100. številka. Ljubljana, v torek 4. maja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan zvečer* izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za av stri j sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 irld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z» Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za i se leto 13 gld., za ct-trt leta 3 «ld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristnpne petit-vrste po ti kr., če se otflAoilrt jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u pr a v ni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „ Gledališka stolbi*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kako je rešiti Scharschmidov predlog? i. Ona uemškoliberalna stranka, ki si je pridela v državnem zboru ime nemškoavstvijskega kluba, ni sama verovala, da bi ostal jezikovni predlog, kakor ga je ona stavila po Seharschmidu, nespremenjen. O napačni in krivični osnovi tega predloga je bila ona prepričana že pri osnutku. Ali ona dela vedno potuhneno in prikrito v nasprotji z onim delom nemških liberalcev, ki hočejo odkrito delovati za nemštvo v AvBtriji. Poslednji del nemških levičarjev v državnem zboru govori odkritosrčno, in „Deutsche Zeitung", ki se razglaša kot glasilo nemškega kluba, razodeva naravnost pravo namero Scharscbmidovega predloga. Ona primerja v članku od 10. aprila t. 1. Irce z avstrijskimi Poljaki; kakor oni v Angliji, tako da odločujejo poslednji v avstrijskem parlamentu, in glede na to pretežo Poljakov piše oni list od besede do besede: „V nemškem narodu v Avstriji je to (gospodstvo Poljakov) že mnogo let dozorilo misel, da bi se dalo Galiciji odločeno mesto, jedvakoHrvatski, da bi se pravi državni narod (sicl) avstrijski, namreč nemški, obvaroval pred majorizovanjem po Čehih, Poljcih in Slovencih. Ta misel je bistvena točka programa nemškega kluba, in se gotovo izvrši prej ali pozneje, kakor v spremenjeni obliki načrt Gladstonov glede na Irce." Ker se pa obrača Scharschmidov predlog tudi proti Slovencem, je bila samo dosledna odkritosrčnost, da je spregovoril v državnem zboru nemški poslanec dr. Derschatta tudi naslednje besede: „Narodni poslanci bodo skrbeli, da se naš narod na Štajerskem ne zanemari v narodni odgoji. To dolžnost izpolnimo v prepričanji, da nemški narod potrebuje svoj narodni in gospodarski razvoj, razvoj proste poti, in to pot doseže tudi do Adrije, kljubu vsem narodnim in gospodarskim zaviram »Planinske Hrvaške.*4 Take izjave so jasne dovolj, in je umeti iz njih tudi žuganje, da se bo narodnostno vprašanje v Avstriji reševalo z železom in krvjo, ravno ker vedo, da jednopravnost narodov, kakor jo zagotavlja tudi avstrijska ustava, ne dopušča svojevoljnega deljenja in tlačenja narodov. Na vse to se usiljuje vprašanje: Ali bo imela sedanja avstrijska vlada toliko poguma, da nastopi ravno glede Scharschmidovega predloga dovolj odločne poti v zmislu konečne rešitve narodnostnega vprašanja? Čas in razmere gotovo opominjajo tudi vlado dovolj na to. Saj je tudi ona opazila, kako se je obravnaval domobranski zakon. Naj so imeli pojedini poslanci in pojedine stranke kakoršne namene koli pri imenovani razpravi, očitno je vender to, da narode je treba spraviti na postavni člen XIX., predno je upanje, da bo šla Avst rija mirno in pogumno na boj na zunaj. Prekrivanje in skrivanje ne pomaga nič, in vsuko hinavstvo ni samo odveč, ampak tudi naravnost pogubno narodom in avstrijski državi. Vlada je nekako dala upanje, da hoče prav postopati glede na Scharchmidov predlog, če se bo držala dosledno besed, katere je izustil pri budgetni debati finančni minister Dunajevski vimenu skupnega m i n i s t e r s t v a. On je namreč rekel mej drugim: „Vlada misli izjaviti svoje prepričanje, da tud i narodi, ki so zastopani v večini, ne bodo prezirali dolžnosti sedanjosti, in to je državni interes, pri vsem spoštovanji do preteklosti. Vlada je tega mnenja, da je Avstrija država mnogih narodov, in da na j noben teh narodov ne gospoduje nad drugimi ali pajib major iz uje. Kraj, leža narodov in to, da se dotikajo in premikajo mej seboj, jih sili, da žive mirno skupno." Iz navedenih vladnih besed je razvidno, da razlaga ona v pravem zmislu člen XIX. osnovnih zakonov, v katerem ni dovoljeno, da bi gospodovali Nemci nad drugimi narodi, kakor zahteva to Scharschmidov predlog, in kakor so se v tem zmislu naravnost izrazili nekateri državni poslanci na levici, drugič želi vlada, da bi se nekateri narodi ne naslanjali preveč na svojo zgodovinsko pravo, in tu meri neposredno na Čehe. Člen XIX. v resnici ne daje nikakega prvenstva nobenemu narodu, ker podeljuje vsem narodom jednakopravnost glede na jezik in vse druge narodne strani in potrebe. Ko bi hotel kak narod po sili imeti več, kot drugi, bi se zagrešil proti ustavi. In nemški konservativci na- ravnost odrekajo svojo podporo tudi Čehom, ko bi se naslanjali na svoje zgodovinsko državno pravo; oni trde po pravici, da ustava in sosebno člen XIX. nikjer ne govori o takem pravu Kar torej odrekajo po pravici Slovani Nemcem, mora veljati tudi za Slovane. Ne ti, ne oni nemajo presezati mejna-rodne jednakopravnosti; in ko bi se določil konečno vender nemški kot državni jezik, bi mogli tako določbo izvršiti vsi narodi skupno v sporazumljenji, pa ne - na podstavi člena XIX., a. upa k preko tega člena. Za tako sporazumljenje pa so narodi, ako se jim zagotovi najprej lastna narodnost, ako se torej izvrši najprej člen XIX v zmislu prave jednakopravnosti, to je v zmislu narodne samouprave. Ravno tega se pa boji stranka nemško-avstrijskega kluba in hoče zase predpravic, kakeršnih v členu XIX ni najti nikjer, in jih tudi glede na ta člen nihče ni imel v mislih, ko se je uvrstil mej osnovne člene ustave, če pomislimo, da je ta člen izposojen iz ustave Kromeriške, torej iz dobe, ko so pojedini narodi resnično goreli zajednakost, jednakopravnost, in so to jednakopravnost tudi privoščili drug drugemu. Jako poučno, kako je treba rešiti Scharschmidov predlog in v obče, kako rešiti narodno vprašanje, je to, kar piše „N. F. P.," glasilo nemško-avstrijskega kluba, v svojem letošnjem velikonočnem uvodnem članku, ko pravi mej drugim: „Ko bi se posrečilo, nemške Avstrijce združiti v izključno narodno stranko, bi dospela ona dosledno tja, kamor so došle vse druge narodne stranke v Avstriji, do federalizma, to je do zametanja (Preisgebung) nemških manjšin. Kajti samo za ceno popolne vzajemnosti in jednakosti bodo privolile slovanske stranke v či s to narodno organizacijo nemških dežel." S tem hoče navedeni organ dokazati, da je cepljenje nemške levice v nemški in nemško-av8trijski klub jako škodljivo, in vabi tako stranko nemškega klubu, da bi se zopet združila z nemško avstrijskim klubom. Razvidno je iz te izjave, da nemško-avstrijski klub bi nikdar ne hotel podeliti slovanskim narodom »popolne vzajemnosti in jednakosti" z Nemci, in ker nefie tega, namerja priboriti nemškim manj šinam varnost v narodnostnem ob LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) Šesto poglavje. (Dalje.) Do tistega hipa, ko je Betina ustopila, pravil si je Ivan da je gospa Scottova najlepša, a ko jo malo roko Betinino čutil na svojej rami, in ko je svoje zalo obličje obrnila proti njemu, dejal si je: »Najlepša je pa vender-le miss Percivalova." Ko pa je zopet sedel sredi sestra, obšli so ga iz nova stari dvomi. Ako je pogledal na desno, bal se je, da bi se ne zaljubil, in ako je pogledal na levo, bil je v istej nevarnosti. Razgovor je bil lehak, živ in domač. Sestri sta bili sila prijazni. Poprej že sta bili napravili izprehod v park in naslednji dan sta hoteli jezditi v gozd. Ježa je bila njiju veselje, njiju strast, a tudi Ivan je tako rad jahal, da sta ga že čez jedno četrt ure silili, naj se udeleži jutršnje ježe. Z veseljem je vzprejel povabilo. Nikdo vse okolice ni boljše poznal nego on. Saj je bilo tu domovje njegovo in ves srečen bode, da bode vodil dami, ka-žoč jima množico majhnih mičnih prostorčkov, katerih bi brez njega nikdar ne mogli najti. „Ali Vi vsak dan jezdite?" vpraša ga Betina. „Vsak dan in večjidel celo po dvakrat. Zjutraj v službi, zvečer pa za kratek čas." Zjutraj jako zgodno, kaj ne da?" „O polu šestih." „ Vsako jutro o polu šestih?" „Vsekako samo ob uedeljah ne." »Kdaj pa vstajate?" nO polu petih." „Je li takrat že dan." bO, ta letni čas je že jasen dan." „No, tako zgodaj vstajati, to je res pravi čudež. Naš dan se prav često stoprav konča, ko se Vaš prične. Kaj pa, ali ljubite svoj poklic?" „Silno, gospodična. Tako lepo je, ako človek vidi svojo pot tako naravnost označeno, ako ima svoje stalne dolžnosti." „Toda," meni gospa Scottova, „nikdar ne biti svoj gospod, vedno samo ubogati?" „Baš to mi je morda naj prijetnejše. Nič ni lagljega nego ubogati. Sicer pa se človek tudi samo ubogajoč nauči ukazovati.4* rKako je to res, kar pravite." .Istina," pristavi župnik. „A tega Vam ni povedal, da je najvrlejši častnik svojega polka, da---u „Prosim Vas, boter — — —" Kljubu ugovarjanju Ivanovemu se župnik ni dal motiti v svojem slavospevu nanj, kar Betina poseže v besedo: »Odveč je, gospod župnik, nič več Vam ni treba dalje praviti. Vse, kar bi nam mogli napovedati, že vemo. Bili sva tako nediskretni, da sva poizvedovali o gospodu. Oprostite! — Morala bi reči, o gospodu Revnaudu. No, in zvedeli sva vse najboljše." „Res, radoveden Bem, kaj sta zvedeli," veli Ivan. „Ne, tega ne zveste, nočem Vas spraviti v rudečico." — Potem se obrne k župniku: „A tudi o Vas, gospod župnik, sva povpraševali. Kakor kaže. ste pravi pravcati svetnik." „To je res," zakliče Ivan. Ta pot pa župnik naglo pretrga besedo Ivanu. žiru, ne da bi iste varnosti privoščil tudi drugim, soseb no slovanskim narodom. Doslej so Nemci očitali zlasti ČehouB. 4i ne-čejo absolutno ničesar vedeti o r.i/.ddnvi češkega kraljestva, o tem, da bi nemšk, manama istega kraljestva bila zavarovana pred večino česk.^a naroda. Doslej so Nemci te vrste- .u e-;.. konserva-tivci očitali Čehom da spravljajo d'rlavo v .iev.r-nost zarad svoje trmoglavosti v hHBenem pogledu; sedaj pa kar nakrat razodeva „N\ V. V." organ glavne stranke nemške opozicije, tla Slovani, torej tudi Čehi, niso brezpogojno nasprotniki nemškim manjšinam, da bi zadobile varnost v narodnem oziru. Slovanske stranke so voljne, pravi ta organ, privoliti „narodno organizacijo nemških dežel." ko bi se tudi Slovanom podelila jednaka organizacija. Od kod so Nemci liberalne stranke to izvedeli! Saj so doslej o tem vedno molčali. Poglejmo ! Politični, razgled. Htio t r a li j e tare mostne ure, bijoče devet. Travniki in gozdi so že spali. 0 parku bilo je videti le še nedoločne pr.-rrgau«' erto. Počasi se je dvigala luna, razlivajoča svojo svetlobo čez vrhe velikih dreves. Betina vzame z mize skrinjico sinod k. „Ka dite li V" vpraša Ivana. „Da, gospodična." „Vzemite torej, gospod Ivan. — - Prosim, jaz želim tako. A ne, piej me poslušajte!" Še vedno ponujujoča mu smodke, pravi poluglasno: .Zdaj je temno, zdaj lahko zarudite, kolikor le hočete. Povedati Vam hočem, česar Vam prej pri večerji nesena hotela povedati. Neki star notar iz Souvignvja, bivši Vaš skrbnik, prišel je zastran prodaje gradu k moje j sestri v Pariz. Pripovedoval nama je, kaj ste storili po smrti' svojega očeta. Zelo sva bili gineni." „Da, gospod Ivan," pristavi gospa Scottova, „zato sva Vas danes vsprejeli s tolikim veseljem i Vsakemu bi ne bili pripravili takega vsprejema, v i tem bodite overjeni. Tako, zdaj si pa vzemite j smodko, sestra čaka." Ivan ničesar ni vedel odvrniti. Pred njim je stala Betina s skrinjico za smodke, prostodušno gledaje ga s svojimi velikimi očmi. Čutila je živo veselje, ki se da nekako s temi besedami opisati: ,To mora pa res biti vrl mladenič, ki sedi tu pred mano'. „Zdaj pa," pravi gospa Scottova, „sedimo in uživajmo krasni večer. Pijte kavo, kadite. — —" „Ti pa nikar ne govori, Suzanka. Ta veliki molk po mestnem vrišči je kaj posebnega. Tiho bodimo in glejmo na nebo, na luno in zvezdo.----" Vsi štirje z veseljem izvedo mali program. Suzanka in Betina sedeli sta tiho in zadovoljno, kakor da sta popolnem ločeni od prejšnjega življenja svojega Že zdaj sta ljubili to pokrajiuo, v katerej jima bode odsihdob bivati. Ivan ni bil tako miren. Besede miss Percivalove so ga bile globoko ganile in srce mu še ni pričelo zopet po navadi biti. — Najsrečnejši izmej vseh bil je abbe Konstantin. Srčno se je veselil malega pripetljeja, ki je tako trdo, a ob jednem tako sladko izkušal Ivanovo skromnost. Abbe gojil je tako gorko nagnenje za svojega krščevanca v svojem srci; najnežnejši oče svojega najdražjega otroka ne mora prisrčnejše ljubiti. Često je dejal stari župnik sam v sebi, pogledavši mladega častuika. „Nebo me je bogato oblagodarilo; naredilo me je za duhovnika, a vender mi je dalo sina!" Tako se je abbe" utapal v prijetne sanjarije. Bilo mu je, kakor doma, celo malo preveč doma, kajti misli so se mu polagamo zlile druga v drugo ter se zmešale. Iz prva je sanjal, potem je jel po malem kimati m zdaj je spal. Nesreča se ni dala več popraviti. Župnik je spal, in pa trdno je spal. Izborna večerja in pa dva trije kozarci šampanjca so seveda po svoje pripomogli k temu. Dalje prih ) sam, kajti živi duši v Gorici ni naznanil, kedaj in ali sploh pride res na postajo v Gorici ali ne. Kdor pa ne naznani stalne ure. kdaj pride v mesto, ne more pričakovati posebnega vsprejema, posebno tak dan ne, ko vsakdo, če le more, mesto zapusti, da bi se razvedril itd. Na Binkoštno nedeljo priredi Tržaško delavsko društvo izlet na Sv. goro, v Gorici pridruži se mu tudi Goriško podporno društvo. Skupno priredita po-poludne obe društvi veselico v Solkanu na vrtu župana Mozetiča. Nadejamo se krasnega dneva, prvikrat bodemo imeli priliko poseči bratom Tržaškim v roko, kar bode naši sveti stvari stalno v korist. Vr. Itlerfu 3. maja. [Izv. dop.] V svitu jutranjega solnca lesketali so se beli snežniki, lahen vetrič si je igral z zazelenelimi drevesi, vse je kazalo, da bo prijeten spomladni dan. Veseli so ga ljudje, vsak hiti na svoje delo, na polje in drugam. Opraviti je veliko, bližajo se gosti in takrat more Bled sleči svojo kmetsko suknjo, saj je svetovno znano kopališče. Vse je tiho, nič miru ne drami, vendar nesreča ne spi. Gost dim, kakor navpični oblak se prikaže nad Zagoricami in v malo trenutkih je streha „Jeklarjeve gostilne" v svitlera plamenu. Nedoločen šum nastane in kmalo naznanjuje žali don grajskega zvonu prestrašno gotovost, da je v fari požar. Čaje se tekanje, dirjanje, klopot konjskih kopit in v sredi teh glasov razloči se rezki trobentni glas razlegajoč se daleč po svežem jutranjem vzduhu, ki zove mlado požarno brambo Ble-ško, ne na vesele vaje in kratek čas, na delo resno, na krst ognjen. S pohvale vredno hitrostjo je hrabra četa, mladenštva cvet in naš ponos, na lici mesta. To neso več novinci, zmaga jim sije raz čelo, nevtegoma se lotijo sovražnega elementa. Vrhovnega načelnika gosp. Jan. Malnarja po naključji ni doma, divjega petelina lovi v visocih gorah, zato prevzame njegov namestnik g. Oton W6l-fling poveljništvo in z veseljem smo videli, v kako obilni meri zasluži vanj stavljeno zaupanje. Tako hladnokrvno in tako točno glase se njegove zapovedi, prav kakor na veliko soboto pri cerkvenem sprevodu. Red se je na iniglej napravil, kakor sam ob sebi in naša hramba jela je teoretično znanje svoje v praksi izvrševati z toliko gotovostjo, kakor bi bil vsakateri že sto in stokrat pri požaru. No se ve, da je k temu pripomoglo najnovejše gasilno orodje, s katerim je naša hramba dobro preskrbljena. Samasove brizgalnice so se dobro obnesle in s posebno pohvalo nam je omeniti „Hydrophara", ki je sitno, a do sedaj neizogibljivo donašanje vode kot popolnem nepotrebno odstranil. Ta spak je vlekel vodo v svoj bronasti želodec, da je kar pis-kalo. Mej požarom spremenil se je lahek vetrič v pravi vihar, nevarnost se je pomnožila in le izvrstnemu gasilnemu orodju in vežbani hrambi se imamo zahvaliti, da rudeči petelin ni skočil drugam. Plezalci so bili v hipu na goreči strehi, sekali so trame in dušili ogenj, dočim je drugo moštvo z briz-galnicami goreči objekt tako rekoč kar utopilo. Po tej poti se je posrečilo ne le rešiti sosednjih poslopij, da še celo hišo samo, tako, da ni druzega zgorelo, kakor streha in kar je bilo lesenega. Ko je bila nevarnost popolnem odstranjena, prihiteli so požarni brambovci Begunjski in Radovljiški na pomoč. Zelo nas je veselila ta požrtoval-nost, kajti ko bi se bil ogenj razširil, bila bi nam njihova pomoč neprecenljiva. Ginjeni smo gledali, ko je tem vrlim možem, ta čas že domu došli gospod načelnik zahvaljevaje se jim za njihov trud in dobro voljo bratski v roko segal. Da se vidimo v kratkem ! Ne daj Bog pri ognji, ampak pri blagoslovljenji naše zastave, katero nam je velecenjena gospica Hedviga Malnar-jeva tako rekoč po krajcarji priprosjačila, ki je pa tako lepa in dragocena, da se težko še kdo drugi more pobahati z jednako. Naši brambovci prejeli so danes ognjeni krst in smejo ponosni biti na uspeh dosežen prvikrat že. To naj jim bo trdna vez, ki naj jih druži in jači vselej in povsod. Gospod Jeklar ni bil zavarovan, zanašal se je preveč na dobro zidovje, a njegovim dedičem bi bilo sedaj gotovo ljubše, ko bi bil ranjki dal te krajcarje vsako leto ,, Slavij i". Domače stvari. — (Volitev v okrajni zastop mariborski) bila je iz skupine kmetskih občin včeraj. Izmej 150 volilcev, ki zastopajo 80 občin mariborskega okraja, prišlo jih je 131 k volitvi. Nemško- liberalni kandidati dobili so po 92, kandidati na rodne stranke pa 39 glasov. Tako Čitamo v današnji „ Ta'jes posti". — (Umrla) je včeraj dopoludne g Helena Kozak, hišna posestnica in mesarica v Ljubljani v 58 letu svoje dobe. V. m. p.! — („Matica Hrvatska") imela je včeraj izreden občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se zida za proračunjeno vsoto 70.000 gld. solidno in dostojno društveno poslopje v dve nadstropji. Poslopje zidalo se bode na prostoru, vrednem (1000 gld., ki ga je magistrat Zagrebški „Matici" brezplačno prepustil. Poslopje služilo bode v prvi vrsti „Matici" sami, kolikor možno pa tudi sorodnim književnim svrham. — (Vreme) je že od sobote jako neprijetno, vetrovno in mrzlo. Po Kamniških planinah sneži in tudi z drugih krajev se čuje, da sneg naletava. — (Iz SkutarivMali Aziji) 29. aprila: Iz Azije še gotovo neste imeli izvirnega dopisa. Evo Vam ga danes. Političnih novic tukaj nemam, a kar se tiče prirodne lepote, raznovrstnih človeških plemen, je vse novo za mene, bode pa tudi za gg. Čitatelje, kadar priobčim svoj potopis. Za danes samo to, da sem presenečen na vsem, kar vidim v tem kalejdoskopu azijatskem. To je velikansko, čudno, po nekod rajsko. Zdrav sem, potu : jem brez sitnosti in dobre volje b svojimi spremijo-j valci. Vreme imamo krasno. Ravno ko to pnem, i pripravljamo se, da gremo poslušat, kako derviši ! tulijo. Zdravstvujte! Prof. A. Bežen še k. — (Gimnazija v Pazinu) se koncem ! šolskega leta popolnem opusti; ob jednem se ; pa otvori gimnazija v Pulji. Dotični odlok podpisal j je cesar dne 12. aprila t 1. — Kar so Pazinci sejali, to Pazinci sedaj žanjejo. Kdor seje veter, žel bode vihar. — (Včerajšnji „letni" somenj) bil je v obče še dobro obiskan; posebno pa konjsko sem-njišče. Tu videlo se je dokaj lepih konj, in kupci mej njimi veliko tujcev, so hitro posegli po lepi živini in tudi veliko pokupili, tako, da je bila kupčija na konjskem semnjišči kaj živahna. Ne tako na semnji za govejo živino, kjer tudi ni bilo veliko živine postavljene. Temu pa je uzrok, ker je bilo na ta dan v deželi več semnjev. Na somenj se je prignalo 1106 glav živine in sicer: 607 konj, 245 volov, 268 krav in 46 tel "t. — ( Dr. Ne rničič,) ki je bil 16 dnij v Pa-' rizu, da prouči Pasteurjevo metodo proti steklini, I bil je pretekli teden v Zagrebu ter poročal o svojih študijah in skušnjah. Slavni francoski učenjak vsprejel ga jo jako prijazno, sploh je Pastem* slovanskim zdravnikom nasproti zelo ljubezniv. Priznavati se mora, da ima izredno važnost, ako se „virus" (stekline strup) ucepi, a to sredstvo pomaga brezpogojno le tedaj, ako se more ucepiti že v dveh dneh po popadu stekle živali. Do najnovejšega časa Pastem* tega sam ni znal Kadar se prikažejo prva znamenja stekline, je cepljenje že brezuspešno. Splošen uspeh in pomoč proti najgrozneji bolezni bode le mogoče, kadar se povsod ustanove taki zavodi. Dr. Nemičić bode tak zavod v Karlovci osnoval. Omislil si je v Parizu najpotrebnejše orodje in bode najprej nabiral strup („virus") iz podaljšanega mozga steklih živalij. „Virus" ima le tedaj uspeh, a domači zajci, ž njim cepljeni, sedmi dan steklino dobe, deveti dan pa poginejo. Cepljenih živalij so steklina ne prime in Nemičić misli, da so celo mladiči takih živalij pred steklino varni Dr. Nemičić pa tudi misli, da bi morali psi brezpogojno vedno torbe na gobcih imeti, kajti na Pruskem, kjer je že ta naredba, ni bilo lani niti jednega slučaja stekline po popadih steklih psov. — (Gosp. Josip Kramar,) dosedaj kavar nar pri Fišerii, preselil se je s 1. majem na Pre-širnov trg, v kavarno I. nadstropje. Kot vrlemu narodnjaku želimo mu mnogo obiska. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je aprila meseca 1483 strank 416 357 gld., 1954 stra-kam pa se je 386.970 gld. 44 kr. izplačalo. — (Od prvega maja) pa do konca septembra ustavlja se kakor druga leta, tako tudi letos, brzovlak v Rimskih Toplicah. — (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) vabi tem potom svoje ude k izletu v Dol v nedeljo dne 9. t. m., kjer se z društveno zastavo udeleži slavnosti, katero priredi tamošnje bralno društvo. Iz Kamnika odpelje se točno ob '/al uri popoludne. Gg. udje zbirajo se v ta namen v gospoda Fišerja restavraciji. O Ibor. Telegrami „Slovenskomu Narodu*. Atene 4. maja. Tzvestje Havasovo: Neverjetno je, da bi se Deljannis in zastopniki velevlastij sporazumeli. Delvannis vztraje pri tem. da bi se vsak korak po napotkih ultimatuma zmatral takim, ki se je izzval po pritisku ultimatuma. Niti kralj ne more zahtevati ostavke kabineta, ki ima zaupanje većine. V očigled položaju treba močnega kabineta, da brzda strasti narodove. To pa bi bilo nemogoče, ako vlasti ostanejo pri ultimatumu. Danes širi se vest, da so poslaniki dobili instrukcije, da so vlasti zadovoljne, ako Francoska jamči za to, za kar se je Grška zavezala. Zader 3. maja. Nadvojvoda Albrecht ogledal si je včeraj San Nicolo in dospel popoludne v Šibenik, kjer je bil navdušeno pozdravljen. Ko si je cerkve ogledal, odpotoval je v Splet. Prebivalstvo ga je povsod najsrtneje pozdravljalo. Levov 3. maja. Danes tukaj in po vsej Galiciji veliko snega palo. Opava 3. maja. Od danes zjutraj neprestano močno sneži. Temperatura 1° nad ničlo. Jalta 3. maja. Angelescu je včeraj domov odpotoval. Car podelil inu je red sv. Ane prve vrste. Tudi njegovo spremstvo dobilo razne redove. Peterburg" 3. maja. Veliki knez Nikolaj j star. odpotoval včeraj mej donske kozake. Canea 3. maja. Francoski konzul ofi-j cijalno zanikava vest, da bi bila Francoska I Grškej, ako bode demobilizovala, obljubila kaj j novega ozemlja. Poslanik Mony dela na to, da i se bode velevlastirn takojšnje razoroženje ob-j ljubilo, Brindisi 3. maja. Od včeraj opoludne I do danes opoludne tukaj 3 za kolero zboleli, j v Ostuni 3 zboleli, 2 umrla, v Batianu 5 zbo-j lelo, 3 umrli: v Torre Santa Susana 2 zbolela. Razne vesti. * (Spomin ik ruskega carja Aleksan-i dra II.) Te dni se je v Kišenjevu odkril sporne-! ii i k carja Aleksandra II., katere slovesnosti se je i udeležilo mnogo naroda, vojaščine in duhovščine Spomenik postavljen je v spomin 12. aprila 1877, ko i je car objavil vojno Turčiji. I * (Bolgarska že 1 ez n i ca ) Bolgarsko dru- štvo, ki je imelo dodelati železnico Caribrod-Sofija-Bakareli je naznanilo, da ne more dodelati te železnice. Izgovarja se s srbsko vojno in nekaterimi ! drugimi zaprekami. Sedaj se ponuja neka nemška j in neka belgijska družba za grajenje te železnice. * (Srbske železnice.) Kakor se poroča J »Poli Gorr." iz Belega grada 29. maja, so poročila, da je povodenj jako poškodovala srbske železnice, pretirana; Vsa škoda na progi Belgrad-Niš znaša le 4000, na progi Niš-Leskovac pa 3000 dinarjev. Poslano. Kakpr |e sploh znano, ao v Kolodvorskih ulicah goji gnječa »urovih domačih in tujih postopačov, ki so že tri leta velika nevarnost občinstvu, katero tod hodi. Ta stvar so je že lokalni pol ciji naznanila in jo slednja nekoliko teh mogočnih ponočn'akov ostrašila s ključem. Ali stvar je vsak dan bolj nevarni«, kajti ti fautini obetajo, du se bodo že po noči srečali s tistim, ki jih jo policiji ovadil — —. Ker se jim pa ni po-rt čilo izpolniti njih namena, je pa ta tolpa postopačev njegovo hišo na belo nedejo z nesramnim surovim popisom pofiockala z debelim ogljem, tako da jo bil gospodar primoran v mraku dati celo hišo ostrgati, da se mimogredoče občinstvo ne bi izgledovalo. Za vodjo imajo pa ti mogotci necega bivšega, iz več Bhižb odpuščenega kupčijskega pomočnika, katerega ob priložnosti imenujemo /. imenom. Vprašam tedaj, če je kaka kazen za tako početje? (311) Poškodovani. Poslano. llospodu lfi*. ... ii! Ako je Vaše „Poslano" v 97. štev. „Slov. Naroda" naperjeno proti meni inaslov je označeo samo s črko E.), odgovarjam Vam, da Vas niti ne poznam In mi je vsa zadeva Vaša neznana. .Sicer pa kompromitujte ljudi stoprav potem, ko ste se o njih krivdi uverili. V Kamniku, duč ii. maja 1886. (312) jg; Tujci: 3. maja. Pri ■ 1 ■ mi-. Mihalup a Dunaja. — pl. Herrenschvvand iz Gradca. — Arko iz Zagreba. — Komor iz Trata. — lltm-dak, Musina, Obračja iz Goriee. — ArenB z Dunaja. — Sclnvarz iz Karlovcu. Meteorologično poročilo. Dan 1 Cai opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Ho-Neb > krina v umi. S «i 7. zjutraj 2. pop. 9; zvečer 73fv3o mm. 734 47 mm. 73f> «18 mm. 11 8° C 19 0° 0 G 8° C si. svz. m. svz. si. vzh. jas. d. jas. obl. 0-00 ran. Srednja temperatura 10-2», za 1*3° nad normalom. f Tugepolni javljamo v svojem in vseh ostalih naSih sorodnikov imeni turobno vest, da se je naša iskreno ljubljena, dobra mati, oziroma tašča, HELENA KOZAK, hišna posestnica in mesarica, danes 3. maja ob 10. uri dopoludne po mučni bolezni, prej eno si sv. zakramente za umirajoče, v f>8. letu svoje starosti preselila iz te solzne do-iti*- na i'iiii boljši svet. Pogreb predrage, nam nepozabljive pokojnice bode v sredo v dan 5. maja ob 4','t- uri popolu-dne iz hišo št. 83 na sv. Petra cesti na mirodvor k sv. KriStofu. Zadušili' sv. maše se bodo služile v župni cerkvi pri sv. Petru. Bodi jej zemljica lehka! V Ljubljani, v dan 3. maja 1886. Ferko, Josip in Milan, sinovi. Franja Mulaček, poroj. Kozak, hči. Franjo Mulaček, zet. (r Poslano. (3-17) najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ieludca bolesti grkljana I proti me-h t rnlm kataru, IIINKK 31ATTOKIJ A Karlovi vari i Widn. V Nninriji na I>olenjt*kem, pri župnijski cerkvi, tik velike ceste, daj6 se prostori, prav pripravni za štacuno in pekari j o, z ugodnimi pogoji takoj v^ najem. — Natančneje pove posestnica Anu Mazek v Šnu»ri|i. (295—3) Ponudbe (292—3) Radix belladonae (posušene korenine voleji h jagod) in drugih Ude, katerim se mora pridejati uzorec, prejema Friedrich Schneeberger, Graz. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane uioj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ukvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleftiih. i»palih in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajumčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T.