljudska stranka uporabiti v lo, da do bimo v doglednem času občinsko ubožnico, pral: kateri agitirajo samostojni agitatorji, fetudi m bo ista zgodila z Jakilovim denarjem, kateregi samostojnoži, ko so vodili občino, niso znali poiska ti. Svoj čut do revežev so samostojni odborniki pokazali na zadnji občinski seji, ko se je eden iz. razil pri ubožni debati: Vse reveže pometat v Mirno, da jih nese v Savo in na Hrvatsko, dočim njega niso ljudje vrgli v Mirno, ko jih je prosil pomoči v nesreči. Da samostojnim generalom ni za znižanje doklad, so pokazali leta 1924., ko so predlagali 475% občinske doklade. S tem bi pro-fitirali seveda samo gostilničarji. Seveda je ta predlog veliki župan zavrnil. Kako so proti do-kladam, t-o pokazali tudi letos, ko so v Krajnem šolskem svetu sklenili zidati novo šolo v Tržišču, in so sklenili izdatke za šolo v znesku 1(>!.000 K, naši možje pa so, ko »o prišli v Krajni šolski od-bor, to preprečili in izdatke za šolo znižali n (>4.0(j0 kron. Da samostojnežem trda prede, kaže to, da lažejo z 250 in 300% doklado, za kar se bodo morali zagovarjati prod sodiščem. Zalo ni čudno, da smo s samostojno listo dobili kandidate kar po dva od ene hiše. Tudi par delavcev s.i postavili, seveda na taka mesta, da se ni bali, ila bi bili izvoljeni. Tako bodo gospodarili sami bogatini. Zato bodo pa že zavedni volivci Slovenske ljudske stranke (Kiskrbeli, d« samostojna drevesa ne b-;do zrastla v nebesa. Vse kar je jioštenlh misli, bodo volili listo Slovenske ljudske stranke, ki ima prvo skrinjico in je sestavljena iz poilc-nih mož, kmetov in delavcev z dosedanjim delavnim županom Kobalom, kot nosilcem. Z llogom ia ljudstvo! Več volivcev, KORINJ PRI KRKI. Dne 27. novembra je umrl na Vel. Korinju dober mož Franc Nose (Urban); bil je dolgo vi sto let ključar pri cerkvi sv. Jurija na Korinju, veliko se je trudil, da je bila cerkvica vedno snažna in lepil, še teden dni pred smrtjo je navito-ieval sosede za nov bronasti zvon. Niso ga še odnesli iz vasi na farno pokopališče, ko 'e smrt ugrabila drugo žrtev. Ob krsti rajnega se je zgrudila na tla njegova soseda Marija M a vsa r (Kan-tela). — Letošnje leto nam je poljske pridelke uničila toča; upamo pa, da bomo dobili koruzo p« znižani ceni, sicer nam grozi lakota. KRANJSKA CORA. Malokdaj se oglasimo, dasi je vedno kaj novega v naši doliui. Letošnje prekrasno poletno vreme je privabilo k nam od vseh krajev vse polno letoviščarjev. Niti dovolj stanovanj nismo imeli; premnogi so se morali naseliti v bližnjih vaseh Tudi na zimo pričakujemo veliko smučarjev. 1» zdaj se posamezni oglašajo. — To nedeljo, d"« 11. decembra, bomo imeli občinske volitve < 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne se bodo vrfeile v šoli. Prvo je, da se teh važnih volitev vsi volivci, fantje in možje, gotovo udeleže, drugo po, 1,1 /ržejo vsi volivno kroglico v drugo skrinjico. Nosilec tiste pri drugi skrinjici je dosedanji župan, g .Jože Lavtižar, ostali kandidati so vsi modri in dobri možje, razdeljeni tako, da pride vsaka vas do svoje moči in besede. Še vselej ste se Kranjsko-gorcl dobro izkazali, izkažite se še zdaj! MORAVČE. Pri nas je zadnje čase smrt hudo gospodarila. V Selcih je umrl v najlepših letih vuet Orel Josip Jurjevec. — V Negastrnu je umrla vzorna gospodinja Marija Korošec. — Smrt je pobrala tudi Franceta Vegant iz Gaberja. Bil je občinski odbornik v Drtiji. — Na Vahtenberku je smrt pobrala Ivano Žurbi. MIRNA PEČ'. Dne 1, decembra je priredil Učiteljski zbor i šolsko mladino v tukajšnji šoti lepo akademijo v proslavo Narodnega praznika. — Preteklo nedeljo je umrl 74 let star Dirčev stric iz Kamenja. Počivaj v miru. — Zadnjo adventno nedeljo, dne 18. decembra bomo imeli v naši občini — občinske volitve. Vložene so štiri liste, torej bodo štiri skrinjice. Tretja (3) in četrta (4) skrinjica sta naši. Slovenska ljudska stranka ima tretjo (3) skrinjico. Nosilec liste je g. župan Kos iz Vel. Kala. Čuvarja te skrinjice bosta: g. Jožef Zupančič iz Biške vasi; njegov namestnik pa Franc Krevs iz Biške vasi. Nosilec četrte liste: Obrtno delavsko kmetske zveze pa je odličen naš pristaš Janez Grandlič, tesar iz Jlrastja. Čuvarja te skrinjice na volišču bosta: Leopold Koleno, mizar iz Vihre in njegov namestnik Anton Progar iz Lazov. Ta lista je tudi naša. Pri volitvah no gre za osebe; ampak za stvar. Tudi s v hotelu »Mangart« mlad, oženjen mož, ki je doma iz Gorij, 18 letnega fanta Antona Vovka, Ševlovega z Rečice. Sunil ga je z nožem trikrat v stegno ter fnu prerezal žilo odvodnico. Fant se je zgrudil na tla ter v nekaj trenutkih izdihnil. Prepir je nastal radi malenkosti. Morilec se je bahal, koliko ve, ker je v vojski toliko sveta videl; umorjeni mu je oporekal in kmalu sta skočila skupaj. Kaj je treba mladim fantom zvečer posedati po gostilnah? — Na praznikov dan ob 3 popoldne ima v Ljudskem domu 6hod SLS. Govornik pride iz Ljubljane. Tajnost čistosti in dolgotraj- nnef i Našega dragocenega perila je v znanem IIUOII »GAZELU« milu, katero je radi svojih odličnih sestavin nenadkriljivo. Pri nakupu zahtevajte izrecno »GAZELA« MILO. '^■C S19 kilometrov na uro. Luni je lelel Francoz Hoiinet par kilometrov v ueroplanu tako hitro, da bi dalo to na uro 486 kilometrov. Letos je letel Anglež Webster s liidro-planom — to je letalo, ki se dvigne z vode in ki pristane na vodi — 403 kilometrov, pred 14 dnevi Italijan Bernardi s hi-droplanom 477 km, pred H dnom pa Amerikanec Williams z neroplanom i>- 519 km na uro. Od Ljubljane «do Trsta je po zračni črti 73 km. Sedaj si i«i sam izračunaj, kaj se lo pravi, 519 km na liro. Božja služba na parni- kih. Na mnogih velikih prekomorskih parnikih se že opravlja redna služba božja, in sicer na oltarjih, ki bi bili v ponos tudi večji cerkvi. Tako se nahaja n. pr. na ladji »Majestic« prekrasen oltar, darilo angleških bogatašev. Na Spitsbergih ne zraste nobena rastlina nad 5 cm visoko; navadno r,o tam samo mahovi in li-Saji. A bujno jc rastlinstvo tako kot nobena še tako pisana preproga. Slavko Savinšek: V eoliških pSaasoirili Povest z gorenjskih planin Tudi Cilki seže v dno duše ta dobra materina roka. Čuti, kako prosi, čuti Cilka, in ledeni obroč, ki ji stiska srce in jo v dušo zebe, se prične tajati pod božanjem materine roke. Čuti, kako seza ta dobra proseča roka v njeno srce, čuti, kako prosi, kako se ji dobrika, kako tolaži: povej, hčerka, in laže ti bo! Povej materi, ki je mati, če nočeš očetu, ker je samo oče. Tedaj se v Cilki vzpne in i/, dna duše se ji iztrga klik na pomoč: Krčevito se oprime Cilka z obema rokama materino desnice, vnovič plane v jok; pa nasloni glavo na materine prsi, da v njeno srce izihti svojo skrb in bolečino. Polagoma se umiri krčevito Cilkino ihtenje in šepetaje prične pripovedovati materi: kako se je zgodilo tisto noč, da sta sc z Matevžem vzljubila m mu je rano obvezala; kako ji je obljubil, da zopet kmalu pride in povedal, kdo in od kod je. Pripoveduje, kako io financar zalezuje in mu je plačala njegovo usilji-vost ter kako ji je zagrozil; da sluti f'nancar kaj se je zgodilo in vsled tega preži na Matevža. In ze pripoveduje, kako je Matijo poslala čez Golico, ker e bila zvedela da hoče nocoj Matevž s tovorom čez in k njej in da mu financar po živi enju streže. Vse, vse pove vso svojo skrb in strah radi strelov, in svojo boiaztm ji potoži in zlo slutnjo, da se je Matevžu nekaj hudega prigodilo na poti k njej. Kako je vse to prišlo, tega sama ne ve; ve pa, da ga ne more pustiti, ker ga preveč ljubi, pa naj se zgodi, kar hoče. »Cilka, čemu mi nisi tega takoj povedala?« ,;Bala sem se, mati! Saj veste, kakšni so oče!« »Pa bi bila vsaj meni povedala! Jaz pa sem menila, da vidiš rada financarja in ti je radi njega hudo, ko sem opazila tvoj bledi obraz.« Tako se pogovarjati polglasno mati in hči, oče pa v hištemo slišijo vse, ker poslušajo v tihi pogovor ne le z ušesi, ampak še bolj s srcem, ki v besedo ne sme. Tudi v njih je ena sarna misel: Moj otrok, Cilka! Tako je bedelo troje src v skrbi in bolesti, v trepetanju in ljubezni. Krog treh vstanejo oče in brez besede gredo skozi hišo mimo matere in hčere. Sultan zunaj laja, koraki se slišijo na cesti in drobne luči svetlikajo pred Lipovškom v noč. Oče so obuti v čevlje, ogrnili so si suknjo in vzeli klobuk. Zdaj stoje na durih in gledajo po kolovozu proti cerkvi. Nerazločno glasno govorjenje slišijo doli na cesti in nekaj jih žene da pogledajo, kaj bi utegnilo biti. Nič ne povedo onima dvema v hiši, ampak urno stopijo po kolovozu do Lipovška. Pred gostilno stoji gruča ljudi, moških in ženskih, med njimi dva financarja, ki se sklanjata k nosilnim, stoječi pred pragom. Ravno odpre Lipovšek duri, ko pride Hribar do gruče. »Kaj pa je? « vprašajo Pogledovega hlapca, ki hoče ravno v cesto proti Hribarjevim. »Financarja so prinesli z Golice. Tihotapci so ga. Hudo je zdelan, menda ga je Tilen z nožem, pa Matevž je bil bojda zraven. Grem na Fužino po zdravnika,« pojasnjuje in steče po cesti. . . »Kateri neki je?« si misli Hribar m stopi za financarji v vežo, kamor so zanesli ranjenca. ^ Mladi in stari. 8. To preljubo žganje... Kjer je kaj slabega, mora biti žganje ln druga opojna pijača gotovo zraven. In tako ima svoje kremplje tudi po družinah, med starimi in mladimi. Naj zadostuje, če napišem semkaj samo nekaj podatkov iz Mrkunove knjige >Alkoholno vprašanje«. Dr. M. Kostič, ravnatelj kaznilnice v Mitrovici — v Slavoniji — je obračal posebno pozornost na take kaznjence, ki so prišli v ječo radi uboja lastnega očeta. Očetomor — strašen zločin! Kaj je bilo i'zrok temu strašnemu zločinu? Poglejmo! Dr. Kostič pripoveduje: »Tekom nekaterih let som opazoval 23 slučajev, ko je sin umoril očeta. Večinoma so ti morilci očetov mladi ljudje... Ko sem povpraševal po vzrokih, je od 23 umorov bil v 15 primerih vzrok ta. da jo bil oče pijanec, ki je zapravljal premoženje in grdo ravnal z ženo in z otroki. V trenutku, ko se je zločin izvršil. je bilo 12 očetomorilcev v treznem stanju, sicer pa so bili pijani; dva sta pijana ubila pijanega očeta, a devet sicer treznih sinov jo ubilo pijanega očeta. Zgodilo se je pa tudi že nasprotno: da je oče umoril v pijanosti lastnega sina. Prvo kakor drugo je grdo in prvega kakor dru-g^;a bi redno ne bilo, če bi ne bilo alkohola. ft. Otroci. Tudi otroci so dostikrat krivi razdora med starimi in med mladimi. In sicer tisti, ki iih ni in tisti ki so. Primeri se, da mlada dva nimata otrok. Bridko je to. Človek dela, pa ne ve, za koga se trudi. Tej bridkosti so pa pridruži dostikrat še zbadnnjo od strani starih. Ali je treba tega? Gotovo jc, da se iz takega zba-danja mora poroditi razdor. Še hujše je |«t včasih tam, kjer so otroci. Kjer je vzgoja pametna, seveda lahko stari 'in mladi otroci žive v miru. Kjer pa ni pravega sporazuma med starimi in mladimi, tam pa je doma gorje. Mladi hujskajo otroke zoper stare, nniogo-kje imajo pa tudi stari toliko vpliva na otroke, čla jih pošiljajo v boj zoper lastne starše! Naj bo stvar taka ali taka; vselej je žaljena četrta božja zapoved in to ne inore prinesti v hišo blagoslova in sreče. Dobe se žal hiše, kjer slara dva sinovih otrok ne moreta trpeli. »Tujih otrok ne bomo poslušali,« pravijo, »saj smo imeli z domačimi dovolj opravka.« Tujih otrok? Človek ne ve, ali govori iz teh besedi zloba ali neumnost. Ali so res sinovi otroci tujci v domači hiši? Znanih nam je že nekaj slučajev, kjer sin ravno radi otrok ni dobil posestva, ln konec? Sin se navadno ni menil za delo, začel je pohajkovati, piti; ko je dobil posestvo v roke, je bila prva pot, da si je poiska' kupca in je svoj dom prodal. Kvečjemu kot si je izgovoril in tako postal sam tujec na lastnem domu. Marsikje je napačno vzgoja kriva, da ni pravega sporazuma med družinskimi člani. Otroci so gospodarji v hiši in gorje tistemu, ki jih svari in opominja. Gorje šo posebno starima dvema. In to je ravno napačno. Če tudi pravijo, da je sedanje stoletje »stoletje otroka«, je pa vendar napačno če je otrok neomejen gospodar v hiši. Spol mnita se mlada dva na dan, ko sta stala pri poroki in sta slišala besede poročnega nagovora :> Družita ljubezen z ostrostjo.' To niso prazne besede. Prava ljubezen do otrok mora poznati tudi ostrost ob svojem času. Enega pa ne sme poznati: navajati z vzgledom ali z besedo v greh katerekoli vrste. Nove knl&e ta skladba, »Tolminci« se imenuje povest, ki jo je spisal dr. Iv. Pregelj in jo izdala Katoliška tiskarna v Gorici. Kdor je bral Preji. Ijevega Petra Pavla Glavarja, ve, kako Pregelj zna opisati gotovo zgodovinsko dobo našega ljudstva: tako stopi pred nas, kakor bi jo sami živeli. Snov te povesti je upor tolminskih kmetov-t'ač?.Tiov proti krivicam, ki so jim jih v obilni meri pri. zadevali graščinski galjoti in cesarski dav-karji. Pripovedovanje samo je nekoliko težje radi velike množine imen, ki se kaj lahko mešajo v bralčevi glavi. Knjigo to- Siaica piq;ie 90'-, 68-, 55-Srajca cefir 120'-, 100--, 8G-. Hlače rradl 60"-, 50'-, 45'-Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robci, Prodaja se samo izbrano dobro blago po zelo nizki ceni. Veletrgovina R. S erniecM, Calje. Olje leži centralno, dohod vlakov zelo usoden. Lipovščina pripravlja gornjo sobo. Ena žensk adide v farovž po gospoda, da pridejo s svetim oljem. Financar se nič ne zave. Po obrazu je ves krvav in čez prsi je obvezan. Hudo rano je dobil z nožem v pr.-a, pravijo. Obveza je vsa rdeča skozi in skozi od krvi. Težko, da bi učakal jutra- * Ko dvignejo ranjenca na stopnice, mu vidi Hribar v obraz. Drugi je, ni oni, ki k njim hodi. -.Kaj pa je s tihotapci,« vpraša Hribar financarja, ki se vroča po stopnicah v vežo. Bog ve. Ko smo jih zasledili in so videli, da ne morejo uiti, se je eden od njih, velik in močan ko medved, vrgel kakor blisk na ranjenega, ki mu je stal najbliže in predno je ta mogel rabiti puško, mu jo je z eno roko iztrgal, z drugo pa sunil z nožem v prsa. Ranjeni je omahnil k nam, pobrali smo ga in ker so morali drugi slediti bežeče tihotapce, sva se midva pobrigala za ranjenca. Ko pa so našim prišli še Nemci na pomoč, sva dobila iz koče nosilnico in ga prenesla sem dol, ker je rana zelo nevarna. — Kako pa je z drugimi in s tihotapci, pa ne vem. Streljanje sem pač slišal še precej časa, najbrže so se umaknili napadeni nazaj čez mejo na koroško stran. »Mhml« se zahvalijo oče Hribar, pogledajo za hip še po navzočih, pa odidejo domov. Mati so v skrbeh, kje je mož. >Kje pa si bil?« vprašajo. Cilka še vedno sedi za mizo. >Pri Lipovšku. Financarja so prinesli za smrt ranjenega.« »Tistega, ki hoA' k nam?« >0 ne; drug je.« »Kaj pa s tihotapci?« »Menda ga je Tilen oklal z nožem.« Pa še povedo, kar so slišali pri Lipovšku in pristavijo, da so tiho- tapci najbrže ušli. Vidijo namreč, kako gori v Cilkinih očeh in je ves njen obraz eno samo vprašanje: Matevž? Cilka, zdaj pa pojdi leč!« mehko reko oče. »Zjutraj pa malo poleži, bodo že mati skuhali zajtrk. Boš pa šla na Fužino k deseti maši.« Hvaležen pogled Cilkin jim je v zahvalo. »Jaz itak ne grem več spat,« reko mati, »bo že skoro ura za opravilo. Čaja skuham za vse tri. Kje pa je Janez?« »Ga še ni?« vprašajo oče. »Tja v Golico je šel pogledat, menim, da ga ne bo pred dnevom, če bo sploh prišel do vrha. Star je, star, in Golica je strma!« Cilka pa ve, da bo Janez prišel na vrh in ga preje ne bo nazaj, dokler ne dobi Matevža. Ker je Janez in jo irna rad kot bi njen oče bil. Oče ležejo kar na klop ob peči, mati odidejo v kuhinjo kuhat čaja, Cilka pa v zgornjico, df leže in zaspi. Trudna je, silno trudna in oči jo peko kakor ogenj. Še bolj pa peče skrb in bolečina v srcu. Ali ko pride v kamro, ne najde spanca. Spet in spet vstane iz postelje, stopi k oknu, slrmi v Golico in išče z očmi in s srcem ugiblje, kje je "Matevž in kaj je ž njim. V mislih hodi za Janezom, ž njim se v duhu pripogiba za grmovje, za drevje stopa, za skale se sklanja in išče sledu za Matežem. Dan vstaja izza Golice, čez vrh se vlečejo megle dolge in tanke, kakor noži, ves obronek se kadi, kot bi gorelo za vrhom. Počasi iščejo solnčni žarki in se dotipljejo po strehi na vrh koče. Cilka razloči zlato svetlikanje konice na strelovodu in ji je pri tem, kakor bi se prav taka ostrina zasajala v njeno srce in ji šla do mozga in do obisti: tam nekje je Matevž, njen Matevž, morda ranjen v smrt, morda že mrtev. Sr. maša za prospeh l.uiol. časopisja. Skof v Ciuimbcru na Francoskem, msgr. Dupare, jc zauka-zal vsem duhovnikom svoje škofije, da daruj« vsak v mesen oktobru to eno sv. mašo za katoliško časopisje in da nujno priporoče vernikom, | naj katoliški tisk vsestransko podpirajo m Tazširjajo. Fina volna. Na severu Angleške je otočje Shet-lond. Žene tam prcdeio tako fino volno, da potegneš šal iz te volne lahko skoz prstan. Vrs-tena, ki jih rabijo P" tem poslu, se prav sta-rokopitna. Pozabljeni boga!««-Egiptsld kralj Rnmzes lil., ki je vladal pred več kol 3000 leti, je glede bogastva in glede l«>hlep« t10 denarju prekosil vse svoje prednike. Zgodovinar Diorlor ceni njegovo premoženje na 400.000 talen-tov. Kur bi dalo sedaj JW milijonov dolarjev. Po nakupni vrednosti onlli časov se ta vsota še dvajsetkrat poveča, torej bi "m« Ramzes III. danes 10 "U Hjard dolarjev. KakSM vrednost je imel denar 1000 let pred Kristusovih rojstvom, nam pove cem rejejiega vola, okoli uarjev; delavec je deli" plo priporočamo ter se naroča v vseh knjigarnah. Janko Samec: Za naše male. To so pesmice za otroke. Lahke, prijetne in šaljive. Otroci jih bodo radi brali, še rajši poslušali, če jih jim bo znala mamica lepo povedati. Zbirka obsega 40 strani, se prodaja v Ničmanovi prodajalni v Ljubljani (Kopitarjeva ulica) za 8 Din, po pošti pa 75 par več. Pastirci iz spanja, 16 božičnih pesmi (Cvekovi, Gerbičevi, Vavknovi in drugi napevi). Uredil za mešani zbor Josip Sicherl. Lahko pevne pesmi v starem, me-lodijoznem božičnem tonu, ki je tako značilen za naše božično razpoloženje, Parti-tura stane 36 Din, glasovi so po 6 Din. Naroča se pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. »Zgodovina šentjernejske fare na Dolenjskem« je pravkar izšla. Na 194. straneh opisuje pisatelj prav mično zgodovino že od nekdaj sloveče fare šentjernejske. S to zgodovino so spojena imena prav slovečih mož: Kastelic — Trubar — Prešeren — Ressel — Valvasor. Knjiga ima tudi lepe ilustracije. Cena ji je nizka 25 Din. Na prodaj je v Jugoslovanski knjigarni, pri KTD in pisatelju g. Antonu Lesjaku v Št. Jerneju na Dolenjskem. Mentor, dijaškega lista 3. številka obsega poleg strogo poučne snovi tudi o tro-badurski liriki (dr. Sušnik) in o nastanku gerografske karte (dr. Bohinec) zelo prijetno čtivo: Iz dnevnika starega profesorja (nadaljevanje), o domovini Simona Gregorčiča, o zgodbah mladih dijakov-literatov nekdaj na kranjski gimnaziji ter članek o dijaških ekspedicijah. Potem sledi veliko zajemljivih drobnarij. List je zelo dobro urejevan in ga priporočamo tudi nedija-kom. manam— S •j -KOPT,.".---r-1.-; Položnic« za obnovitev naročnine za leto 1928. priložimo vsem cenj. naročnikom v prihodnji 50. številki »Domoljuba«. Na to opozarjamo že danes zato, da bo vsak pazil na položnico, da se ne izgubi ali ne pokrari. Prejeli bodo položnice seveda oni naročniki, ki jim prihaja list naravnost na dom. Povest »V goliških plazovih«. Novim naročnikom »Domoljuba«, ki so se naročili na list po 1. oktobru, pa še niso pre- jeli vseh dotlej izišlih podlistkov te povesti, sporočamo, da lahko še vsem postrežemo s prvimi objavami te' velezani-mive povesti. Za naročilo zadošča dopisnica. Pojasnila glede oglasov — naslovi, ponudbe itd. prejmejo vpraševalci le tedaj, ako prilože znamko za odgovor. n Duhovne vajo za mladeniče, ki se priprav, ljajo na zakon (pa tudi za drugo mladeniče) bodo v Domu v Ljubljani od 10. do 14. decembra 1927. Sreča v zakonu je odvisna od Boga. Zato starši in dušni pastirji omogočite bodočim družinskim očetom lo veliko dobroto, da se bodo pripvavili na sv. zakon s tridnevnimi duhovnimi vajami v »Domu«. Mladeniči pridite točno 10. decembra ob 0. uri zvečer. n Dnhovne vaje za može bodo od 17. do 21. decembra 1927 Pridite točno 17. decembra ob 6. uri zvečer. Oboji se priglasite pravočasno po dopisnici na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaje, Ljubljana. Zrinjske^a cesta 9. n Orlovska srenja v Hrufiiei priredi telovadno akademijo v nedeljo 11. decembra ob pol 4. uri v Društvenem domu pri Sv. Jakobu ob Savi. — Po telovadni akademiji je vpisovanje novih članov in naraščaja. Starši, če hočete imeti res pošteno vzgojene svoje sinove, pošljite jih v našo organizacijo. Ne pustite, da se potikajo vaši sinovi po raznih zakajen ih gostilnah. _ Trpežni plašč 420-60 265 Moderni velour 800 BflO 650 Otoman in plištM 980 Kriln, bluze, kostume, obleke ln razni jumperji. Nudi se samo prvovrstno blago, zakar jamči slove9 tvrdke. VELETRGOVINA R. STERMECKI, CELJE. Velika inventurna prodaja. 20 na dan ta pet do sedem dinarjev. — Drag boga-laš /. starega veka nam jo bolj znan K rez, kralj Lidije. Živel je okoli leta 550. pred Kristusom. Zgodovinar Herodot nam ne pove, kako bogat je bil, pripoveduje nam pa o darilu, ki ga je poslal delfskemu prerocišču. In to darilo nam vse pove; obstojalo je iz 117 opeki po. dobuih k sov, nekateri kosi bo bili iz čistega zlata; sestavljeni kosi so imeli obliko piramide in so bili 180 kg težki. Na piramidi je stal zlat lev, H<><) kg težek, zraven je bilo pa še polno zlatih in srebrnih posod, kovanega denarja itd. Po sedanji nakupni vrednosti bi stalo to darilo 200 milijonov dolarjev. Kakor vemo, to darilo kralju Krezu ni nič koristilo, in ga je perzijski kralj Kir vseeno premagal in ujel. — Srednij vek ni bil bogat; a nam ?godovinn vendarle pripoveduje da je n. pr. Anglež Wl'itihigt n posodil v 14. stoletju svojemu kralju en milijon fiintov — okoli 280 milijonov dinarjev; nazaj jih ni dobil. V pri-merjunje povemo, da je Kinšalo vse premoženja vseh Rothsohildov pred svetovno voino okoli dv* milijardi dolarjev. Hud je bil boj in financarji merijo dobro. Posebno oni, Ivan, je vzel na muho ravno Matevževo srce, ki je tudi njeno; ker ve, da bo ž njim zadel njeno srce, ki za financarja ne mara. Joj, Matevž, Matevž, kako je Cilki neskončno hudo, kako jo srce boiil Ko se solnčni žarki dokopljejo na vrh Golice in se upro že v Rožico in v Kepo, premaga Cilko utrujenost in neznosna bolečina. Nenadoma utone v težak, nemiren spanec ... Pozno je že, ko se Cilka prebudi. V spanju jo je zbodla silna bolest v srce, da jo je kar vrglo kvišku. Strahoma pogleda okrog sebe, se hipoma zave vseh ponočnih dogodkov in plane v okno. Dobrava se ji smeji v dopoldanskem solncu, planine jo s solnčnim smehom pozdravljajo. Cilka posluhne doli v hišo. Sliši Janezov glas. Mrzlično vrže nase najpotrebnejšo obleko, pa plane po stopnicah v hišo. Sune v duri. Za mizo sedi Janez bled in utrujen, raztrgan in upehan, oče sede poleg njega, ob peči jočejo mati. »Janez!« krikne iž nje. Šestero oči zagori z neznanskim ognjem vanjo, šestero oči kakor šest splašenih ptičev zatrepeta v njen obraz. »Kaj je z Matevžem?« ^Ne vem.« Pri tem izvleče iz žepa ruto, njeno ruto oglavnico, ki je bila ž njo obvezala Matevžu ranjen ramo. .. -Tole sem našel. Jo tvoja?, ji pomoli ruto, vso prepojeno s krvjo, s svežo krvjo, ki se še ni posusila. »Matež, moj Matevž!« plane nesrečno dekle po ruti jo iztrga hlapcu iz rok, pritisne na ustnice, potem pa se zgrabi z obema rokama za srce in se zgrudi v nezavest in temo zviška na tla... »Tole tem naJel. Je Tvoja?« ji pomoli ruto, v»o prepojeno s krvjo, ki »e Se ni posušila. Fran jo Noubauer: Brez grešni devici. Pod Tvojimi no g tirni so zvija zmaj, nad Tabo se odpira n ob piki raj. In liju nato Solne a /nečisti čar, Odkril ga ni nob od en oblak nikdar. Nikdar ni bilo :, da je za stradu-jiHo Kuso i. dal žo nad 100 milijonov lir. /. dnom 1>. Mir. 1927 .ie poslal vsem škofom \ Jugoslaviji in na češkoslovaškem podobno okrožnico ob priliki IlOOletnice rojstva sv. Cirila. Ponovno je ie povedal, naj t i so jHv-obno katoMški Slovani zanimali za svojo ločeno brate. Kako z veseljem pozdravIja volohradske kongrese! Veliko govori dejstvo, da jo sv. Oče letos 9. januarja. ko so so mu poklonili italijanski katoliški visokošolci, ta nadebudni naraščaj i.Mvcno opozarjal. naj se zanimajo v kato' ški vsooUseini ljubezni ra pravoslavni \zliod. — Nič čudnega, da ta prizadevanja k«h-jo tudi na sadove. Za letošnji vele-hrndski kongres n. pr. ki jo zboroval me-soca julija, so niso zanimali samo katoliški Slovenci, ampak tudi fo vsa katoliška Evropa. Bogoslovvi v so h katoliških narodov so pokazali, Nemci celo imvno izjavili, da so pripravljeni sodelovati pri reševanju \-zhodnega vprašanja. S tom jo postalo delovanje ra zedinjonje po pri rado vanju st. Stoliea povsem mednarodno. Meh za smeh. »Moj brat jo naslikal prašiča tako naravne, da ga je ugriznil.c »To še ni nič. Moj oče je nabavil strašilo r koruzi tako strašna, da so vrane koruzo nasaj prinesle. < * Pw»TidMk »Ali ari posodite sto dinarjev na moj pošten obrai?< »Na vas obra ■ n<\ pač pa na tla ta .v*u, ki jih imate na nosu.c Budilke izi zlatnino kupite najceneje pri urarju L. Vliti c*r, LIut»I|ann. Sv. Petra <\ J6 rl Zmajskem mostu). Neki Škot je šel v London k špecija-listu in ta mu je povedal, da lahko vsako minuto umre. Ko se je Škot vračal z vlakom, je kupil vozni listek samo za eno postajo. Prišodši tja, je skočil ven ter zopet kupil listek do naslednjo postaje in tako naprej. Sprevodnik ga nato vpraša, čemu to dela. »Zdravnik mi je rekel, da vsako minuto lahko umrem, zato kupujem listke od postaje do postaje.r. ♦ Meti zamorci. >Moja žena je najbolj črna, kar poznam žensk. Oni dan se ie v prst v rezal a in pritekla ji je črna kri.* »To ni še nič, moj dragi, moja pa se je pred kratkim prohladila in je "ponoči tako kašljala, tla smo imeli zjutraj polno sobo saj.c vseh vrst divjačine plačujem najviš e cene. PJemko t\ M\o m hal moči t-" ; "7 aVo hitite bo'e£ine, kupte si v lekarni sli v toradevni trj vini F^lierjev pravi lepo-dišeii „Kl#atluid". Oliiaj e si »sako jutro in \eVr bolna nies'a in irnenadilo in obmdo-valo Vas bo. kako b'»o in p ijetno je E sa-tluid . b ali I V»ie b !i. Ako ste idravi. rabite Klsatlui 1 ta izpiranje gila in umi>anje telesa Ho-let^ Klsstiuidu hvaležni in ostaii mu bodete iTMtil Pnevno neii'«snje teltsa i Ejafluid n Vas b-> ca.rad to t bistro s: a'o. jakimi živci, tdravim spanj-m. obvarovalo Vas bo p ed n»hoti>m. iT po in d-rieimi bolernimi in ustvarjalo Vam tako malje do žisljenj«. Tudi notr»njf. p r ►ap'j:c na sadkeru ali mleku obvaruje V»s pro'i neuiolrostim. kr^m i. L d. ter na želodec p-ijeino deluje. naii stariM in dedje so rabili Fe erj«r K saiiuid ruranje m n. sran?? kot unesljivo doma e tre^stro in kivmetitum ra celo telo. JaCje je in bolje deluj- kot Francosko i*»nje. t l,ii:-«>. »'. li-nin- l r*v*v -i- T -» \-ixr i i kr»jth rrt _»!'.-- v -iv- El»naid t - >. » i.fu .-»i {V> > 1».-, T TS> tv i i' * »7. ■ « Ik PO Si P . Ak» "f, K>vsa ,:t J - 1* jvvl::. ffita m » k m c ; i- rvi z -1 r-rt-i »-».-.f: » rv si «j k ».i ( 4T*jaik »Ji i ir-'-!;. firkL t; D - J* - - - « - .1«. MM^ilt »Iv; -1- a 1 I V, n«rs v miiB mumu »onia IHatrg l« Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potreb ščine za lov in ribolov, kupiS pri: F. K. KAISER Ljubljana, Selenburgov« ulica št. 6. ^ Iz konkurzne mase »Texiilia« V LJUBLJANI. Ostala zaloga sukna, barhentov in drugega blaga se je pričela prodajati v ponedeljek, 5. decembra 1.1, ter traja do 20. decembra. Prodajalo se bo pod sodno cenitvijo! Vliod U Krekovega trga 10, v veži, 2. vrata, levo, Za »Textilio«, d. d.: »Slovenska banka« kot likvidatorica, v ravitkih so edine, ia kater h Čisto? garantira. (0,y>z.irja se ira oglase, kateri sled' o v pr <>i ji Številkah „Domo:juba".) Najboljše dušičnato gnojilo za vse zemlje in vse kulturne rastline je Ci!§lfl solifci Njegora raba ie preprosta, učic;k gotov -a hiter. Vsebute tako duiifnato hranilo, ki ga ra«'., rc "I-raje uiiva;o navadno ga pa v zerT-i prlrati1'»uic. Potrebna po;asnila in tiskana navodila o r e" ia o rseh drugih umetnih gnojilih podaja na pisni««4 rpraiania brerplaino Poddclegacija prcizrajalcer čil. solitra r Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1, n. nadstr. Fabiani & Jurjovec Ljub«'ana, Strtfsr/cva ul 5. Velika zaloga ;ukr.e*ega bla?3 ra moške in ženske obleke. — Lepa i?b.ra s\ilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce Lizika je prvič prišla v hlev ter ravno naletela, ko je tele sesalo: »Marca, mama, poglejte no, mala krav i ca bo veliko kravo požrla, jo ie požira.« »2® MEVMATIZEM! Javna zahvaJa. P. u. Laboratorij ,ALUAu, Sufiak 12. Pošljite mi fto 2fl steklenic ,ALGEU, ker smo ro mnogi prepričuli, da jo ALGA* vnpPH.TO vA'avilo preti vevmatisma, trganju bodi aj»-m. glavobola in zobobolu. Zubvaijni- m no Va-u v imena vseb bj oHtovauiem TJJ1ŠA KLADNIK. Ljubno jni Oolju, 26. oktobra 1920. Revmatizem ? Koatobolle? Bodl.jale? Tiganm v plavi in z beli? Omotioo ozdravite z zdravilom „ALflA". Vfftki Rtekiemrijci je priloženo nnvodiio o vporabi. - Naulov K.a naročila po pofiti: Laboratorij MAlrau, Sušak 12. 4 stekl. aa 77 Diu, 4 utcfci. za 131 D'n, 14 »teki. za ?05 Din. t6 stekl. ea S20 Din V ceni je računana poštnina, zaboj in ra»oi. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! OBLEKE , ženske, moške in otroš-I Ite, bluze, kr I« in plašče, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje puloverje, sviier-je, telovnike in razne otroške pletenine, klobuke, perilo, nogavice, kravate in vse modne (y|predmete razpošilja po | čudovito nizkih cenah veletrgovina B. Slcr-unethS. Celje. si. 19. — Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Bakrene kotle za žganieknbo In brzoparilne kotle izdeluje solidno in po konkurenčni ceni tvrdka Jos. OTOREPEC, Ljubljana Kolodvorski ulici štev. It, Em. Fl&cher, Zagreb Sudnlčka ulica br. 3/12. dobavlja kolesa, dele koles, pneumatike, šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče, ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Zahtevajte veliki Jlustrovanl brezplačni katalog. . .'v." NS Je več nevarnosti metlfavosti ker €€ popolnoma zanesljivo uničuje vse metilje brez vsakoršmh posledic. Male kapsule za ovce' z napisom v cirilkl AMCTOfl Velike kapsule za govedo z latii- n napisom DISTOL Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo veterin, fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJCEVIC), Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki I Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši >r^ipir tvornlca kemijsko farma-ceutskih proizvoda d. d. KARJCOVAC. Gospa: »Micika, na vsakem krožniku ste pustili vaše prstne odtise.« Kuharica-. »Vidite, gospa, da imam mirno vest in se ne bojim nobenih policajev.« je po Din 2,25 za kilo •e dobi pri SEVER & KOMP. — LJUBLJANA, Gosposvetska ccsta št. 5. 9695 IČPOm htanp!) 22 'et starega na kmečko lObCIll pošteno hišo, v bližini Ljub- ljane. Nastop službe takoj ali o božiču. Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 9702, IŠČEM~KMECKO, POŠTENO DEICTE 14—17 let, za kmetijo v bližini Ljubljane. Naslov te izve v upravi »Domoljuba« pod številko 9704, Vsi k Miklavžu! Zakaj se ne bi veselili, Ker je 2e sv. Miklavž tu v Ljubljani na Vodnikovem trgu v trgovini M. Cernak in drug, kjer dobi vsaka gospodinja za Božične praznike po bre/konkurenčnih cenah: nove rozine, grozdiče, cvebe, pristni tržani med, orehova jedrca, mandlje, lesnike, vaniiijo, fige, orehe, citronat, arancine, najfinejšo banaško moko za pecivo m kruh, suho in namočeno polenovUo, vse vrste kompolov, marmelado, čokolado, Konjak, rum, likerje, čaj isr vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo. — Gospodična kuharica ima veselje do življenja, od kar kupuje s se špecerijsko blago samo pri Miklavžu, ker samo s tem zadovoljuje svojo gospodinjo. Zato: V«, k MikJaviu: Vsi k Miklavžu I Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 6. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo »voje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. IMega vajenca za kovaško obrt sprejmem takoj. — Franc Flajšman, podkovski, vozni in orodni kovač, Mengeš. Mlajšega hlapca zmožnega vseh gospodarskih del samostojno, iščem za srednjevejiko kmetsko posestvo. — Plača 5000 Din letno in vsa oskrba. Dopisi na upravo lista pod štev. 9696. U»ivnra ki ima vese-lje do mizarske obrti, sprejme takoj Ivan Bitenc, mizar, Streliška ulica 24, Ljubljana. Proda se 2000,k« -L:: "prvovrstnega KORENJA v Dravljah št. 66, po domače pri Svečarju. toodai sadnim vrtom in z njivo. Cena 10.000 Din. Več se izve pri F. Mež-nnr. cementar, Ihan. Naprodaj je hiša z vrtom, udobna, nova, s posestvom ali brez. Blizu mesla. pol ure od postaje, v lepem kraju na Dolenjsliem. Primemo za letovišče ali boljšega obrtnika. Cena unodna. Podrobni podatki pri upravi pod štev. 9682. jjrlijg pridna in pošte-MlfliH na, kiseraiume na prešičerejo, se sprejme na graščinsko posestvo bliiu Ljubljane. — Ponudbe na upravo ..Domoljuba" pod „Poštena 30*. Deteljno seme kupujemo po najvišji ceni. — SEVER 4 KOMP., Ljubljana, Gosposvetska cesta SL 5. 9081 Najpopolnejši STOEU/ER šivalni stroji M ttvilj«, kroiaC« in 'c.':«;1* (cr ta v . ak dom-fradto ti nabavita •troj, pgleita »i to lirrdnott pri tvrdki L. Baraga, Ljubi,ana Sclcnbura nI. 6/1. BrazpUCeo pouk. 15 Utpo jamstvo. Najbol ii in najlepši nakup blaja, jesenskega in zimskega, *a ženske in možke obleke > kakor druge potreb-SJine kupite le znani trgovini pri Pozor ženini in neveste! MODROCE percsnicc, posteljne mreže, divane ln tapetniške izdelke nndi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana — Krekov trj »t«T. 7 (poleg Mestnega doma). Prvovrstne cepljene trte morete dobili z uajvečjim jamstvom in po najnižjih cenah iz trtnlce ..Mltlnac", Smederevo. Zahtevajte cenik od g. M. Obrenovi*a, 1'oenkarejeva ul. 35. Beograd. — Tel. 18-51. Pozor neveste in ženini pri nakupu bališčal Pozor šivilje in krojači I Zahtevajte uzorcel Kajenje ie s*rupi Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodlji- ega kaje ;a t. dr. Rasclierja , Putscb-tablelami. I omot 30 I> n in poštnina, eno ozd' avl jen je 5 omotov 14"* Din ftanko razpošilja tvrdka . Aurora", Srtmska Ka-mrntra štev. 7. Dobiva »e tudi -koro po vseh lekarnah in drogerijah. Kdor hoče biti postrežen z dobrim blagom na| pride aH* pi^e po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, kambrik. rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino R. Mikiauc „Prf Skoiu" Ljubljana, Lingarjova ulica (v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke b.izu bi) let. Jaz Ana Čila*] s svojimi 185 cm dol gimi divnimi Lorelei lasint 8( m dobila iste »sled uporabe pomnile katero sem sama ii-nušlii. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadati u. za podkrepitev lazvitka za goste lase in za ojafenje las. Pospeši pri damah, gosnodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in |im da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter ,th varuje pred prera-nim osivenjem tja do vi-oke starosti. Čilag-pomada odsTanl prhljaj tekom 4X ur Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hran Ijivili snovi za Ia -e kukiiCilag-p o m ari a. ki ie po vsjj pravici iridohila si svetovni sloves ker lame ui gospod e že po uporabi prve stekh-nic.''dos» žejo iifjh iljši uspeh, izpadanje las i/,o