glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zmaj Ljubljana -industrija lEZfc - v sbjošno n i Sagssugji Adamičeva 15 ugodneje v drugem polletju O NAŠI SPOSOBNOSTI LETOŠNJI IZVOZ POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI-NALOGA VSAKEGA DELAVCA KORAK DALJE V DELITVI OD SAMOUPRAVLJANJE - GOSPODARJENJE-POSLOVANJE - DOHODEK SVEČAN SPREJEM V ORGANIZACIJO ZSM ZMAJ NA SEJMIH PETIČ V HRIBIH KAM Z OTROKOM PRVI NATEČAJ Z ULTRAZVOKOM DO KAKOVOSTI CLEVELAND SEKUNDARNE SUROVINE ZALOGE MATERIALA IZ UVOZA OB ZATONU POLETJA ZMAJČEK - BILTEN SODELUJTE IN UGANITE UPOKOJITEV VABILO UPOKOJENCEM Težko bi že zdaj ocenili rezultate našega poslovnega leta, vendar ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki odražajo zadovoljl-vejše stanje proizvodnje ln prodaje v drugi polovici letošnjega leta. Znano je namreč, da sta prav Izvoz naših Izdelkov in nekoliko večja absorbclja baterij na domačem tržišču v celoti angažirala vse proizvodne kapacitete. Zato je bilo potrebno delo v podaljšanem delovnem času, sprejetje nekaj novih proizvodnih delavcev za določan čas, ter akcijo, da so tudi delavci re- žijskih služi) opravili osemurno udarniško delo v neposredni proizvodnji. Prav zato smo v drugi polovici leta zabeležili boljše doseganje mesečnih plenov tako v prodaji kot v proizvodnji ln končno tudi dvig produktivnosti dela. Naj še omenimo, da v Zmaju nismo kljub splošnemu pomanjkanju obratnih sredstev Imeli blokiranega žiro računa kljub precejšnji višini angažiranih finančnih sredstev v neplačanih računih od naših kupcev. My slabosti bo že treba tudi z denarjem odpravljati, predvsem pa naj se rešujejo problemi s kadri in njihovim rezultatom . o naši sposobnosti KJE IN KAKO V ZMAJU URESNIČITI STABILIZACIJSKI PROGRAM Akcijski prog ram za stabilizacijo, ki ga je sprejel delavski svet in družbeno politične organizacije, sprejema in podpira pa ga vsakdo v Zmaju -morda bo prav, če navedem nekaj misli, kje in kako vidim možnost uresničitve tega programa. Čeprav je res, da samo s šted-njo ne moremo doseči "zgodovinskih skokov v razvoju" je v danem trenutku Zrna ja in družbe kot celote *■ treba okrepiti na vseh področjih stroškovno disciplino - še nadaljevati akcijo, jo razširiti na nova področja in jo poglobiti. Zadolžiti bi bilo dobro posamezne osebe za komplekse etroškov ali celo za posamezno vrsto pomembnih stroškov. Glede gibanja stroškov bo treba začeti povezovati gibanje osebnih dohodkov in v primerih, ko se zaradi večjih planskih izpadov ne more dosledno izvajati v začetku leta postavljeno razmerje skladov in osebnih dohodkov, temu primerno ukrepati . Osnovna akcija (ki mora biti čimbolj trajna in sistematična) za poenostavitev in zamenjavo uvoznih materialov z domačimi se mora pospešiti in razširiti. Tehnologi, raziskovalci, konstruktor ji, vzdrževalci in drugo strokovno osebje, ki praktično odločajo o karakteristikah materialov, naj permanentno proučujejo in upoštevajo možnosti poenostavi- tev in zamenjav uvoznih materialov z domačimi materiali. Prav je, da se člmprej in temeljito ter vsestransko proučijo posredni učinki, ki bi jih Zmaj pridobil z izvozom, čeprav so Sedanji izračuni neugodni (izvozne cene so izpod ravni DIE). Izvozne priprave naj se pripravijo tudi za alkalne in super baterije. Ne smemo ostati pri sedanjih izvoznih aranžmajih, ki so sicer že pomemben napredek in dosežek, toda naj veljajo le kot začetni korak. Nadaljevati je treba z akcijo za povečanje plasmana, ki smo jo sistematično zastavili letos spomladi, in so njeni rezultati delno že vidni. Absolutno nesprejemljivo pa je, da bi se širili na račun višanja cen ali z visokimi finančnimi vlaganji v prodajno področje. Vlagati je treba kreativne, ustvarjalne miselne napore, ne pa denar. Seveda določene Obstajajo še pomembne rezerve glede Izrabe delovnega časa (delovna disciplina, nedelo, neopravičeni "bolniški” izostanki, neizvrševanja nalog, tehnološka nedisciplina, neodgovorni odnos do rokov Izvajanja nalog itd.), katere je treba aktivirati, vsi, če posebej pa vodilni in vodstveni delavci, smo tu še posebej poklicani za izvršitev teh ukrepov in nalog. Da se prepreči širjenje premalo proučenih in neproučenih režijskih opravil, se naj do nadaljnjega ukine novo zasedanje režijskih delovnih mest, razen kadar gre za takojšnje in vidne direktne učinke teh kadrov. Obstoječi kadri pa naj dajo še več od sebe v skupno korist. Že začete priprave optimlra-nja zalog materialov naj se še pospešijo. Nabavno politiko in poslovanje je treba konkretizirati tako, da se prepreči monopol dobaviteljev (domačih in tujih) ter zagotovi sukceslvne dobave. To nalogo je treba - Slabi izdelki! - Odpravi napako. - Čakam, do mi to kontrola pove. letošnji izvoz začeti takoj, ker bo njeno sistematično pripravljanje in izvajanje trajalo več časa. V tej zvezi je akcijski program še veliko podrobnejši. Zelo pomembno je povečati odgovornost in učinkovitost, ter pospešiti uvajanje novosti na vseh področjih dela. Dosledneje je treba vključiti racionall-zatorje v že sprejete samoupravne akcije in jih preko razvojne službe organizirati v ekipe za razvojne naloge . Vsi, še posebej pa samoupravni in strokovni faktorji naj se aktivirajo na vseh vprašanjih, kjer je možno doseči večjo racionalnost in produktivnost, ter se z odločitvami na svojih področjih dela vključijo v izvajanje akcij za stabilizacijo. Posebno važno je aktivirati razne metodologije za sistematično delo v Zmaju, ki smo jih dobili od strokovnih institucij oz. zavodov, nekatere že dolgci uporabljamo, druge pa smo žal opustili (na primer operativno planiranje). Delavce je treba sproti obveščati (na kratko, jedrnato in precizno) o novo sprejetih ukrepih v Zmaju in njihovem učinku (uspehih) ter stanju akcij, in tako ustvarjati vzdušje tvornega sodelovanja vseh za izboljšanje delovnih, poslovnih in družbenih rezultatov v Zmaju in izven njega. Ker se nanašajo ti in drugi predlogi na boljše poslovanje in zaradi naše potrebe po vključitvi v širšo družbeno akcijo za boljše gospodarjenje sploh, je prev, da vsi redno spremljamo kako dogovore Izvajamo, zlasti pa še samoupravni in politični faktorji v Zmaju. Bodimo strpni in tovariški, toda če nekdo ne izvaja nalog naj gre iz naše sredine (zlasti če smo ga že prej opozarjali) . Gabrijel Sfiligoj Kljub temu, da sta do konca leta še dva polna meseca, lahko že sedaj ocenimo letošnji izvoz baterij . Do konca leta ni pričakovati bistvenega povečanja naročil . Izvozili bomo 2 milijona baterij v vrednosti 426 milijonov starih dinarjev. Največ je baterij 3R 12 (1 .350 .400 kom) , R 6 (623 .800 kom) , R 14 (11 .800 kom) , R 20 (11.600 kom) in baterij 6AF 22 (12.000 komadov) . Največji del izvoza odpade torej na baterije 3R 12 in R 6. Skoraj vse baterije 3R 12 bomo do konca leta izvozili v Nemško Demokratično Republiko, večino baterij R 6 pa v Italijo. Le majhen del izvoza odpade na Nizozemsko in Belgijo. Letošnji izvoz v Nemško Demokratično Republiko je za našo tovarno precejšnjega pomena. Gre namreč za deželo vzhodnega tržišča s strogo planskim gospodarstvom, ki ni tako občutljivo na nihanja na svetovnem tržišču. Uvoz določenega blaga prevzema ponavadi eno podjetje. Naročila so relativno velika, ker gre za kritje potreb skozi celo leto po vsej državi. Prav zaradi tega si je treba prizadevati, da bi sl zagotovili izvoz na vzhodnonemško tržišče še v bodoče, če ne v celoti pa vsaj delno. Naročilo za proizvodnjo 1.350.000 komadov baterij 3R 12 do konca leta je prišlo z ozirom na naše zmogljivosti dokaj pozno# konec julija. Dobavnih rokov se pa kljub temu povsem držimo. Izvoz baterij R 6 v Italijo ni nova stvar,saj je v preteklih letih ZMAJ izvozil veliko več baterij prav tega tipa . Zakaj tako, je treba predvsem pripisati težavam v katere je zabredlo italijansko gospodarstvo. Vendar je za nas izvoz v Italijo zelo pomemben, ker je povsem verjetno, da bomo tudi v naslednjih letih dobivali od tam naročila. Izvoz v Holandijo in Belgijo je v primerjavi z izvozom v DDR in Italijo zelo majhen. To so zelo zahtevna tržišča z močno zastopano domačo proizvodnjo baterij (Philips) ter tistimi iz sosednje Nemčije in Francije . Baterije iz Kitajske in Japonske, ki so jih tu uvažali po izredno nizkih cenah v zadnjem času le s težavo prodirajo, pa vendar ne * kaže, da bodo naše baterije v kratkem njihovo mesto. Vsaj zaenkrat ne. Na splošno o izvozu naše tovarne pa je treba povedati, da bi nam le-ta, če bi bil vedno v količinah, ki so za nas zanimive, omogočil primerno zasedbo proizvodnih zmogljivosti, večji devizni priliv in s tem tudi večji dohodek. Dobili smo povpraševanja iz še nerazvitih dežel (Etiopija, Irak, Iran) in mogoče se bo že v naslednjem letu izkazalo, da imamo precejšnje možnosti za izvoz naših baterij prav v te dežele . Branimir Gajski POZIV SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE VSEM ORGANOM IN ORGANIZACIJAM SINDIKATOV IN ZVEZE SINDIKATOV povečanje produktivnosti - naloga vsakega delavca SINDIKAT V PRIZADEVANJIH ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI DELA Občinskim organizacijam ln organom sindikatov in zveze sindikatov priporočamo, da po svojih ustaljenih poteh čim prej seznanijo vse Izvršne odbore osnovnih organizacij sindikatov s pozivom sveta Z veze sindikatov Jugoslavije o nalogah sindikatov v prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela, sprejetih 16, oktobra letos I Na 4, seji 16. oktobra letos, je svet Zveze sindikatov Jugoslavije obravnaval aktualne probleme gospodarske stabilizacije in neposredne naloge sindikatov v akciji za povečanje produktivnosti dela, Svet ZSJ je sprejel predsednikovo poročilo in poziva vse organizacije, vodstva in organe sindikata, naj povsod, kjer delujejo, ugotovijo konkretne rezerve za povečanje produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja, nato pa naj skupaj z organi samoupravljanja in z drugimi organi ukrepajo za povečanje produktivnosti in dohodka. Produktivnost dela v zadnjih letih počasneje narašča, kar se je pokazalo zlasti letos. Nujno je, da s še bolj široko akcijo takšno težnjo obrnemo v korist povečanja produktivnosti v širšem smislu in v povečanje družbenega dohodka. Zaostajanje rasti produktivnosti dela pri nas ni posledica tehnične ravni opreme ln opremljenosti dela, temveč je posledica pomanjkljivosti v splošni družbeni organiziranosti in v slabosti organizacije dela in poslovanje. Velike rezerve za povečanje dohodka so v organiziranju združenega dela na vseh ravneh po načelu dohodkovnih odnosov ln v usklajevanju tehnično tehnološke organizacije s temi odnosi. Akcijo za večjo produktivnost v naslednjem obdobju je nujno treba povezati z izdelavo samoupravnih ln družbenih načrtov in sporazumov o združevanju dela in sredstev v reprodukcijske celote. Svet ZSJ poudarja potrebo po okrepljeni družbeni akciji sindikatov, organov samoupravljanja in vseh družbenih dejavnikov za ukrepanje v tekoči ekonomski politiki, s katerim bodo spodbujali: - hitrejše naraščanje produktivnosti in ekonomike dela v vseh organizacijah združenega dela, - hitrejše združevanje dela ln sredstev ter graditev samoupravne organizacije združenega dela, - odpravljanje prevelikih razlik v ustvarjenem dohodku na delavca (petkrat, desetkrat in celo do dvajsetkrat med organizacijami, ki poslujejo pod enakimi pogoji) , - boljše in popolnejše izkoriščanje kapacitet in razpoložljivih sredstev, - odpravljanje vzrokov za velike zaloge, neporavnane račune in nelikvidnost, - racionalne in družbeno potrebne naložbe. Težišče akcije sindikatov naj bo v temeljnih organizacijah z-druženega dela za iskanje konkretnih rešitev, katerih izvedba bo povečala produktivnost dela. Sindikati se bodo še naprej zavzemali za to, da se i - hitreje izoblikuje in uveljavi stimulativne oblike delitve po delu in delovnih rezultatih, - trdno poveže naraščanje osebnih dohodkov in vseh oblik porabe z naraščanjem produktivnosti ln dohodka, - vodi stalen in vztrajen boj proti vsem oblikam nedelavnosti in nediscipline, - odkriva ln izkorišča vse druge rezerve za povečanje produktivnosti in dohodka, - nasprotuje vsem, ki s svojim ravnanjem ali odporom otež-kočajo to akcijo. Svet ZSJ poudarja, da je treba akcijo sindikatov v boju za večjo produktivnost in ekonomičnost dela najtesneje povezovati s hitrejšim uresničevanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju ln delitvi dohodka - zlasti z izdelavo osnov ln meril za individualno delitev po delu in delovnih rezultatih dela in materialno stimulacijo v vseh temeljnih in drugih organl- Organizacije sindikatov ln organi samoupravljanja naj zagotovijo tudi takšne spremembe, da se bo z osebnim dohodkom spodbujalo delo, delovne rezultate, produktivnost, racionall-zatorstvo, Inovacije ln lznaj-dlteljstvo. Prav tako je nujno, da se merjenje delovnih rezultatov razširi na čim večje število delavcev, da bodo vanj zajeti tudi organizatorji proizvodnje ln kadri v skupnih službah, saj se bo s tem povečal tudi njihov Interes za večjo produktivnost dela ln za večji dohodek . Osnovna smer aktivnosti sindikatov naj bo proučevanje ln prenašanje pozitivnih Izkušenj lz prakse organizacij združenega dela, ki z razvijanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov dosegajo največjo produktivnost ln dohodek. Proučevanje rezultatov produktivnosti ln poslovanja bodo sindikati organizirali po panogah ln grupacijah sorodnih proizvajalcev na podlagi primerjalnih kazalcev o poslovnosti. Z rezultati naj bo seznanjen vsak delavec, da mu bodo jasni ne le vzroki za morebitno manjšo proizvodnjo, Izgubljen dohodek, ■anjšl obseg sredstev za akumulacijo, za osebne dohodke, za skupno porabo Itn., temveč da mu bodo poznani tudi načini za Izboljšanje stanja. 5e Intenzivneje vključevanje vseh organizacij ln organov sindikatov ln zveze sindikatov v stabilizacijsko akcijo s prizadevanji za povečanje produktivnosti dela v najširšem smislu bo naš največji prispevek k uresničevanju nove ustavne ureditve. SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE zaenkrat ODLOŽEN PREHOD NA MALOPRODAJNE CENE Kot je znano, je Sekretariat sveta za metalno ln elektroindustrijo Gospodarske zbornice Jugoslavije predal gradivo, sporazum, ki so ga v okviru te zbornice sprejeli proizvajalci ln kupci baterij ln baterijskih svetilk o prehodu na maloprodajne cene. Sporazum je bil sklenjen 26 .6 .1975 ln predan Zveznemu zavodu za cene. bistvo sporazuma je, da se v bodoče, verjetno bi sc uporabljal sporazum od 1. januarja 1976 dalje, baterije in svetilke prodajale po maloprodajnih cenah. Zmaj je medtem že ugotovil, da bi bile maloprodajne cene v povprečju sicer enake, ven-ar pa bi bila ponekod odstopanja - ponekod bi bile večje, drugod pa manjše od tega povprečja, ki je bilo prikazano v dokumentaciji. Zvezni zavod za cene je izdal posebno "Rečenje" s katerim zadržuje izdajo soglasja na o-menjeni sporazum na maloprodajne cene galvanskih elementov in baterijskih svetilk, dopušča pa možnosti pritožbe na Zvezni sekretariat za tržišče in cene, s tem, da sc pritožbo vloži preko zveznega zavoda za cene v 15 dneh. Zvezni zavod za cene je svojo odločitev sprejel na podlagi Zakona o družbeni kontroli cen, ter izrecno navedel med drugim naslednje: "... zvišanje cen lz sporazuma ni v skladu z ekonomsko politiko ln [olltiko cen, sprejeto v Resoluciji o osnovah skupne politike ekonomskega in soci- se ne alnega razvoja Jugoslavije v letu 1975, ln z Dogovorom o Izvajanju politike cen v letu 1975... dokler se ne izvrši to usklajevanje. Zvezni zavod za cene vztraja na svoji odločitvi...". Zanimalo nas je ali sc bo Zmaj pritožil kot eden Izmed sopodpisnikov tega sporazuma na strani proizvajalcev baterij . Izvedeli smo, da tudi Zmaj v tem trenutku bitke za stabilizacijo smatra, da ne bi bilo primerno uveljaviti sporazum. Croatia ln Tesla sami pa se pritožiti ne moreta, ker ne predstavljata kvalificirane 2/3 večine prolzvajalcev na tržišču . Iz vsega navedenega lahko rečemo, da je prehod na maloprodajne cene odložen do nadaljnjega, da bo pri nekaterih kupcih, zlasti Croatllnlh to vzbudilo negodovanje, da pa nekih [osebnih tržnih ln finančnih težav za Zmaja ni pričakovati . Uredništvo "tikljuAne operacije del« nn rt ikr tipki .n loterije R 6 korak dalje KORAK DALJE V DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V mnogih samoupravnih organih In na drugih mestih javnega razpravljanja je bila večkrat Izrečena zahteva, da naj bo delitev osebnih dohodkov čimbolj pravična in povezana z rezultati dela. Prepričani smo, da je zahteva na mestu. Zavedati se namreč moramo, da to ni stvar, ki se da realizirati čez noč odnosno urediti z izdelavo določenega pravilnika oz sporazuma, ampak je to hkrati vzvod za aktiviranje naše pripravljenosti in strokovnosti v najširšem pomenu besede . To pomeni, da se ne moremo zadovoljiti le z znanjem oz. mnenjem posameznikov, temveč je to stvar, ki zahteva širok krog sodelujočih in najširšo izmenjavo mnenj, predlogov in pobud. Skratka, če Selimo zahtevo uresničiti, tedaj je to resnično veliko in odgovorno delo. Enaka zahteva se je rodila skoraj vvseh delovnih organizacijah, toda malo je takih, ki se lahko ponašajo, da so v tem tudi uspeli. Vzrok temu je znan in se največkrat navezuje na to, da sicer vsako družbeno priznano delo ustvarja vrednost, dočlm so merila vrednotenja dela različna in specifična od podjetja do podjetja. Komisija, ki je bila Imenovana v okviru naše tovarne je bila v prvi vrsti postavljena pred v delitvi nalogo, da se s primerno metodo vrednotenja delovnih mest nadomesti sedanjo analitično oceno delovnih mest. Zamena za dosedanjo metodo naj bi bila nova metoda vrednotenja delovnih mest, ki obsega i 1 . Vrednotenje delovnih mest s koeficienti glede na naloge in zahtevano izobrazbo po samoupravnem sporazumu za elektro kovinsko industrijo SRS. 2 . Vrednotenje oz. fino razvrščanje delovnih mest s pomočjo metode primerjanja parov delovnih mest, ki je bilo izvedeno z ocenjevalci v posamezni službi, kjer so ocenjevalci ocenjevali posamično. Ocenjevalci so se odločali na osnovi lastnega mnenja o zahtevnosti DM od UM - kar da subjektivno oceno. Izid ocenjevanja pa se upošteva kot objektivna vrednost delovnega mesta, če se subjektivne ocene posameznih ocenjevalcev med seboj ujemajo. Preverjanje skladnosti ocen pa se je opravilo po statističnem izračunu. Dokončna razvrstitev delovnih mest od na j zali tev ne j šega do najmanj zahtevnega [>a je rezultat razvrstitev vseh ocenjevalcev v skupini. Za proizvodna delovna mesta pa je strokovna komisija opravila vrednotenje delovnih me s t na osnovi koeficientov lz samoupravnega sporazuma clcktroko-vinske Industrije SRK ln po kriterijih o zahtevnosti, fizičnem naporu, odgovornosti, samostojnosti na delovnem mestu, kar narekuje tehnologija dela v proizvodnji. 3 . Ovrednotenje delovnih mest z razvrstitvijo v razrede de la . Na osnovi ocenitve delovnih mest s koeficienti se je delovna mesta razvrstilo v «8 razredov z razponom od 100 do 5»S- točk . Medtem, ko bo imela točka isto funkcijo kot doseda j, to je da se glede na rezultat poslovanje podjetja spreminja vrednost točke . Komisija, ki je bila imenovana v okviru naše tovarne, pa je bila postavljena pred drugo nalogo ln sicer, da se pripravi nov sistem, ki ne more sloneti zgolj na oceni delovnega mesta ln izpolnjevanju zahtev do delavca po praksi in izobrazbi na tem delovnem mestu, ampak, da se na ovrednotenje delovnega mesta naveže tudi metoda za vrednotenje posameznika v skupnem rezultatu glede na kvaliteto opravljanja dela na delovnem mestu. Ustvariti tak sistem pa je naša želja, zavedamo se da pot do tega ni enostavna. Vzrok temu pa je predvsem v tem, ker danes ne obstaja delovna organizacije, kjer bi se dalo de- 6 naš glas lo na vseh delovnih mestih objektivno vrednotiti. Namreč, tista delovna mesta in z njimi povezano delo, kjer so rezultati dela merljivi, precej olajšajo tovrstno delo in tudi metode za takšno merjenje se v praksi uporabljajo in razširjajo (individualna norma,skupinska norma, cenik del itd.) . Veliko težje pa je ustvariti sistem tam, kjer se delo ne more objektivno meriti, tam se uporablja metoda merjenja učinkovitosti delavca na osnovi določenih kriterijev. Metoda za merjenje učinkovitosti delavca na delovnem mestu ni metoda, ki se lahko preneča iz ene delovne organizacije v drugo, ampak je to metoda, ki je prilagojena na specifičnosti dela v organlzaclji. Predpogoj za uvedbo metode za merjenje učinkovitosti je analizira*je in grupiranje med seboj po enakosti in značilnosti dela, iz tega sledi, da uporabljamo več kriterijev z različnimi zahtevami v odvisnosti do razlik med delovnimi mesti in zaposlenimi. Kriteriji za merjenje učinkovitosti so prilagojeni človeku in njegovim delovnim navadam oz. tistemu, s čimer želimo delavca stimulirati, k višjemu poslovnemu rezultatu. Metoda za merjenje učinkovitosti je pripravljena tako, da je razumljiva čim širšemu krogu delavcev in še posebno tistemu, ki je po njej ocenjen . To pa dosežemo le tako, da smo izbrali take zahteve in kriterije, ki so jasni in enostavni in ne dvosmiselni. Ob tem je pomembno tudi to, da število zahtev ni preveliko, ampak seuporabl le toliko kriterijev, da se loči boljšega delavca od slabšega in se ga temu primerno tudi sti-milira. Poleg navedenih dveh metod ki bodo zajete v našem novem samoupravnem sporazumu, bo delno spremenjen sistem vrednotenja težjih delovnih pogojev, ki ga narekuje sporazum elcktrokovinske industrije na osnovi teže delovnih pogojev po meritvah Zavoda za varstvo pri delu. Po teh meritvah se lahko delovna mesta razvrsti v S težavnostnih skupin. Ravno tako se bo spremenilo tudi naše sedanje vrednotenje "minulega dela", ki je v bistvu vrednotenje stalnosti s si-temom za vrednotenje minulega dela, ki ga predvideva Sporazum elektrokovlnskc industrije SR Slovenije. In še sklepna misel : Naš sporazum, ki bo v kratkem v javni obravnavi nam bo dal vrsto dopolnjenih oz .novih oblik za vrednotenje našega dela. Ob tem pa se moramo zavedati, da njihova uporabnost še ni garancija, da smo ustvarili sistem ki omogoča najboljšo obliko delitve osebnih dohodkov, ampak je to le predpogoj v zahtevi s katero želimo ustvariti tako merilo, ki bo zagotavljalo osebne dohodke in ostala vrednotenja (pogoji dela, minulo delo) v delovni odvisnosti po vloženem delu . Aleš Smrdel pa še to Prvo cepljenje proti gripi z mrtvim cepivom je bilo v Zmaju v četrtek 38. oktobra . Omeniti velja začudenost, da se je od vseh zaposlenih dala cepiti le dobra tretjina delavcev . Zvedeli smo, da nekateri naši delavci, ki so letovali na Uskovnici, niso vpisali v knjigo gostov vseh tistih, ki so j ih pripeljali e seboj. Ker pa je potrebna bočna evidenca gostov zaradi prijave, naj v prihodnje vsakdo vpiše tudi tista sorodnike ali prijatelje, ki z njim letujejo na Uskovnici. Razmišljamo tudi že o obisku Dedka Mraza za nafte otroke. Letos, tako upamo, bo mladinska organizacija v Zrna ju pripravila izvedbo prog razna za na Se najmlajše. svečan sprejem v organizacijo zsm Osnovno organizacijo zveze socialistične mladine v tovarni Zmaj si je s svojim programom zastavila tudi nekoliko sve-čanejSi sprejem v OOZSMS s podelitvijo članskih Izkaznic. Ustanovni zbor organizacije smo v tovarni imeli že v decembru 1974, terej takoj po 9 . kongresu ZSMS in ZSMJ smo se na novo organizirali. V osnovno organizacijo se je že takrat včlanilo 35 mladih, število se je spreminjalo zaradi odhodov nekaterih iz tovarne, sprejemali pa smo tudi nove člane v svoje vrste. Trenutno je v osnovno organizacijo ZSM v tovarni včlanjenih 35 mladih, od tega 15 mladink in 20 mladincev. Kadrovsko evidenco imamo lepo urejeno, od Občinske konference smo prejeli izkaznice in značke, treba jih je bilo le še razdeliti med člane osnovne organizacije. Svečani sprejem smo pripravili v petek, 17. oktobra v naši sejni sobi, ki smo jo v ta namen svečano okrasili z cvetjem in zastavami. Predsednica osnovne organizacije Franlka Tkalec je imela ob tej priložnosti govor v katerem je povedala nekaj o aktivnosti naše osnovne organizacije, problemih mladih, naših uspehih, poudarila je večjo aktivnost in odgovornost vseh članov in zaželela še veliko uspešnih akcij mladih v tovarni in posameznikov na delovnih mestih. V svojem govoru je med drugim poudarila tudi: "...9. kongres ZSMS je sprejel usmeritev da mora ZSMS postati enotno, celovito, učinkovito razredno gibanje mladih ljudi, ki bo sposobno po drugačnih, ustreznejših oblikah organiziranosti uveljaviti novo vsebino aktivnosti. ZSMS mora postati množično in učinkovito sredstvo za mobiliziranje, organiziranje in usmerjanje mladih ljudi za neposredno družbeno akcijo, tako v družbeno političnih, interesnih skupnostih in drugih sredinah, kjer se mladi morajo politično in samoupravno uveljaviti kot det lavcl, kmetje, učenci in občani... Člani organizacije so dolžni uresničevati odločitve, katere so sprejeli na svojih sestankih ter izvrševati naloge, ki izhajajo iz demokratično sprejetih dogovorov organov ZSMS y občinah, regiji, republiki in federaciji. Uresničevanje stališč in sklepov predstavlja merilo odgovornosti vsakega člana organizacije ZSMS ... Ena glavnih nalog naše organizacije je, kar največ prispevati k stabilizaciji in to v tovarni in izven nje. Ta akcija bo ponovno pokazala, kdo se je pripravljen vključevati v tokove naše družbe, ne samo udobne temveč tudi naporne, kdo pa ostaja pri vsem tem ob strani...nova organiziranost nalaga aktivnost vsakemu članu, sicer ni uspehov. ...Če samo na hi|ro pogledam aktivnost naših čla- nov 00 moram žal ugotoviti, da ne moremo biti najbolj zadovoljni. Mogoče je krivda na naši strani, da nismo znali in uspeli zainteresirati vseh mladih za določena področja delovanja mladine ." Ob koncu svojega govora je pozvala mlade, da se aktivneje in odgovorneje vključijo in sodelujejo pri delu osnovne organizacije, da ne bodo vedno Izstopali le nekateri posamezniki. Izrekla pa je tudi kritiko na neopravičeno odsotnost nekaterih mladincev s te svečanosti. Kratek nagovor je imel tudi sekretar 00ZK tovariš Jože Lavrin. Mladim je čestital k njihovim uspehom, orisal možnosti delovanja mladih v tovarni ob borbi za stabilizacijo. Spomnil se je tudi na preteklost, ko mladina v tovarni ni imela takšnih možnosti za delovanje kot jih ima sedaj, ko mladi uživajo vso podporo družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in vsega kolektiva. Izrazil je tudi upanje, da bo osnovna organizacija mladih tudi v bodoče sodelovala z zvezo komunistov v tovarni, da bo skupaj vzgajala mlade za delovanje v zvezi komunistov, ob koncu pa zaželel mladim še veliko uspehov. Predsednik sindikata tovariš Milan Jakomin je zaželel mladim pri svojem delu veliko uspehov, ter poudaril, da bodo mladi imeli pri svojem delovanju vso podporo sindikata, zaželel pa je Se boljše uspehe in sodelovanje . V imenu direktorja podjetja pa je navzoče na svečanem •prejemu pozdravil tovariš Primožič Bojan. Mladim je čestital ob podelitvi izkaznic, ter izrazil vso podporo in pripravljenost za sodelovanje s strani vodstva podjetja ter zaželel še veliko uspehov. Ob tej priložnosti je bil izveden tudi kratek kulturni program. Recitirali so Maks, Aleš in Marija ter poželi buren aplavz . Nato je sledila podelitev članskih izkaznic in značk ZSMS. Podeljevala jih je predsednica, vsakemu mladincu in mladinki je povedala nekaj vzpodbudnih besed z upanjem na boljše delovanje mladih. Obljubili smo, da bomo opravičili zaupanje v mlado generacijo, da bcmo dobri delavci in samouprav-1 jalcl. Potem je sledila prosta razprava, kako je bilo in kako bo v bodoče teklo naše delo v OOZSM, pripravljeni so bili tudi okusni kruhki in sokovi, čeprav dogodek ni bil ovekovečen s fotografskimi posnetki, bomo dan, ko smo prejeli članske izkaznice v novo organizirani zvezi socialistične mladine, obdržali v trajnem spominu. M .K . praktikant iz francije Fierre Terech Mednarodna organizacija za izmenjavo študentov - praktikantov (IAESTE) v času semestral-nlh počitnic, poskrbi tudi za to, da stotine naših študentov iz Jugoslavije potuje in prebije v tujini 1 mesec ob delu v različnih tovarnah, inštitutih in drugih ustanovah. Enako število tujih študentov pa se seznani z delom v naših tovarnah. Tako je naša kadrovska služba že v začetku leta 1975 dala pristanek organizaciji IAESTE, da bomo v avgustu 1975 imeli v naši tovarni praktikanta iz Francije z Imenom Pierre TERECH, Seveda so bili znani že vsi podatki o kandidatu, uspehih v šolanju, kje živi, kako se obnaša itd. V zadnjih dneh julija pa smo ga lahko že osebno spoznali. Njegovo delo je bilo v našem laboratoriju, predvsem na uvajanju analitskih metod za določanje sestavin v raztopinah ki jih dobimo ob predelavi odpadkov mangana v prisotnosti klorldnih ionov. Ko smo ga seznanili z nalogo, smo mu prepustili vso izbiro, da sam preveri možnosti uporabe najrazličnejših metod iz potenei-ometrlčnih tltracij, fotome-trije, kompleksometrije, kar naj bi imelo prednost pred gra-vimetrijo. Na razpolago je bilo tudi nekaj na j nove j Sc tuje literature iz analitske kemije. Po izjavi praktikanta, je bila naloga zelo zanimiva, pa tudi zahtevna in je bilo potrebno mnogo dela, da so se že v nekaj tednih pokazali uporabni rezultati ter predlogi za uvedbo najprimernejših analitskih metod. Vsekakor pa je praktikant ogromno pridobil v spoznavanju nekaterih posebnih manj znanih področij iz tltrlme-£ričnih analiz. Naštejmo še nekaj osebnih podatkov, kakor jih je sam navedel, ko je zaključil s prakso pri nas i - rojen i 12.10.1953 v Sartrouville/Franclja - šole i 1971 - Tehniška srednja šola, 1973 - Kemija I. stopnja (Inštitut za tehnologijo - Orsay, prvo mesto med 150 absolventi), 1975 - Ecole Nationale Superiere de Chemle de Pariš E.N.S.C.P., končana dva letnika, preostane še zadnji - tretji letnik. - prakse i po 1 - 2 meseca počitniške praksa v Institut Francals du Petrole, Ciments Lafarge Alumlnium Industry Pechlney etd . Dodajmo še naslov njegovega stanovanja v predmestju Pariza, če mu bo kdo želel pisati i Pierre Terech, 78500 -SARTROUVILLE, 8 Rue du 11 . Novembrč, France . P .2 . zaloge materiale iz uvoza Na podlagi vpogleda in konsul-tacij s strokovnjaki iz Beograda, kakor tudi detajlnih pregledov in proučitve Uradnih listov, izhaja glede podražit-vene problematike uvoznih materialov več novosti v družbenoekonomskih pogojih in s tem tudi znotraj Zmaja, predvsem naslednje s - Z Ur ,1.39/75, str. 1., predpis št. 601 se morajo cene barvnih kovin in njihovih polizdelkov po družbenem dogovoru znižati kadar se znižajo zadevne cene na svetovnih borzah (vse podrobnosti prinaša cit. Odlok) . - Cinkarna Celje bi morala npr. znižati cene za dobave Zmaju na izhod.lščnir.nivo Samoupravnega sporazuma, če bi ga seveda bila doslej koristila za zvišanje cen. Vendar pa po informacijah iz našega marketing sektorja Cinkarna samoupravnega sporazuma sploh ni izkoristila, zaradi tega so (če so navedene informacije pravilne) cene Cinkarne legalne. - Cene grafitnih šibk (" polizdelek) Zrna je vel ne moremo glede cene oporekati, ker je Zmaj menjal dobavitelja (ni namreč odgovarjala kvaliteta dotedanjega dobavitelja), pri novem dobavitelju pa smo morali plačati višjo ceno. - Polizdelki cink klorid in amon klorid so se dosedaj dobavljali iz Poljske . Poljski dobavitelj ni hotel več dobavljati in Zmaj je moral akceptirati višjo ceno pri Zahodnonem škem in belgijskem dobavitelju. Kvaliteta novih dobaviteljev je v redu, cena pa takšna kot je. - Sorazmerno visoke zaloge uvoznih materialov so bile poleti in v začetku jeseni očitne, so pa posledica naslednjih dejstev ; . Zmaj je dolgoročno gledal in naročal po planu, . Poraba materialov je bila v letu 1975 v zaostanku (pa čeprav je baterij manjkalo in bi torej letne količine po planu odgovarjale, dinamika koriščenja pa je bila pod planom). . Ko je Zmaj že imel na poti dražji material iz zahodnega tržišča je Poljska iznenada spet ponudila cenejši material. Zmaj je priliko izkoristil - torej v breme velike zaloge. . Elektrolitski mangan je po Začetek potovanja baterij v izvoz posebno ugodnem aranžmanu nabavljen leta 1974 za dve leti skupaj, plačan pa je v letu 1975 . Količinsko je bil Zmaj prenatrpan (navidezni problem), finančno pa je to izjemno dobra poteza in prilika (to pa je tudi cilj dohodkovnega gospodarjenja) . - Zaradi nezaustavljive inflacije, katere stopnja je in bo verjetno še nekaj časa višja od obrestne mere za obratna sredstva (čeprav ima Zmaj precej obsežna lastna obratna sredstva) in večja od obrestne mere za osnovna sredstva, lahko zaključimo, da zaloge Zmaja niso poslovni,niti družbeni problem. To tudi ni finančni ali pravno ekonomski problem oz . sporna ocena. - Glede cen domačih materialov je generalna ocena po kon-sultacijl marketing sektorja, da zaenkrat ni drastičnega Izsiljevanja s strani dobaviteljev ali kršitev s strani dobaviteljev. Samo en edlnido-bavitelj je izsilil svoje zahteve, ker ima praktično monopol nasproti Zmaja. Potemtakem lahko rečemo, da kolektiv na področju ekonomlzi-ranja zalog in uvoza dobro in družbeno ekonomsko zdravo posluje in upravlja z družbenimi sredstvi in delom. Gabrijel Sfiligoj samoupravljanje - gospodarjenje -poslovanje - dohodek Smisel sleherne družbene organizacije ljudi je, da zagotovi proizvodnjo in reprodukcijo v materialnem in družbenem smislu. Samoupravni socialistični družbeni sistem prav tako terja in omogoča zagotavljanje proizvodnje in reprodukcije. Smoter osnovnih celic samoupravnega socialističnega gospodarstva, tj. TOZD jev tem, da na podlagi samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov (zapisanih v Ustavi) uveljavljajo v vsakodnevni praski vse večjo, racionalnejšo in smotrnejšo proizvodnjo in reprodukcijo samoupravnih družbenih odnosov. Smotrnost in uspešnost TOZD v navedeni smeri spremlja družbena skupnost preko družbeno ekonomskih pogojev gospodarjenja in tržišča, preko zaključnega računa TOZD in preko družbeno angažiranih akcij subjektivnih -zavestnih - faktorjev, na primer družbeno političnih organizacij. Gospodarjenje in uspešno poslovanje TOZD se lahko pri nas pokaže le skozi dohodek, ker imamo v samoupravnem socialistično plansko-tržnem Bistemu dohodkovni sistem v katerem so zajeti vsi motivacijski elementi za dobro gospodarjenje in uspešno poslovanje ter reprodukcijo samoupravnih odnosov. To merilo za TOZD je v praksi že uveljavljeno . 2e večkrat smo v Našem glasilu pisali, da tržno tekmovanje v samoupravni družbi dobiva vedno bolj konstruktiven značaj in da je vedno bolj v okviru poslovnih in družbenih norm (pravil obnašanja) . Prav tako smo že večkrat pisali, da na primer baterijska grupacije posluje v okviru uvozne zaščite svojih proizvodov, kar pomeni, da na doma- čem trgu ni tuje, inozemske konkurence, ampak le domača. Za Zmaj pomeni to, da se tržišče srečuje le z baterijami Tesle in Croatie (2 leti pred začetkom redne likvidacije -letos junija - pa še z baterijami El Lumine iz Zemuna) . Kako poteka to tržno tekmovanje in kakšne cilje ima in kakšni so rezultati? Cilji so zlasti v tem, da se dvigne raven preskrbe potrošnikov z baterijami, pospeši iskanje novih tehničnih rešitev, izboljšava kvalitete, poveča produktivnost, znižajo stroški, poveča likvidnost, povečajo ekonomičnost, rentabilnost, sigurnost razvoja, povečajo dohodek, finančni rezultat, solidnost poslovanje, redna razširjena reprodukcija (tovarna v Stegnah) osebni dohodki, skladi, družbeni standard delavcev in omogoča trajen stabilni vsestranski razvoj TOZD kot gospodarske organizacije in kot delovne skupnosti. Primerjavo doseženih rezultatov med Zmajem ln Croatlo na delavca v prvem polletju lani in le&os je naslednja: (v n.din) Zaključek: Tokrat bomo rekli le to: Delo, samoupravljanje ln resnična bi--tka za stabilizacijo eo uspešnejši od česarkoli - služijo tržišču, delavcem, potrošnikom ln družbi. Nadaljujmo začete akcije, sposobni smo zanje in zelo je potrebna in poštena I Več o vsem tem ln onem glede rezultatov tržne tekme jugoslovanskih baterijskih tovarn berite še v člankih tov. Sfiligoja, člankih uredništva in drugih piscev v zadnjih letnikih Našega glasa. Posebno aktualno v zvezi s tem so tisti članki, ki govorijo o poslovnem sodelovanju ln ukrepih ter poduku, ki sledi iz propada Lumine. (Potek tržnega tekmovanja ni ravno najbolj fair - lep v smislu poslovnih običajev - je pa precej soliden. V zadnjih letih /naslednja stran/ v ooo Kazalci Croatla Z m« 1 v dobro Zrnata 1974 1975 1974 U1975 1974 1975 Vrednost prodaje na delavca 75.666 98 .458 107 .900 127 .726 + 43 t + 30 1 Dohodek na delavca 29.99.1 33 .555 40 .383 36 .558 + «6 5 + 9 % Dobiček na delavca 7 .572 6 .575 12 .618 10.333 + 67 6 '+ 57 % Povprečni mesečni neto OD na delavca 2.103 1 .352 2 .436 2.836 + 16 a + 21 % /a prejšnje strani/ gospodarjenje »o na to mnogo vplivali družba * predpisi in politiko, baterijski proizvajalci pa z zavestnimi prizadevanji - tovarne kot celote in posamezniki, ki delajo na ustreznih delovnih mestih. Rezultati se lahko spremljajo in prikažejo bolj ali manj skupno (sintetično) ali podrobno. Zavisi kaj želimo videti. Tokrat burno prikazali predvsem nekatere finančne rezultate od katerih preko ostvar-jene in plačane prodaje baterij končno živimo. O drugih primerjavah, uspehih, slabostih, ukrepih in nalogah pa bomo pisali podrobneje prihodnjič. 0 nekaterih smo že govorili na organih upravljanja, zborih, pisali v Na lem glasu ali v poslovnih poročilih, in si jih tovarna Zmaj in Croatia izmenjujeta . Za Teslo žal nimamo podatkov, čeprav lahko rečemo da njeni finančni rezultati nesporno zaostajajo za Croa-tlo in e tem tudi za Zmajem. Za EI-Lumlno pa vemo, da je zaradi visokih isgub v postopku llkvl-clje.) PA Se to i Optimizem in vztrajnost, odgovornost in resnost so odlično orožje nekega TOZD; besedni dvoboji, poslovna sanjarjenja, natezanje s tržnim deležem, reževanje finančnih rezultatov e cenami,uvozne kombinacije in grandomanlje dajejo le prlvidne rezultate, realnih, zlasti trajnih pa nikoli! G.S. I. NATEČAJ za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih » sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana je na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin ter pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana razpisala prvi natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, objavljeno v Delu dne 27 .septembra 1975 . Objavljeni natečaj je imel tudi pri nas v Zmaju dokaj šen odziv. Po informacijah iz kadrovske službe smo zvedeli, da so vse vloge za priglasitev na natečaj že odposlane samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana. Kriterije pod "Družine in občani z nižjimi dohodki" izpolnjujejo pri nas naslednji delavcii Peretlč Julijana Pantič Andja Stefanovič Ikoni j a Korlat Djula Bremec Danica Mesič Jožefa Markovič Milica Osolnik lSiliva Hranlč Marija Krstič Pantelija. Kriterije pod "mlade družine" izpolnjujetai Žnidaršič Danica Podržaj Alenka. Lanskoletnega natečaja bivšega Solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin se je udeležilo 15 kandidatov. Od tega bo dobili stanovanje i Erjavec Slavica Sladojevič Mara Zadravec Alojzija Fillpovska Fani. Ostali so evidentirani oziroma so kandidirali ponovno. O rezultatih natečaja bo vse prosilce platano obvestila strokovna služba odbora za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljublja- E rjave e Slavica ob stroja za izdelovanje členov E 20. Od bivšega Solidarnostnege stanovanjskega sklada je dobila stanovanje v letošnjem letu. »Zmaj« v sodobnih gospodarskih tokovih V glasilu občinske konference SZDL Ljubijana-Center "Dogovori"1 v mesecu avgustu je bil objavljen sestavek pod gornjim naslovom, ki ga zaradi nekaterih zanimivosti tudi za naše sodelavce v celoti objavljamo. Kar pa zadeva glede Števila zaposlovanja delavcev ln izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, je treba propomniti, da je v zadnjem obdobju nastala bistvena sprememba v primerjavi a stanjem v poletju ali celo spomladi. _ yre Tam! kjer čmartlnska cesta zavije pod železniško progo, se ob železniškem in avtomobilskem trušču že skoraj 50 let stiska ljubljanska tovarna baterij "Zmaj". Ozek prostor med železnico in cesto ne dopušča več nobenih dograjevanj in zaradi tega utesnjenih in neprimernih prostorov, ki so zasedeni do zadnjega kotička in ki tovarni ne nudijo nobene možnosti več za normalno, razširjeno poslovanje, se v "Zmaju" pripravljajo za selitev. Prav zaradi teh načrtov v podjetju že tri leta niso nič investirali, saj večino sredstev odvajajo za nove prostore na industrijskem kompleksu Iskre v Stegnah. Objekt bo veljal okrog 90 milijonov dinarjev. Vendar so se znašli v zelo neugodnem obdobju za investiranje, kajti sami stroškov te investicije ne bodo zmogli, bančnih sredstev za nove investicije pa zaenkrat ni. Tako bodo s selitvijo morali počakati. Utesnjenost pa je tudi eden izmed vzrokov, da se je v podjetju močno razvila inovacijska dejavnost,! ta je vnesla v proizvodnjo že nekaj novih lastnih avtomatov, ki so olajšali proizvodnjo in povečali kvaliteto. Izpopolnjujejo tudi baterijske sisteme primarnih baterij, to je tistih, ki se naknadno ne polnijo. Kljub prostorski stiski pa v "Zmaju" izdelajo kakšnih 35 do 40 milijonov baterij na leto, ki jih v glavnem prodajo doma, kjer imajo med tremi jugoslovanskimi proizvajalci baterij velik delež. Za proizvodnjo baterij pa morajo uvažati kar 25 odstotkov surovin, kot so acetllenske saje in salmijak, ki jih v Jugoslaviji nihče ne izdeluje. Da bi vsaj delno izravnali plačilno bilanco, morajo povečati izvoz in kljub trenutno neugodnemu stanju ga bodo letos povečali za skoraj 300 odstotkov. To povečanje gre predvsem na račun izvoza v NDR in v ostale države klirinškega območja, kamor bodo letos izvozili skoraj dva milijona baterij . To je še toliko pomembneje, ker poraba baterij doma, ki je že tako izredno nizka, ne raste, tako, kot je pred leti ln kot so predvidevali. Zato v "Zmaju" že tri leta, kljub ustreznemu povečanju proizvodnje ne Povečujejo števila zaposlenih. Dogaja se celo, da zaradi zasičenosti trga nimajo povsem izkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, kar se vsekakor odraža na produktivnosti. Zato sprejemajo tudi zanje manj ugodne izvozne posle in letošnji večji izvoz bo tudi vplival na povečanje produktivnosti. Povečanje produktivnosti pa je ena glavnih nalog, ki sl jih je aktiv ZK v "Zmaju" s sindikatom vred zadal v svojem akcijskem programu, katerega dosledno uresničujejo. Jože Fošnerič gledališče V poletju leta 1972 smo na osnovi sklepa delavskega sveta pristopili v članstvo gledališke komune pri Slovenskem narodnem gledališču. To je posebna organizacijska oblika samoupravnega povezovanja neposrednih proizvajalcev in gledaliških umetnikov, ki naj uvaja nove, neposredne odnose med občinstvom in izvajalci. Večkrat zasledimo na oglasnih deskah obvestilo o napovedani predstavi, za katero se zbere število kandidatov za ogled predstave, nakar dvignemo vstopnice za red "premierski* in “konto" . V zvezi s tem pa se vodi v kadrovski službi evidenca gledaliških predstav, kdaj in kje je bila izvedena ter koliko članov iz posameznih služb v Zmaju se je udeležilo gledaliških predstav. PLODNA INOVACIJSKA DEJAVNOST V KOLEKTIVU ZMAJ Z ULTRAZVOKOM PO KAKOVOSTI Pomemben prispevek novator|ev v prizadevanjih zo stabilizacijo 9 Proizvodnja brez konkurence • Prelomnico v tehnološkem razvoju V Delavski, enotnosti z dne 11. oktobra letos je bil objavljen sestavek pod gornjim naslovom, ki ga zaradi nekaterih podatkov in zanimivosti okrog izdelave naSih super baterij objavljamo v celoti, ker smatramo, da je omenjeni članek lep prikaz na Sega prizadevanja in obenem zanimiv za vse nas - tudi neposredne proizvajalce omenjenih Vsi ali skoraj vsi smo že Bližali za ljubljansko tovarno Zmaj. Vemo zanjo, saj nemalokrat iščemo njene Izdelke in se hudujemo, če jih ne moremo kupiti ta-korekoč v vsaki trgovini, od kioska do samopostrežbe. Doma imamo namreč vse več naprav, ki brez baterij enostavno ne delajo. Potrebujemo jih za radijske sprejemnike, magnetofone, brivnike, filmske kamere, svetilke, najrazličnejše igrače in še za marsikaj. Skratka, za ljubljansko tovarno baterij Zmaj smo že večkrat slišali . Verjetno pa večina med nami kaj malo ve o kolektivu, ki nas zalaga z baterijami, in o njegovih vsakodnevnih naporih, da bi bili ml potrošniki kar najbolj zadovoljni. Da bi nam.baterije dolgo in dobro služile, da bi nam uničile čim manj naših stvari. Baterije namreč lahko tudi kvarijo, še posebno, če z njimi ne znamo ravnati... 0 vseh teh stvareh Je stekla beseda z delavci Zmaja. Pogovarjali smo se o prizadevanjih maloštevilnega kolektiva in posameznikov, da bi bil proizvodni proces čim racionalnejši, izdelki pa seveda kvalitetnejši in trajnejši. Pogovarjali smo se z ljudmi, ki so veliko pripomogli k ugledu te ljubljanske tovarne, z ljudmi, ki jih imenujemo novatorji, izumitelji... LETO 75 POMEMBNA PRELOMNICA Pogovor je stekel najprej na temo "rdeča baterija SUPER". Gre za nov proizvod tovarne, na katerega so delavci v Zmaju upravičeno ponosni. Dolgoletni trud se je bogato obrestoval, trdo delo ni bilo zaman. Nova baterija je namreč doma brez konkurence. "Letošnje leto pomeni za našo tovarno pomembno prelomnico v tehnološkem napredku", nam pripoveduje konstruktor inž. Jože Lavrin. "V proizvodnji baterij smo pričeli uporabljati ultrazvočno varjenje, s čimer smo uspeli odpraviti veliko hibo klasičnih baterij. Običajne baterije, znane v svetu pod Imenom Leclanche, imajo namreč precejšnjo tehnološko pomanjkljivost, saj prepogosto izteče elektrolit . Jedka raztopina pa lahko povzroči veliko škodo, predvsem na vezju in stikih. Zal pa naši potrošniki ne poznajo zlatega pravila, da baterije nikoli ne smejo biti v aparatu, ko ga ne potrebuje- mo. Zdaj smo našli tako konstrukcijsko rešitev tokoodvo-dov pri bateriji, da jih lahko zvarimo s pomočjo ultrazvoka z ohišjem v nepredušno baterijo. S tem so postale naše baterije povsem nenevarne za okolico. Postopek ultrazvočnega varjenja uporabljamo že nekaj mesecev, toda zaenkrat le za baterije Super R 20 in Super R 14. Že v prihodnjem letu pa bomo po tem postopku izdelovali vse tipe naših baterij. Iz naše tovarne bodo prišle milijonske serije novih super rdečih baterij". Izum, ki je za kolektiv tovarne Zmaj praktično neprecenljive vrednosti, je delo našega sogovornika inž . Jožeta Lavrina . Njegovi sodelavci vedo, kaj bo potegnila za seboj tehnološka novost v proizvodnji. Nedvomno večjo prodajo doma, večji izvoz in s tem večjo proizvodnjo. "Rdeče super" so namreč brez konkurence. Kot izumitelj je bil inž. Lavrin seveda tudi primerno nagrajen. Laskavo priznanje za svoj izum je prejel tudi na lanskoletni razstavi Izumov, tehničnih izboljšav in inovacij na Reki, ki je znana pod imenom "Delavska ustvarjalnost". Bežno smo se dotaknili le enega izmed velikih delovnih uspehov izumitelja, katerega delo bi kolektiv z denarjem verjetno zelo težko poplačal. Med drugim je namreč inž. Lavrin avtomatiziral tudi montažno linijo za proizvodnjo baterij R 14, e čl- mer ja "prihranil" delovni organizaciji delo petnajstih delavčevi TIMSKO DELO - MILIJARDNI PRIHRANKI! "Glade na to, da smo številčno ramsaroma majhen kolektiv, vsega na e je kcmaj nekaj več kot 400 in od tega kar 258 žensk, ja neča inovacijska dejavnost zelo pestra...", razmišlja inž. Lovro Rešek is razvojno-tehničnega sa-kotrja, ki je obenem tudi predsednik komisije za inovacije. “V dobrih dveh letih smo registrirali v podjetju kar 28 izumov, tehničnih lzbolj šav in koristnih predlogov. To za našo delovno organizacijo vsekakor ni malo. Veliko ljudi razmišlja o izboljšavah, od delavcev s® stroji do strokovnjakov s visokošolsko izobrazbo. To e« bogato obrestuje..." Skupina ljudi v Zmaju že dlje opravlja zelo pomembno dalo i spremembo konstrukcija alkalnih baterij . Med njimi sta tu- i dii.inženir ja Lovro Rešek in Milan Janežič. "Delamo na patentu, ki ga bomo patentirali v Nemčiji, Ameriki, na Japonskem in verjetno še kje, V Sovjetski zvezi smo namreč kupili licenco za proizvodnjo alkalnih baterij, ki so vse bolj cenjene, pa čeprav so razmeroma drage, ker imajo nekaj zelo dobrih lastnosti i Vsebujejo tri do štirikrat več energije od klasičnih, v skladišču lahko brez škode ležijo tudi leto dni in nikoli ne stečejo. Skratka, baterije so zares odlične, težava pa je v tem,' da je proizvodnja izredno zahtevna in zato tudi draga. To nam ni šlo v račun, začeli smo s trdim delom In uspehi niso izostali. Drago kovinsko ohišje nam je že uspelo zamenjati e plastičnim. S tem sme si prihranili ogromno stroškov s ne bo nam treba uvažati zelo drage niklane jeklene pločevine, ne bo nam treba uvoziti dragega orodja - gre za 700 tisočakov - niti. stroja za proizvodnjo kovinskega ohišja, ki velja milijon dinarjev. Skra- tka, prihranek je ogromen, vsega še nismo niti Izračunali..." Če bi v Zmaju izdelovali alkalne baterije po ruski licenci, bi jih lahko prodajali le dana, sprememba konstrukcije pa bo omogočila poleg nižjih proizvodnih stroškov tudi prodor ne tuje tržišče! Plastična ohišja alkalnih baterij bodo več kot polovico cenejša od kovinskih in pri večmilijonskih serijah bo prihranek znaten ... “To je tudi naš prispevek prizadevanja za stabilizacijo...", pravijo v Zmaju. Ob kratkem obisku v tovarni smo spoznali veliko! ljudi. Med drugim tudi strojnega ključavničarja Alojza Sirnika, ki ja z ustreznimi predelavami na montažnem stroju prihranil podjetju precej milijonov. Pred več Isti pa je enega od strojev priredil tako, da so na njem lahko začeli proizvajati namesto dVeh štiri vrste baterij. Za svojo plodno novetorako dejavnost je bil ključavničar Alojz Sirnik že petkrat nagrajen. Zanimiv ja tudi tale primer t inž. elektronika Rajko Noe je skonstruiral merilno napravo, ki je kvalitetnejša od uvožene, obenem pa približno petkrat cenejša. Kar bo tovarna potrebovala dscet takih strojev, bo skupni prihranek več kot 26 milijonov dinarjev. Takih in podobnih primerov s katerimi smo se seznanili v Zmaju, bi lahko našteli če več. Nedvomno pa je pri vsem najbolj pomembno to, da se kolektiv kot celota zaveda pomena inovacijske dejavnosti, kar med drugim dokazujejo urejeni samoupravni akti. Pa ne le akti, tudi neposredna praksa je spodbudna tako za tovarno kot za posameznike, ki se ne zadovoljujejo le z rutlnskimiopravljanjem vsakdanjih dolžnosti... A .Ulaga Zmajček bilten delovne skupnosti maj ljubljena Ljubljena, fl.avgust 1975 SEMINAR 0 OBVEŠČANJU V avgustu, od 4. do 9. je bil v Piranu seminar o obveščanju delavcev v združenem delu. Iz tovarne Zmaj sem se ga udeležila kot tajnik organov upravljanja, ker naloge na mojem delovnem mestu delno zadevajo tudi področje informiranja. Najbrž ne pretiravam, če rečem, da smo udeleženci seminarja (bilo nas je 35) dobili veliko novih spoznanj s tega področja. Bojim se le, da kljub pozornosti na vseh predavanjih ne bom mogla vsega prenesti v prakso. S skupnimi močmi pa bi lahko naredili veliko več. Priložnosti bodo in prepričana sam, da jih ne bomo zamudili. Minilo je 25 let, odkar je bila zaupana delavcu ena največjih in najbolj odgovornih nalog v njegovi zgodovini, da sprejme vodenje in gospodarjenje tovarne, ustanove, skratka vse, kar je v oblasti delovnega človeka. Ta izročitev je bila izpeljana v času, ko smo dosegli tisti vrh svojega razvoja, ko so se pokazale sposobnosti našega delovnega človeka v taki meri, da je lahko prevzel celotno odgovornost samoupravnega sistema. Da pa bo samoupravni sistem res zaživel, je potrebna dobra obveščenost, ker le obveščen delavec lahko pravilno odloča. Najbrž ste se marsikdaj spraševali, zakaj nekatere stvari, ki nas neposredno zadevajo, ne stečejo tako, kot si želimo. Gotovo bi najlaže vzrok našli v naši preskromni obveščenosti. Kako naj uspešno odločamo o nečem, o čemer smo komaj slišali na seji delavskega sveta ali na zboru delovnih ljudi in delovni skupini, ko je za izčrpno informiranje vedno premalo časa. Slabi informiranosti pa je prav gotovo krivo tudi naše premajhno zanimanje. V naši delovni skupnosti, tako vsaj pravimo, imamo informacij dovolj. Imamo glasilo, oglasne deske, delovne skupine in različne oblike sestankov. Pa se kljub vsemu pogosto v kolektivu sliši: informiranje je zaničI Smo kdaj pomislili zakaj je tako. Poglejmo nekoliko naša informacijska sredstva. Glasilo izdajamo že desetletje, je mesečnik ali tromesečnlk, prinaša nam "novice" v najboljšem primeru stare štirinajst dni. Takšno glasilo imamo že dolgo, družbeni odnosi pa so se spremenili, saj smo v tem času "preživeli" celo eno ustavo. Z drugimi oblikami obveščanja je podobno: delovne skupine niso zaživele, na oglasnih deskah visi "solata", ker se starih materialov ne odstranjuje Skupina na seminarju, v kateri sem sodelovala je izdala bilten "Zmajček". Rekli smo: Naš glas je ZMAJ, bilten pa naj bo Zmajček, ker bo manjši. pravočasno in tako ne veš, katera zadeva na oglasni deski je nova, katera stara. Pa tudi časa ni, da bi stali ob oglasni deski in brali informacije, ki so za oglasno desko predolge, npr. pravilniki. Zvočnik se uporablja le za klicanje "izgubljenih" oseb, skrinjica v menzi za razne prispevke, je odlagališče za odpadke. Najboljša oblika informiranja so sestanki, katerim pa prisostvujejo le izvoljeni dšlegati, ki pa Informacij ne posredujejo naprej. Priznati moramo vsekakor, da nek napredek je, toda to so le prizadevanja posameznikov, kolektiv pa je še premalo zainteresiran. Seminar, katerega sem se udeležila je bil sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Udeleženci smo se seznanili z oblikami kvalitetnega obveščanja in komuniciranja, kakšen je njihov pomen za samoupravno odločanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, seznanili smo se s samoupravnimi akti, ki urejajo delavčeve dolžnosti in obveznosti na področju medsebojnega obveščanja. Učili smo se sestavljati učinkovite informacije, ki morajo biti kratke, jasne, razumljive vsakomur. Pri praktičnem delu pa smo se seznanili z izdajanjem glasil in biltenov (isti princip kot ga imamo v tovarni za naše glasilo) . Pri praktičnem delu smo bili razdeljeni v skupine in je vsaka skupina imela nalogo izdati svo- je glasilo ali bilten, kar je bilo izredno zanimivo in dinamično . Udeleženci smo izmenjali tudi praktične Izkušnje iz svojih delovnih organizacij. Od napotkov, ki smo j ih'na seminarju dobili, bi v naši tovarni na primer lahko uporabili nekateše, oz. izboljšali sedanje . Naš glas kot glasilo delovne skupnosti, bi izdajali Se vnaprej, vsak mesec, bolj za zapisovanje in arhiviranje dogodkov v tovarni, če že ne vodimo kronike tovarne . V sodelovanje pri izdaji glasila bi morali vključiti širši krog zaposlenih, ali pa celo še družinske člane zaposlenih delavcev, npr. njihove otroke. Tako bi glasilo če bolj približali zaposlenim, stem bi se tudi interes povečal. To bi bilo mogoče, če bi člani kolektiva glasilo prebrali, ali ga odnesli domov, ne pa ga tako kot je sedaj navada vrgli v smeti ne da bi ga prebrali oz. pregledajo le slike v glasilu. Mogoče pa bi razmislili tudi o ustreznejši obliki glasila, ki bi bila verjetno tudi cenejša npr. nekaj takega kot je "Iskra" . Lahko pa bi uvedli še krajši bilten, ki bi izšel npr. vsak teden na eni strani. Razmnožen bi bil na ciklostil in bi ga prejel vsak delavec na svoje delovno mesto. Informacije v biltenu bi bile zelo kratke, v par vrsticah, kaj se je zgodilo, o čem bo tekla razprava na samoupravnih organih itd. (Tak sistem imajo nekatera podjetja in se zelo obnese -npr. Lek). Zaživeti mora delo delovnih skupin, saj je informiranje preko delovnih skupin najuspešnejše, ker zagotavlja informiranje z obeh strani, od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, najlaže se najdejo skupna stališča in podajo novi predlogi v razpravi... Potem bi lahko namestili skrinjice, v katere bi člani deiovne skupnosti pismeno po-,sredovali svoje predloge za samoupravne organe, za naše glasilo, za boljše delo strokovnih služb, za boljšo delovno in tehnološko disciplino. Predlogi bi se lahko podajali, tudi anonimno, če se ljudje že ne upajo drugače nič povedati. Te predloge bi sprejemal npr. odbor za informiranje ln jih razvrščal, odločil kam posamezne stvari spadajo, ali so uporabni ali ne. Preko zvočnika bi lahko posredovali krajše informacije - med malico ali ob začetku in koncu delovnega časa - to bi bile minutne informacije. Oglasne deske bi uporabljali tako kot sedaj, vendar bi nanje obešali manj obširne materiale, ne npr. cele pravilnike, za katere vemo, da jih ni mogoče zbrano prebrati z oglasne deske . Za objave preko oglasnih desk bi se izdelali krajši povzetki pomembnejših točk, tak način informiranja smo že imeli pred časom za zbore delovnih ljudi. Materiale za delegate v svetih prejemajo delegati nekaj dni pred sejo. Delegati so jih dolžni posredovati tudi svojim sodelavcem in dobiti njihovo mnenje . To se da, če jih seveda preberejo in razumejo. Med malico npr. namesto da se pogovarja j o° vremenu, bi lahko kakšno rekli o predlogih sklepov za svete itd. Člani delovne skupnosti pa lahko vedno v ustni ali plemeni obliki zahtevajo informacije sami, pojasnila in podatke o zadevah, ki jih zanimajo, bodisi od samoupravnih organov, strokovnih služb pa tudi neposrednih vodij. Tako ne bi bilo več nepotrebnega ugibanja v neformalnih skupinah o tem ali onem, ker bi lahko vprašali pristojnega kako in kaj, potem pa bi tisti, kije informacijo prejel le-to lahko pravilno prenesel naprej v svoji neformalni skupini. Kajti priznati moramo, da so tudi neformalne tako kot formalne skupine še kako uporabne za obveščanje, če prinašalec informacije ne prikroji po svoje. Da pa bo delo na področju informiranja zaživelo, se mora vsekakor konstituirati odbor za informiranje, saj smo Imeli /naslednja stran/ cl 4- !#*>*.s %b»*- Pri nas je Informiranj® kriminalno slabo, Šele danes sem zvedela, da se je že predslnočnjlm Pepe z Urlo skregal 1 Z majček volitve že spomladi, odbor pa še vedno ne dela. Odigral pa bi lahko zelo pomembno vlogo pri usmerjanju informacij in vzpodbujanju za dajanje informacij . Navedla sem le nekaj stvari. Na seminarju smo udeleženci prejeli cel kup gradiva, ki ga bomo pri obveščanju v tovarni tudi nekoliko uporabili. Tu ne bi naštevala, katere konkretne teme smo obravnavali, kdo so bili naši predavatelji itd. Seminar je bil torej zanimiv, prav pa bi bilo, da bi se ga udeležil tudi kdo od vodilnih ali vodstvenih delavcev. Tako željo je izrazil tudi vodja seminarja tov. Dušan Rebolj, ko je rekel, da bi enkrat rad videl, da bi se seminarja udeležil tudi kdo od vodilnih *v delovnih organizacijah. Kajti vir informacij so strokovne službe, ki pripravljajo gradivo za samoupravne organe. Od njih je tudi odvisno kakšne so informaci je . Seveda pa je vsako informiranje tudi drago. V tovarni smo se odločili za štednjo, zato bi za Informiranje uporabljali tisto, kar je cenejše in ni potrebno na novo uvajati. Če pa ne bo Interesa za boljše obveščanje na vseh nivojih se ne bo nič spremenilo. Vsi vemo, da je to le dodatna dolžnost za nas vse, za tiste, ki informacije posredujejo in tiste ki jih sprejemajo. Vsi pa smo bolj zainteresirani za pravice kot dolžnosti I M.Kocman morda vas ZMAJ IN INOZEMSKI ŠTUDENTJE AIESEC (mednarodna organizacija za Izmenjavo študentskih praks) letos prvič v zgodovini svojega obstoja organizira tako imenovano poletno šolo (SSTP) . V tej zvezi so se organizatorji povezali med drugim tudi z nami. Poglejmo za kaj gre . Kaj je poletna šola? Poletna šola je, na kratko rečeno, povezava teorije s prakso. Namenjena je tujim študentom, ki so na praksi v naših delovnih organizacijah, ki torej praktično srečujejo probleme v organizaciji, pa bi si želeli določenih teoretičnih pojasnil. Seveda ta šola ne o-bravnava vseh problemov gospodarskega življenja. Izkušnje so namreč pokazale, da se vsako leto pojavlja precejšnje število kvalitetnih praks prav na področju marketinga . Tako so letos bile med drugim izbrane prakse za tuje študente v Sloveniji na primer v organizacijah združenega dela -Lek 2, Commerce 2, Emona 2, Lesnina 1, Slovenijales 1 itd. Na Gospodarski zbornici so organizatorjem posredovali imena uspešnih TOZD in imena strokovnjakov s področja marketinga, med drugim tudi tovarne baterij ZMAJ. Želje organizatorjev je v imenu Zmaja uresničil mgr. Gabrijel Sfiligoj s predavanjem "Marketing primarnih baterij". Zanimanje navzočih je bilo zelo veliko, saj se je diskusija razširila iz predvidenih ». 4 ure. študentje izZa > zanima Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Italije in drugih držav so povedali marsikaj zanimivega iz tujega tržišča tudi za nas, na primer o stalnosti kvalitete baterij, o "curenju" in slično. Zaradi tega so o novi super bateriji Zmaj-a še posebej pozorno prisluhnili. Prav tako pa tudi o naših dosežkih pri alkalnih baterijah. Odkrito so priznali, da o tem proizvodnem oz. porabniškem področju v Jugoslaviji niso imeli pravilnih predstav. Smatrali so, da smo še vedno baterijsko zaostala dežela, ne pa, da smo že na evropski in svetovni ravni. Zaradi tega smo osvetlili tudi pomen in priznanje, ki smo ga dobili leta 1973 s tem, da je TC IEC-35 o baterijah razpravljal in zasedal v Ljubljani . Na koncu bi želel poudariti, da se je ideja o organizaciji poletne šole potrdila kot koristna za študente in gospodarstvo . Želja je namreč bila, da naj se sama kvaliteta AIESEC prakse dvigne, k temu pa lahko pripomore le večja informiranost in poznavanje konkretnih problemov naših gospodarskih organizacij, ki jih srečuje tuji študent, praktikant in ki si jih često ne zna razlagati, ell pa si jih tolmači po svoje. Mgr .oec .Gabri jel Sfiligoj zmaj na sejmih KJE VSE SMO RAZSTAVILI NASE IZDELKE Množica sejmov in razstav v naši državi povzroča že pravo zmedo na tržišču, tako da je proizvajalec oz. razstavijalec dostikrat v dilemi kje in na katerem sejmu naj se pojavi s svojimi izdelki. Ravno zaradi tega delimo te razstave na komercialne, politične, lokalne in podobno. Če pa gledamo uspeh razstav skozi prizmo denarja vidimo, da se na lokalnih in političnih sejmih ne pojavlja masa proizvajalcev. V zadnjem času se pojavlja nov pritisk na proizvajalce v vidu komercialnih sejmov, kjer naj bi se pojavili vsi proizvajalci, s katerimi potil uje podjetje, ki je nošilec tega komercialnega sejma. Tako se umetno polni prazni prostor sejmišč, nas proizvajalce pa se postavlja pred odločitev - ali boste udeleženi na sejmu in bomo naredili z vami kupoprodajno pogodbo, ali pa se bomo odločili za vašo konkurenco. Takšnega se jmarstva se žal poslužuje Beograd (imamo dva taka sejma in sicer z Robno kučo in Centropromom, ki sta oba za nas pomembna kupca) . 2al pa se ta sistem širi dalje, in letos je že bil organiziran sejem v Sarajevu samo za sklepanje pogodb. Kdo bo jutri pričel s podobno taktiko? Lahko pričakujemo od Novega Sada, Ljubljane ali celo Kranja in Celja. Ne vemo torej kaj bo, vemo le da se število razstavljalcev iz leta v leto manjša, same razstavne hale pa stanejo veliko denarja. Kje so vzroki za takšen ospi razstavljalcev? Nekaj v množici sejmov, nekaj tudi ker sejmi izgubljajo nekdanji pomen sejmarstva, kjer so se sklepale pogodbe, kjer se je delal posel, "kšeft", in ko je sejem bil dobičkonosna dejavnost. Danes je povsem drugače. Dobro je, da si prisoten in težko je reči kaj več o komercialnem efektu, z drugo besedo, sejem je vse bolj reprezentanca oz. reklama, ki je nujna in mora biti prisotna. Zmajev razstavni paviljon na Zagrebškem velesejmu Kaj bo jutri? Kakšen pomen bodo imele sejemske razstave jutri? Težko je biti prerok. Vendar vidi se, da v svetu upada zanimanje za sejme in da so nekatere večje celo ukinili. Kljub vsemu pa smo se mi letos udeležili s Samostojnoi - spomladanski Zagrebški velesejem, - mednarodni sejem tehnike v 1 eogradu, - mednarodni sejem široke potrošnje v Skopju, - jesenski Zagrebški velesejem, - komercialna izložba za sklepanje pogodb Centroprom Bg., - komercialna Izložba za sklepanje pogodb Robna kuča Bg. Skupaj z Iskro i a) v državi s - sejem tehnoloških inovacij in transferne tehnologije v Beogradu, - sejem elektronike v Ljubljani. b) v inozemstvui - na Dunaju S v Leipzigu - v Pggl - v Moskvi - v Zurichu - v Somaliji (Afrika) - v Kamerunu (Afrika) . Naša dejavnost v vidu se jmarstva se je z Iskro zelo razširila, posebno na zunanjem trgu. Pojavili smo se na tržišču, kjer do danes še niso poznali naše baterije. Vse to govori v prid organizacije marketinga Iskre na eni strani, če prezremo kako dolga je pot realizacije oz. prodaje naših izdelkov na tujih tržiščih. Če rekapltuliramo vse to, pa lahko ugotovimo, da sejmarska dejavnost vrši svoje poslanstvo, pa čeprav Izgublja svoj prvoten pomen. Tone Orožim petič v hribih Lato« praznujemo Zmajevi hribovci Se peto, resnično lepo planinsko slavje, 8111 smo že petič skupaj v Alpah - nekako po sindikalno skupaj - ker privatno (v dvoje, troje in podobno), s drugimi planinci (Saturnusom, Iskro itd.), ali celo kar po alpinistično (Srebotnik, Krisperjeva, Lavrin -na Mont Blanou, Orossglookner-ju, Marmolatl, domačih vrhovih itd), je bilo tudi sicer mnogo lepih planinskih doživetij. Na6 jubilej nam pomeni tudi nekaj več zaradi tega, ker je neformalen . Zmaj namreč nima formalnega planinskega društva, niti sekcije, pač pa zagrete hribovce, ki se tega vsakoletnega pohoda enostavno veselijo, o njem razpravljajo precej tednov pred in po planinski turi, napravijo tu in tam kakšen planinski izlet in - kar je zelo važno - razmišljajo kako je in kako bo spet v hribih. Prvi pohod leta 1971 je "duhovno "spočel naš vrli Lavrin. Takrat je moral uporabiti veliko moči, da nas je spravil skupaj in da je premnoge začetnika spravil če gor na Triglav, saj so prenekateri Zmajevol bili prvič na kakršnemkoli planinarjenju . Od vključno lanskega pohoda je prevzela ne preveč prijetne mobilizacijske in organizacijske dolžnosti iBsrlgi ta Krisper . Že precej tisočakov so Zmajeval od leta 1971 skupaj osvojili Omenimo vsaj glavne i leta 1971 Triglav (2863 m - 15 udeležencev, od tega 6 deklet in žena), leta 1972 po snegu, v dežju in megli, sredi septembra Skuta (2532 m), Grintovec (2588 m) izS"