V LJubljani, torek 10. junija lojo krat, - - Cona Din i.— Izhaja vsak dan popotdne, Uvaenit nnrltttt te oo 100 vrst Di* tal, od !t» do 300 mt i Dtal- ve6H po Ooaovoru. braecami davek posebej. — »SJoveoofa Narod* aa iaoaeoietvo D« 36.—* Hffcgf^| ae 4» 30 paok a Din 2.—, potit vrsta Dio 4.—. Popast ■oaočao v Jssoskvtt Djb 12, vračajo. Uredništvo in ■pramBtvti Lmbtiana, Knaflova »L 5 Toioioo k. 3122, 3123. 3134. 3126 m Mt. PODRU2NICCj MARIBOR. Graiaki tr* 8.-- CELJE. Koc««yva a4.ca 2. - Tel. l«X NOVOMCSTO. Uobbacafca ©©sta. tel. k. 36. JESENICE. Ob kolodvoru 101--— Račon pri poit. ček. zavodu v U ubijam it 10.351 PRVI GOVOR KRALJA KAROLA II. V nedeljo je rumunska velika narodna skupščina proglasila princa Karola za rumunskega kralja, ki je takoj nato prisegel na ustavo — Dosedanji kralj Mihael postal prestolonaslednik Bukarešta, 10. jurrina. V nedelo dopoldne ie rumunska velika narodna skupščina razveljavila zakon od 6. januarja 1. 1936. s , katerim so bile odvzete bivšemu prestolonasledniku princu Karoru pravic« do prestola, nakar je bi! princ Karol progila-Šen za rutrmmskega kralja, njegov mJado-letni sin Mihael, dosedanji krari. pa za farestoJonaslednaka in veHkega vojvodo A?be Julije. Po tem sklepu je prišel v derano velike narodne skupščine krah' Ka-ron II., k; je prisegel na ustavo ter imel nato naslednji nagovor: Tako lep sprejpm me je globoko pre-•onil in freoen sem, da smem iz vačih govorov doznati čuvstva onih, ki eo vas poslali s*m, in *e enkrat utrditi vezi, ki me vežejo in me hodo vedno vezale z mojo domovino. Prisega, ki sem jo dane« položil pred zastopniki naroda, prebega okvir te zgodovinske dvorane in ta prisega ml je postala sveta obveza med m^noj kot kraljem svojega naroda in narodom. Ta sveta obveza je bila sprejeta tako, da bom svoji domovini skrben oce. poln blagosti. Izgnanstvo, ki }e trajalo nad štiri leta, ki sem jih prebil daleč od svojega naroda, mi je bilo vsiljeno od strani nekih, ki so s svojim delom izpolnjevali oporoko vašega velikega knlja in mojega dragega očeta, ki pa j.im je bil ejlj. prekiniti zvćze med menoj in rumunskim m>rodom. Današnja manifestacija je ofiivi--tden dokaz, da ti poizkusi ni*o dosegli svojega smotra in da je ljubezen, ki jo nezlomljivo nosim v svojem srcu do Rumunije, nagrajena z ljubeznijo, ki se kaJe po predstavnikih naroda. Danes prihajam med svoj narod svoboden in brez vsakih groženj pro-tKonim, ki §o s svojo akcijo skuhali pretrgati čvrste vezi, obstoječe nW menoj in vsemi onimi, ki res čutijo rumun&ko. Pa lyvedah evangelija ne želim krivcem niČA. sar, nego samo želim, da se vrnejo na pravo pot, s katere se ne bi smeli odvrniN. Nisem prišel, da bi se nad komurkoli oove-til, z vpem svojim ž-vlj^njem in ljubezni, io bi hotel zveza ti v eno vse. ki imajo voljo in moč, da delajo za napredek domovine. Globoko sem presunjen in moj«, mdooi s«? obrača k onim, ki so pred menoj polagali tu isto prisego in kJ so vse ovoje živ ljeoje posvetili blaginji dežele, iti so jo vo. d;li. Sen naših veEkib kraljev Karola I. in Ferdinanda CeoHtega Velikega je dan..-s tiiesničen in duša ljubljenega ooMa a« raduje, da je danes o&votvorjena njogova najsrčnejša želja. Odgojen sem v vafi sredi. Moja duža jje izšla iz vaše srede. Vase bolečine so bile moje bolečine. Ideali moje rase eo tudi moji ideali. Pred seboj vidim zbrane zastopnike Rumunije od Dnjepra do Tise, od Hodi ne do morja, od Bojana do Dorne Vatre, od Sakomora do SadžV-le in od Turn-Severi-ha do Dorohija. Ne morem, da oe ne bi spomnil onih 800.000 mrtvih, onih boreov iz Erdelja. Bukovine in Beearabije, ki so prelili svojo kri za edinstvo naroda v njegovih mejah- Čuvati moram to sveto nasledstvo kot najsvetejše blago, ki smo si ga odkupili s temi žrtvami. Izpolniti hooem svojo prioego in ohraniti nedotakljivost oelokupnosti nacionalnega oizemlja. V ta namen mi je po. trebno sodelovanje vseh živih sil naroda. Brez edinetva se ne moremo ohraniti pred enimi, kj nas zavidajo. N'iti za trenutek ne maram dvomiti o patrijotizmu onih, ki jim je na njihovem položaju naloga, delati za napredek države. Prepričan sem. da se bodo vsi brez razlike političnega mišljenja in vere združili v eno silo okoli prestola }n vzajemno delali za prospeh nase države, da ji omogočijo normalni razvoj, ki ji bo zagotovil me* to, namenjeno ji med kulturnimi narodi, sodelovali bomo z onimi, ki smo z njimi vezani s čuvstvenim prijateljstvom, in z onimi narodi, ki smo z njimi Se posebno vezani po sosednjih stikih. Skupno moramo delati, da popravimo Škodo, ki so jo zarpustila vojna leta- Naša država je tako bogata, ima toliko prirodnih boeastfev, da moremo v vzajemnem delu »boljšati naš gospodarski položaj in tako gmotno zadovoljiti prebivalstvo, ki to že dolgo pričakuje. Prirodno bogastvo Rumunije je tolikšno, da moremo zavzeti svoje mesto tudi na kulturnem polju. To mesto nam pripada v svetu tudi po zaslugi na&ih intelektualcev, katerih najvažnejši zas*opni-ki so zbrani med vami. Sporočiti vam moram še eno radost, ki jo čutim. To je radost, ki mi je polnila du. Šo v prvih urah mojega povratka, v urah, ki pomenijo konec največje boleoti, ki sem je moral prestati v dobi večletnega izgnanstva; našel sem naposled svojega dragega sina. ki ga hočem odgajati z vso ljubezni- jo v oni ©meri in čuvstvih, ki so odlikovala moje prednike, v neomejeni ljubezni do Rumunije. Hotel sem izraziti hvalo svojemu dragemu bratu kakor tudi vsem njegovim sodelavcem, ki so v dobi mojega izgnanstva prevzeli skrb za blagor dežele. Ob zaključku vas prosim še enkrat naj-topleje in apeliram na vse k skupnemu de-hi v blagor, kar nam je najdražje, — naše domovine Rumunije. Sedai na delo! Liberalna stranka nepopustljiva Bukarešta, 10, junija. A A. Izvršni odbor liberalne stranke se je včerai sestal k seji, da prouči položaj. Svoje oročik) obsega podrobne podatke o defovantju mednarodnega urada za delo v prefekiem poslovnem letu. Poročilo prinaša med drugkm podrobne podatke o organizaciji socialnega zavarovanja v Ita- Indijska ustava Bomaby, 10. junija. A A. Indijsko ca so pisje zavzema napram poročilu Simonov • komisije o bodoči ureditvi Indije deljeni stališče. >Bomb*y Chronicle< smatra, da Pretresljiva zgodba ljubezni »Krotilec kač" izhaja v ilustrovani tedenski revrji »Življenje in svet«. »Življenje m svet« stane mesečno samo 8 Din m se naroča pri upravi: Ljubljana, Krrafljeva urica 5. Manifestacija sokolske mladine Veličasten nastop sokolske srednješolske mladine v Beogradu — Pozdrav prosvetnega ministra mladini — Nj. Vel. kralj med mladino Beograd, 10. ju«n«ja. V Beo-gradu so rni-nuln prvi dnevi vsesokolsk&ga zde ta. Srednješolska mdadrina, ki je v nedeljo nastopila v impozantnem številu nad 13.000 jn žela s svojim brWkiTn in oTisoiplćr.nranim nastopom vhiarje triurrrfa, je včerai odpotovala. Burne manifestacije pri dopoldan-s4oe>m sprevodni za sokolstvo. kakor rudi ocromna udeležba občiTistva pri popoldanskem lavnem nastopu naše srednješolske mfladfrne na ztetv^ču, so dokaz, da i a so-koWka misel v naši državi zmagovita in *da prid*nb1vta čim daTje več tal. Vetičasten je bil prizor, ko se je ob pričetfcu izvajanja telovadnih took zbrala na zlett>ču vsa mdadina in jo je nagovoril prosvetni minister Boža Maksimović z na sle dn: m nagovorom: Na današnji dan, ko se začne vekka sokolska zletna manifestacija pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in presto-lonasledmika Petra, ko maoifestirak) vsi svojo službo vettq jugoslovemski misli, je zbran ves mladi naraščaj vse naše države v nedeljivi skupnosti za svetle trad -oiie naše z'godovine. V* mladg Sokoh", ki ste prihiteli pod vodstvom svc.Mh učStel>ev in profesorjev iz vseh krajev naše domovine v prestolnico, da daste izraza tovarištvu in viteškemu navdu-šenju, ste s tem pokazah svoje spoštovanje do veM'kih ded prediniiikov. Ljubezen do domovine in ljubezen do sokolske svobodne misli goni danes v vaših očeh. Skupnost čuvsrtev in teže«) je reševala naše prednike v najtežjem času. Ista sfeupnost občutenja m teženj služi nudit vam, da.korakate bodro in složno daLje skozj življenje. Mladi in sveži s*e si izbradi sokolsko misel kot svojo vodu'telfoo, da delate složno za skupne ideale in da v skupnosti izražate zvestobo Nj. Ved. krahu in domovini in da boste vzajemno šli na de4o za cilje Sokolstva. Danes so oča vse države uprte v vas in v vašo sokofciko manifestacijo. Z disciplino in jačanjem vašega duha v veliki misli sokolske skupnosti boste nesH v življenj e ob vsakem koraku sliko sokolske moč:. Junaštva v delu n krep:*\'i vok>e Kakor greste danes složno na vaje. riko boste tudi posJej dajali v življenju primer sloge, varujoč, sokolske vrline vsak trenutek, kndar bodo to od vas zahtevali. Prepričan sem. da boste, če bost'* odgojeni v veliki sokolski tradiciji, čuvali av_ toriteto in cvet naroda, čuvali dostojanstvo, ki vas danes veie v vts^p na zletu Sokcla kraljevine Jugosla\-ije. Sokol kraljevine Jugoslavije poklanja veliko pozornost šolski mladini in zato s«» prvi njegov zlet in velike sve?anosri ->.ac>-njajo z vami učenci. Zato smo mi polni ponosa in samozavesti v pričakovanju vai^a nastopa, lenega razmaha in discipline {>ri vajah, ko bodo udarila srca vaše skupnosti v složnem utripu in tako manifestirala upravičenost globoke nade, ki ho odjeknila iz pre^olnice povsod do skrajnih meja domov ne, da bo vsa država edina v volji in težnji in da.je nihče ne bo mogel v^č razdvojiti. Vas, nado naše bodočnosti, v tr*_ nutku, ko se začenja pni zlet Sokola kraljevine Jugoslavije, pozdravljam kot vaš vrhovni šolski starešina s sokolskim: >Zdravo!c Vzkliku prosvetnega ministra 6e j^ odzvala vsa mladina in tisoči občinstva, ki so jo navdušeno pozdravljali ter manifestirali za sokolsko misel in delo. Še veličastnejši so bili prizori, ko je prišel na zletišče Nj. Vel. kralj. Manifnsta-eij kralju in njegovemu domu ni bilo ne konca ne kraja. Reči se mora, da je srednješolska mladina dosegla popoln uspeh, ker j« povsem potrdila., pričakovanje, da bodo zletni dnevj, ka bodo sledili, Se večja mani. festacija sokolske in jugoslovenske mirti. Po kraljevem nalogu je razdelila dvorska pisarna 8 tisoč zavojčkov čokolade in 5000 škatlic rahatluka vsem učencem in učenkam srednjih šol, ki so se udeležili ileta. Na vsaki škatlici in na vsakem zavojčku je bilo napisano: >Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, starešina Sokola kraljevine Jugoslavije«. Vsa obdarovana mladina je bila izredno vesel« nad 6V>rom in pažnjo njegovega Visočanstva. Maribor ob binkoštnih praznikih Prvi motorni čoln na Dravi — Uspela prireditev Aerokluba Maribor, 9. junija. Za binkoštne praznike smo irmeH razmeroma prav lepo vreme. Proti pričakovanju je bila zlasti nedelja idealno lep dan, dočim se je pričel ponedeljek že zjutraj kremižiiti, popcklne im zlasti proti večeru pa se je ponovno vl<:la ploha. V nedeljo dopokime, ki ga je otvoril prav živahen promet z vozili, na katerih so niteh mrrro g o številni binmanc: k birmi, smo imeh" v Mariboru prav nepričakovano senzacijo. Morda prvič, odkar teče Drava v sedanji strugi, se je z uspehom poskušaj na hrnbrtu njenih valov motorni čoln, izrum in izdelek doniačina Alojzija Korbenla, šoferja mestne občine. Motorni čo*n j« dolg 5 metrov, težak 350 kg ter ima prostora za štird osebe. Gonri ga motor 15 k. s. Kliiub veliki vocbi je čolm vozil proti toku z brzjno 12 do 14 km, v smeri toka pa s hitrostjo 30 tam na uro. Vodriri sport je za eno pridobitev bogatejši. Pokazalo se je tudii ob tej pritokn. da se bo nameravana plovba po Dravi z motornimi čolna za potnriški promet posrečila in obnesla. Sdcer je trajalo v nedeljo ves dan nenavadno živahno birmansko vrvenje. Slomškov trg se je kar čez noč izpre-menii v prav podeželsko žegnansko id^lc. Stojnice sejmarjev, ogronmi šotori lectar-jev, mala in velika deca, s cvetjem okrašena vozila m avtomobili, vse to živl'ie-nie okrog srtoimric ie dalo pofioiiji polno dela. Pridni gostiinačarid so si seveda meli roke, kajti prastara je slovenska navada, da morajo botri in botrioe s svojimi varovanci v gostime. Policijska kronika je bila za praznike žeto solidna. V nedeljo so bftle le tri, v .ponedeljek omenrtbne> Je zaatjučfce, po^rvTščco« po strdka* s Jiod&čjmi de^elaTn*: Sttrogna iqchus5fi, motorda, b*c#olKt vorovri: Bađfca. Banat, Dahnaciia, Hrvaeska, Slavonija, Slovenaca. EtetotaKrtefinaca, fotogirarrja, aptrfra: Bosna, Hrvatska, 9hoven*fa, Srtorja. Radio: Bosna, Dalmacija, Hrvatsflca, Prtmonje, Slavonija, Srbija. Lesna 5nxius*nitja, pohdštvo, pietarstvo: Da-kmadja, Hrvaoska, Siavousjn, Sk>ven»a, Srbija. Usnje in koafotofta, kožtrnovinamvo"-Slovenca, Daimactia. TefcBSJSne i-mJustrtj« In konfeke»5a: Cela Jitgosla-vija Paoir, grafika, oisamišice notreMčine: Banat, Bosna, Dalmacija, Hrvatska. Slovenija, Srbija. Galanterija, igrače: Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Stoklo, pore ©Jan, keramika: Banat, Hrvatska. Slavotriia, Slovenija. GSasfoa: Bosna. Daimacaja, Hrvaeska, PrimonJe, SlavonBa, Sjovenija, Srbija. Graverstvn. zaatarsfci i«deMci. biiafteri-ja: Dafcmcija, Hrvatsfca, Slavonija, Skrve-niia. Stavtma industrija: Cela Jugosiaveja. TndiustnHa živH: Cela Jugoslavija. Kemični izdelki, kozme+fka: Cela Jugoslavija. Ramo: Cela Jugoslavija. OBMttfe razstav^atoev od leta 1^21 naprec je bdio oa^^ednje; Domači: ■sasesaBs: 1901 1929 1893 1934 1*25 1926 1907 1038 1039 1950 470 534 776 726 623 646 633 706 734 708 441 354 555 535 450 506 500 534 319 463 29 150 101 19.1 143 141 123 178 315 335 OiMskovaioev j« brto M5.000. Od tefa je -nottwaiJo na podU*; seitneke leckimaci^e uz od-datjenejfeai krajev države, oziroma inozemstva, torej toancev, 15.000 oset -m sicer: dravska banovina 36.6 % savelca banovina 173 % vrbaska baoovkia 3.3 % ^riimorsfca baooviina 4.6 % drinska banovom 3.5 % Tetaka banevma 0.9 % ckma-veloa banovina 12.6 % moravska banovina 7-& % vardarska banovina 1 J> % Beograd, Zemon, Pančevo 9.0% ski»caj foceeencev 10-2% Inozemski posetniki so dospelo zlasti iz Avstrije, Čebo«! o vasice, Or*ke, Itallie in MemSi-ie, pa tud*oveek. — V Mirwaukee je umrl Martin FeSun, doma hs Ljcrbnegia na štajerskem. — V istem kraju je umrla učiteljica Mari Švigijeva. 2. aprrla je v Chicagu po kratka in močni bolezni umrla Marija Laurič, rojena Ster-le. Pokojna je bala rodom z Iga pri Ljubljani, stara je bila 66 1*1. Zapustila je moža, tri sinove in dve hčerki. — 10. maja je v Milwau(kee umrl 59*etni Janez Logar. Zapustil je ženo, dva sine hi dve hčerki. Pokojni je bil doma iz št. Jerneja na Dolenjskem, v Anverrki je bival nad 40 let in je bH med prvima ak^et^rmi pionirji v M11-vaukec V Cleveiandu so umrn: Marija Bregar-jeva, rojena Mart^njak, doma iz Cenkelj na Gorenjeketn, Cecalija Gruden, doma iz Kamne Gorice na Gorenjskem, Terezija Rus, stara 68' let in Juri? Vidmar, doma iz fare Hinje na 7>olenjskem- V kraju Lamaaula, država Florida, je umrla Rose Maček. ~ V sanatoriju Now Hali v Kaliforniji je umri Janez Stmad, doma iz vasi Cesta, fara Do, broporje. — V Bridgeportu, driava Obio, je umrl Jožef Vovko, doma is Družinske vasi fara Bela cerkev na Dolenjskem. V CeOta-woodu je umrla UnSa Starman, rojena Demšar, doma iz Škofje Loke. — V kraju Pn» mero, drturi pa zabavljajo, ker so pričakovaH mnogo več. Ker je bilo proti vsem pravilom prati, karj^v izjemoma brez plohe, je bila parada imenitna, da je .vsaka lahko pokazala svojo doto obleko v gneči pred Sonklaviem ali pa na podaljšani in čez Mestni trg, po Stritarjevi in Prešernovi uknj razširja i promenadi, popoldne in zvečer pa seveda na velesejmu. Stavim, ds, če katere niste vi. deli na veleeejmu, gotovo fce ni bila ?a po-|M$3 prepleekana. Karakteristika bmkoSti je nevarnost, hi-triea, naglica in »muda. Vse teka in be^a, leta in drvi, da je botrica Francika padla v vedro a plakaterskim popom in je bila hudo indijmirapa, ker je lastnik lonca kviti-ral nesrečo s stojičnim vNiČevo!« Samo avto-taksiji niso tako dirisli po mestu, kakor druga leta, in eo v de#e«ee keČije se &e vedno najbolj nobel sa ljubljanske parade! Zaradi poznih binkeetj pa vsi vozovi okrašeni t nageljni in duhtečimi vrtnicami, kakor ie nikoli! In imahtns in žlahtne tx> tujce je občudoval ^oet spalir od rotovia pa doli de zadnje korarske biee, o a pri »So-kotu« in pri »Kolovratu« ni bilo mogoče PFJSi na vrste. Električna je morala vozi U počasi in ata Danilo je s skrbnim obrazom nadzoroval režijo. Kakopak, saj je vezala tudi njegova lopa hčerka in ja bal m^d botri njegov mladi kolega Gregorto i rde« čim fantičem- Včeraj je bal pa med botri najbolj man Boltetov ata iz Gradišča, ki se je seveda odrezal, kakor se spodobi, in vezal kar dvema zalima lanterna, skoraj bi dejal, dve. me mvber gospodoma. Hm, marsikatera je pogledala za elegantiima kavalirčkoma, da jiina je tekel pot po čelu in se §e z dvojno porcijo sladoleda nista mogla ohladiti. So bile pa tudi bjimanke ie tako prijetno okrogle, da eo se v spalirju tajali tudi gospodje, ki eo že hujti zsflrramenti ta njimi, kakor vesela birma. To bodo pari oex nekaj let, da bo veselje! Kakor naročeni, so izpopolnjevali v nedeljo parado gasilci z dežele, ki eo s pu-seljci na kapah v večjih m manjfeib četah bolj ali manj strumno korakali po mestu in sa pripravljali na velika m truda polne ga-silake vaja v Laškem. Vae ja bilo dobre vo. Ho, le birti to so aam smilili« pomislita de Matov* j« mora] >podenan<. Težak kruh, zares! Skoraj pretrgali so se pa fotografi in siadoledarji, ampak nobene večje nesreče, da bi a* bil kdo pretegnil. nam ns poročajo » vrat drlavnm nameščencev, ki so — strahota — včeraj oa biakoarni ponedeljek morali sedati v uradih. Samo verni rimski katoliki, pravoslavni eo pa praznovali. — To je bilo izdihovsnja sa masami in gotove je včeraj nobeden ni zamudit Še nikdar ni gola! tako dobro dišal in srce eo trgali udarci, ki pomenijo svažt pivo in so se včeraj razlegati ix gostim do najbolj oddaljenih kanelij. Šestnajst praznikov so si izgovorili katoliki in nobenega več nimajo naši pravoelavni bratje. 2e na Refejje telo bomo pa levit! TaJcra* gremo ras gledat pro. cesijo, oni bodo pa garali. Sicer pa menda tudi ne bo nobenega zadela kap zaradi prevelikega napora v uradu. Katoliki ao sinoči imeli vssj tolažbo na velesejmu in so se je tudi prav izdatno posluži H. In navžili. saj je bil zadnji večer najlepši in najbumejai. Na veieaejemskem vsseUčnem prostoru in tudi okrog njega je bal pravi shod samih kolegov in kolegic vseh slojev m brani, iz-močeni gospod direktor je pa diktiral za redakcija: Povpraševanje je doseglo vrhunec, ponudnik] so popustih in prišlo je do rekordnega Revils zaključkov itd. Miroai Ltabnatičani to io za nraisnike ubrali tudi na Savo. Ldubtianico in vse bližnie vode. Na Savi ie bilo oba dni zelo žrvatono. vesele t družbe zacorelih kopalcev in brlftih kapailik so rajale ob \-odi in do vodi. bile žoeo rn olesale ter se vdajale noletnemu vesetki. Nekateri so si uredili pravcati weekend. prinesli so s seboj šotore ter kaomiraJi na oroMem. Zelo dobro ie blo posečeno novo Stirnovt) kona-BMe na Je4Bc1, vefik na ie bt! tud« oba dn^ obisk na kooattčču 9K »rHe, Skoda, da ot>Nk v kyw»ftu SK Hitrje. Skoda, da se je vreme včeraj ooofctoe n enaki na Je k sreči izostala. Vendar ie kislo vreme pokvarilo marsikatere načrte in UuMaančam so ostati raie v Livbliand ter porotna!; na vsjesojetn. ki !e bil za binkošti sol oh Meka vseh pravovernin. ki so ostali v Uubtranl. ocromen pa ie bil tudi dotok orebrvalstva z dežele, ziaeti iz bKžnfe liubljansflte okolice. Res endfH se le. da sta obt orazrrika pri toifcem m*otnetu Potekla brez vsake večie nesreče, ea tudi sicer je bflo v mestu mirno. Rešilna postaja ni imela sko- raj nobeneza onravka. na ooticrri so imeli skoraj božM mir. Izostati so celo običajni prsteni. Pač oa ie policna aretirala dva doJ«rwDrstne?a. Prvi ie bfl brt ranaki! delavec Anton G. Sotagfl sa Je b' v pone-deliek doooidne v stanovanje trgovca Franca Kosfka na Dtmsitskf eesti in mu odnesel M*lonvič ie nar čevi.iev v -vredeo-sti 1500 I>in. Trrovec pa ie tatvino tako.i opaziti in hital za tatom. V Ssmotni ulW za ie dohitel tsr izročil stražniku. Na polici!; ie G. detial. da ie hotel pri Kol*ku beračiti, ker Da ni bilo nikoaar v Dred-sorji. je odnesel suknjič. Kradel je zato, kar ie bil lačen. Seveda mu policiia teza ni ver-iela. kaiti Tone ie že star crešnk. ima že 14 kazni za sebol in ic H ^ele nretekri teden izaxiičen u. zaoora. Sedai so za zopet izročili sodišču. Dru-ei. ki ie moral v zapor, ic bil prezioo-sein; ddavec Leopold .Aimbro^jč. ki ie v nedeHo te sobe neke tukaišnie zostilne ukradel svoismu bivšemu zosoodariu Petru Orožniku par ^komien- m dežnik, vse skuoaj v vrednosti 340 Din. Na ootiejjf ie zatrlf/val. da mu ie bil Orožnik dolžan na olači veči^ znesek in da se ie hotel samo maSčovati. Policiia ea ie izročnla sodrsču. V zaooru ^o obema delal družbo tudi lesni trgovec France I.. lastnik neke ksr-c tAvdlke iz LJnbJjane. ki "ic obtožen raznih malverzaciji- Mož ie bil baie v kupčiiskem noz'ledu na trhlih nocah in se ie skuhal na razne, tudi nepoštene načine Izmotati iz neueodnetra položaia. Inseriral fs no list'h. da serefema v službo razne uslužbence. Bk-veSbane v lesni stroki, orednost oa da imaio oa; s kavciio. Seveda se ie iavilo nrecei kandidatov, med niimi .tudi neki France Š. Iz ši«ke. ki ie ponudil 10.000 TKn kavciie. I. ?e denar sore.iel in mu dal pobotnico, na kater; ie bil~ napisano, da^ sme kavcijo Porabiiti tudi za kunci.1 o. §. ie končno prijel do prepričanja, da za ic I. Miasmukal« in ie zadevo nri.iavil DoHcfJi PoHciia ie bila mnenia. da so I-ie^'e mani-oulaciie nedopustne in ea le kl.iub tezo-vororn. da ni imel slabih namenov, vtaknila v zanor. Iz nieeove kores-pondence ie nanireč posnela, da ie obiiuoliai uslužbencem mastne službe korita na nieseov« žaei in pri lesnem veleoodjetju. ki oa de-iansko nit ne obstoh._ Jugoslovanski teden v naši operi Nobena sezona ni prinesla številnejšega in pestrejšega repertoarja kakor sezona 1929/30. Glede kvantitete mora biti torej naša publika zvrhoma zadovoljna. Zdaj je operna uprava priredila še jugoslovanski operni teden, kar je vse hvale vredno. Žal, da so tudi te predstave prepovršno pri* pravljene. Poslušal sem doslej dve: »Gorenjskega slavčka« in »Zrinskega«. Obe deli sta pri« nesli poleg kvalitetnih kreacij tudi nekaj nezrelega, površnega in neizglajenega. V moškem zboru je nekaj novincev, ki niti pevski niti igralski šc niso vešči svoje a a* loge. Tudi orkester ni bil na višini. V Foer* sterjevi operi se celo nekateri solisti — pač naveličani — vedejo prav po domače ali brez zanimanja. Nov je bil zopet g. Zu« pan, ki se je vrnil iz Zagreba v naš an* sambi ter je razvijal v svoji partiji mnogo komike in pel jako zadovoljivo. Prejci je venec in šopek. Prav ugajala je J. Ipavčeva baletna pan> tomina »MoSiček« s Parmovo orkestracijo. GdČ. Moharjeva in gdč. S m r k o l j e* v a sta se odlikovali ter je ves baletni zbor opravil svojo nalogo točno, okusno m gra* ciozno. Zajcev »Zrinjski« je privabil mnogo hvaležne publike in je bil aplavz po vsakem dejanju zelo živahen. Zbor pa je bil abak in ne vseskoz siguren. Balet je ugajal z gdč. M o h a r j c v o kot solistko. Izvrstni so bili gg. B e t e 11 o (Sulcjman), P r i rn o* iič (Zrinjski), Thierry*Kavčniko-v a (Eva) in Janko (zdravnik). Polno zadovoljevali pa so tudi ostali solisti: ga. Pol i če v a (Jelena), Perko (Alap;5), M a r č e c (Sokolović) in tudi Kovač (Ju* ranic), ako odbijem njegovo zaletavo :n nosljajoča petje na nekaterih točka n; gla« sovno je bil sicer prav dobro razpoložen. Prejel je šopek. V igralskem oziru ;e bilo to in ono pomanjkljivo in se je zlasti zbor včasih lovil. Zaključna slika ni bila srečna. Predstava pa je vobče žela zopet lep uspeh in je publiki očividno popularna glasba močno ugajala. Ft. G. Borne ione dosežejo z uporabo naravne »Frana Joeefove« grta&c* neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodelno na obolele organe. Ustvarite!ji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da to ugodno učinkovanje »FV*wf Joeefove« vode ugotovili z lastnimi preiakavanji. »Frani Joaefovac grenelca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. K0LEDAA Tsrek. ML junija lltO, katoijisau: Marjeta, e^voalavni: 28. mala. Nikola. DAHAŠNJE PM1EDITVE. Opera: Zamrlo. Ksas Našit*: 24karasaa nevest* (zvočni fHm). Kise LjaHjanski r>rsr: škandal v Ba. den BadejHL Ktae Ideal: V esrstvu valčka. Rasa ta v« franeđsste umetnosti v Narodnem domu. DE2L B5B LKAJLVE. Dsne«: PScooi!!, Dunajska c, Bakarčič. "Sv. Jakoba trp. Konjske dirke v Mariboru B se bodo vršile dne 19. in 22. Dm. na dirkališču na Teznu. bodo po udcležl>i konj prekosae vse dosedanje. Maribor je edemo mesto v državi, kjer se morejo vršita kasi-Ske dirke v tem obsegu in točno po pred-P-aih za mednarodne dirke. Vsak dan so po Stctpj enovprežne in ena drvovprežna vožnja. V errovpreinfi heat vožnji bodo prvi dan vt^eieni naih*fcre»s! ko«m; An-t^gerin, Freund risjr«. Blanke, Pokja. relčika, k« bodo imeli trdo preskušjijo z enozemci Jon, Baron Pardon in Riosenka-valtr. Konj. ■ »maga dvakrat zaporedoma ak v treh vozniah dvakrat, le zmaKova-lec. Druga ciurka c počasneHa voin>a za 3 do \2 ietre joi gosto venske koniie, tretila za konje kmečke reje iz dravske banovine. Te drve di-nki bosta zopet za ni mri vi radi vekikesra šeevšla konđ na startu. Prav-sske bo pni Avosssrašoi vozroi nad 10 vpreg v tekma. Pri nobeni dortei ne bo irid gotov m bo nafcrže t o^ a trza tor izplačal vekke svote. Med posameznim, kasaškimi dirkami bo prvij dan nagradno skaknnie kat. L., 8 prepon, o skokov ^a vsakega konja. Pn-jav^jamh jc nad 20 konti sajast našm konjeniških ofici-rjev, pa tudi več dam gospodov, ki so prignani ia".iač#. V nedeloo, dne 22. iomia. bo največja atrakciia pri kasaSkin dnnkah *ucoslovenski denbv. v katerem bo startate 8 konj n kotriaarrre Tunni*če. D^ndiicrskegia, Pavoma, katerega koTT »iZagtobic ie favorit, z uspehom bo zastopaj g. Bunderl iz Veržejo v der-bvju našo kmečko kon 416.000, da ne govoTinro o rmlijonskih n*-eradati na An^eSkem, v franci % ItaRt in drugod. Naj toTej nrtbče ne zamudi k^>n*-skfih dirk v Mariboru, ka bodo tako po komi^skem materijalu, kakor po tehn. fzved- hi na višku. DruSbvo se ne skaii n^kairi'.! žrtev za .pržredlho, ki ! i* predvsem nameri ujtlldM zaniTnan\)c za Teio plemcninn ži-vat ifl dati vzpodbudo naSrni VmcSf-.n konjCJOJcent. Upamo, da bodo tudi n>eroda jni faktorja z;nah cenr.ti delo kasaškeza društva v Mariboru, ki že nad 50 let de- fcuie na povzdigo domače konjereje z naj-večiim uspehom, m naktonili diru^u potrebno podiporo. — Ma4ter*ld BSSJSSStSal srniasflnsth v LiuWi*ai- Badaoest: IH. Keruieti P- C ! Hit. lu&rd go&tuie v Udbiiaai odlično moitvo maditiT-siega T. C Kerfilei; u Budimpešte, protes^o-nalatja nogojne-tnega kluba, ki stojr. sa i« t rte« •mestu badanpeštanske r»rve Kze. KejTlieTi ak kraiše HI. okfai, igra ervera-rTeden aofjocnet ia r.e zaos-taja dosti za vod*simi ktobi Fereneva-rosem, Hinrnar-Uo in Ujpestijem. Očeti« nastopijo S svovi-Ti mrvkn mokvom, v 4uat*r«*n >c 6 tm-er-nac»ioikad«i>pcitanskiim Kispes*4 F. C, ki je pred dvema letoma v LtaMJatri osit-vil naftc414i vtis. Poudarjati moramo, da *gra III. okra} le bottii nogeenet. Oostje naasoptjo proti I!ere>i jutri ob IS. Ua-ea fewxa4io aaseopi a svooo prvo samiemne »a bo aknisada a sprem pe-bmi, ranemu nasprotmk-u izvoieveti ćsn ugodoa*-U in časmaisi eeseHat. Pre^c^eia vstope« te od danes opoMn« v SSSSJSflSl »Sanka** na DoTvajski cesti. Iz gledališke pisarne Opera Začetek ob 2S. Torek. i«. wnna: Zapeto. S^ada, VI. inm*: Crse maake. Red E jutri se uprveri v iwbsaeski operi aa4am-kr*t v letoiavi sevooi M. Koeo^e-va opev« +čvn* m****-. Nj*toe*»o TMerryteva. PoaWbeva. Sea-sJIsfStva, Majdiffceva. Španova, Prkaotat, Betetto, Kovač, Grba, MohoriC, Drenovec, Povbe, P*-čsfc rtd. Predstava se vri: z* abonente rooa C Cene jsredno zmžaae. IMENITNA VLOGA. — Kaj je vaš ženin? — Igra v zvočnem filmu. — Kakšno vlogo ima? — V glavnem nastopu v zadnjem dejanju posnema bližajoče se korake. ZELO ENOSTAVNO. Mož: Le poglej, kakšne nogavice imam. Same luknje, človek niti ne ve, kje je gornji In kje spodnji del nogavice. Sena: To je vendar salo enostavna Tam kjer je velika luknja, je gornji dni, kjer je mnogo majhnih luknjic, pa spodnji. Stev. 130 »SLOVENSKI NAR0D€,-e napredovaJo 1300 uradnikov od teh tretjjra v pocjročgu iiiubSjaniskiga poštnega navnate&srva. Doslej je bilo v 1. skupi od H. kaćecoriiie neznatno štev^ce poMuia nameSčencev, tako na pr. v Ljobjjani samo dva. Ker pa ima biti pomaknjenih v l.skro-prno If. katosorHe v vsej državi 531 urad-ri'irov, ie jasno, da jm bo v Stewnć«J5 znatno Število napredovalo « 2. v 1. skuptno IT. kategome. Pač marsikomu I^p uspeh. — Predstojniki najvišjih uradov. Doslej je mfmstrrsrvo za načelnike oo§tni*i, brzojavni in telefon skrli uradov dosledno vaio na*oeJjiše moča tx vrs< m»n*pu-lan#vrMn uradmrkov. V bodoče pa imata načelovafti največjim poštam adminisfira« tivmi iwad*rr*ta z visokošolsko izobrazbo. Tako bodo — kaor se ©nje — na Lhjbija-ni I. ua Marobor 1 m na celtskii poŠti prihod-al načefnalci juristi. — Slovanska štadentavska konference, V soboto dopoldne je bila v Pragi orvorjena slovanska Studentoveka konferenca, katera so se udeležili delegati bolgarskih., jugo>l> venskih, poljskih, ruskih rn češkoslovaških akad**n«kjh društev. Popoldne se rasprav. IjaH v prvi vrsti o konkretnih potrebah slovanskih Studentov v Prapi. Sliens konference se bodo vrstile v kratkem tudi v drugih češkoslovaških nvstjb, kjer so visoke šoie. Potem bo sestavljen priprav^alni odbor, ki skbče kongres slovanskih studentov. — Iz odvetniške službe. V imenik ad* vokatske komore v Ljubljani is bil vpisan dr. Josip Požru s sedežem v Črnomlju. _ Poroka dr. Novačana. Včeraj popoldne se je poročil v Cerju znani slovenski pisatelj in odvetnik g. dr. Anton >"oveean. s hčerko splošno znanega in uglednega posestnika >fahoa i* Tmovelj pn Celju Pepeo Mah novo. Poročil ju je pisatelj i o trnovski župnik g. F. S. Finžgar. Za priči sta bala minister dr. Ivo Shvegel in dr. Igo Rozina iz Maribora. Minister dr. Shvegel je izročil nevesti prstan, katerega ji je poslal Nj. Vel. kraij. V kratjeveni imenu j* minister dr. Shvegel novoporoČenc^ma iskreno čestital. Bivši minister Ivan Pucelj se dr. Novačanove poroke ni mogel udeležiti ia je novoporoČencema brzojavno Čestital. Mladima zakoncema želimo tudi mi obilo sr^če. — Raspast društva. Društvo »Klub esperantistov v Selški dolini« s sedežem v Selcih je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Tffprememba rodbinskega imena. Kr renska uprava dravske banovina je dovolila Ivanu Klausu iz JaManca, pristojnemu v Boštanj, fzpremembo rodbinskega imena v Aljf. Izprememba se naaaia tudi rja njegovo soprogo Terezijo, roj. Erjavec, in na njegove otroke Antona, Antonijo m Olgo. — Razpisane sluibe. Državna tehnična srednja šola v Beogradu potrebuje profesorja matematike, arhitekta sa gradbene konstrukcije in projektiranje, strokovnega učjte+fa struganja za kovine in ključavničarskega pcmočnika za ključavničarsko delavnico, ki bi obenem oskrboval centralno kur. javo. Prošnje je treba vložiti do 1. julija. — Zakon o ureditvi vajnih delgor Angliji. »Službene Novine* št. 125. a dne & t. m, objavljajo zakon o pogodbi o ureditvi voj nli dolgov med kraljevino Jugoslavijo m Veliko Britanijo, podpisani v Londonu 9. avgusta 1927. — Ispresaembe t naši rajski. Kralj je podpisal ukaz, $\ katerim je imenovanih in vpakojenih več častnikov v sodni in sani. tetnf stroki. Mad drugimi sta imenovana za sanitetnega referenta II. armijske oblasti polkovnik dr. A. Hočevar, na sanitetnega referenta ITI. annigekc oblast; poikov-ni k dr. F. Skopal. Vpokojena sta kapetan fregate Vladimir Pteifer in zrakoplovni kapetan II. klase Milan Zaklan. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 6 z dne 6. t. m. objavlja zakon o arhivih mi* nistrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Ju* goslavije v inozerr stvu, uredbo o organiza* ciji in področju Higijenskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih po* staj, pravilnik o polaganju državnega stro* kovnega statističnega izpita v oddelku obče državne statistike predsednika ministrske* ga sveta, naredbo ministrstva za poljedel* stvo o odvračanju in zatiranju ovčjih osep* nic in odločbo o ukinitvi specijalnih doMad iz odločbe ministrskega sveta D. R. br. 42.300/24 in posebnih doklad na plačo iz pravilnika D. R. br. 87.000/26*. — Trafikantom v vednost »Službene Novine« 3L 118, z dne 27. maja znašajo vest da s« trafikant is prve davčne kategorije pri vedejo v drugo, (pod stoonijo b, vefeavno od iprvegja januarja 1930 <*a#e. 3 So naredbo se i»e nam ztnfižafl dicalrtari davek od 10 na 6 odstotkov sorazmerno s tem pa todli dofldadc. Tako si hodjo letno rjr#rranfifti trafikanti na mfliione dmarjev, kar ie gotov 8en> trepevi naše. stanovđce or. ssairzacije. Odbor IMr. tofbaG|u3h trali-kan«ov. — Vsem čebelarjenj sporočamo, da se je blagovni oddelek Čebelacskega društva otvorfl v novem lekaln v Vofcja4»ovi nlici ft. 4, to je ulica, ki vodd od gostilne pri Novem svatu proti kolodvoru v Šiški. Blagovni oddelek je odprt sa stranke vsak dan dopoldne in poposdae. V zalogi ima vse Čebelarske potrebščine, umetno satje in razne vrste medu ter kupnje vosek ranae koHČI-ne. Priporočamo se za obilna naročila. — Občni sbor Čebelarskega druitva. Sporočamo, da se bo vršilo nadaljevanje občnega zborovanja Čebelarskega ve nesreči. BJizu Celovca se je z motorjem v nedeljo ponesrečil Oto Von* čina, šofer iz Tržiča. Na strmi in spolzki cesti je zdrčsl in padel z motorja. Pri nad* cu si je zlomil ključnico. Najprej so ga prepeljali v celovško bolnico, včeraj pa je bi! od tam prepeljan v Ljubljano. —■ Joško Hočevar, sin orožniškega narednika z Zi* danega mosta, je padel z drevesa in si zlomil desno roko. Tudi njega so prepeljali v bolnico. — Vedno hujie poplave kobilic v Voj* vodini. Iz Vojvodine poročajo o vejno hujši poplavi kobilic. Sedaj so se pojavile tudi pri Veliki Kikindi, kjer so uničile okoi» 60 oralov setve. Okrajno glavarstvo je od* redilo vse potrebno, da zajezi poplavo ko* bilic. Kakor poročajo iz Potiski sv. Nikole, je akcija za pobijanje in zatiranje škodlji« ve golazni popolnoma uspela. Prebivalstvo je s pomočjo banske uprave, ki je na po* moč poslala svoje izvedence, v par dneh popolnoma očistilo par tisoč oralov sveta od kobilic. Kobilice uničujejo na ta način, da kopljejo jarke, v katere jih polenejo, jarke pa polijejo s petrolejem ali bencinom in zažgo. Iz Novega Sada poročajo, da ogrožajo kobilice zdaj kraje Jdjos, Padej, Sajan in Bočar. — Divjega lovca ustrelil. V občini Ja* godnjak v Baranji je te dni nadgozdar gro* fa DraJkoviča Kaspar Gilbauer zalotil štiri oborožene moške, ki so se hoteli vtihota« piti v gozd z očividnim namenom streljati divje svinje, katerih je tam mnogo. Gil* bauer jih je zasledoval in jih pozval, naj se ustavijo. Divji lovci so začeli bežati, eden se je pa obrnil in streljal na Gilbauerja. Nadgozdar je tudi streljal za begunci In za* del Savo Grgiča v trebuh. Čeprav težko ranjen je divji lovec tekel naprej in se šele potem zgrudil TovariSi so ga prenesli na njegov dom. bali pa so se pozvati zdrav* nika. Ko se je Grgičevo stanje poslabšalo, so poklicali zdravnika, ki je odredil, da so ranjenca takoj prepeljali v bolnico. Med prevozom pa je Grgič umrl. Orožniki so ostale tri divje lovce aretirali, prijet pa je bil tudi nadgozdar. Vse Štiri so izročili okrožnemu sodiaču v Somboru. TVRDKA Z 2ELEZNINO STANKO FLORJANClC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 priporoča svojo bogato zalogo razne emajlirane in aluminijaste kuhinjske posode. Točna in solidna postrežba! Iz Ljubljane —Q Ogromen potniški promet o bin-koštRu Fo«niŠki promet o binkostnh je bil na liubi&uskfh kolodvorih og>romen. Iz LdUbljaiTfe se >e že v soboto odpeljalo več tisoč jetnikov na Oorersioko, Dolenjsko, Notranjsko m Štajersko. Večina izktnikov, zlasti državnih uradnikov, pa se je že v nedeljo vrufla, ker so v ponedeljek državni uradi in podtetša uredovala !n obratovala. Še več»t pa je bdfl dotok iztetnikov, tujcev m kmetov v Uubiiano, k ba-rmd in na velesejem. _lj Počitniška kolonij« na Trati. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani priredi tudi letos poojtniak© kolonije na Trati v Poljanski dolini. V to kolonijo bo spre last me-stiveca magistrata litrbf>anskeffa. tuđi dobiva lepo zvnanie Koe. Sv. Jakobi tfPZ to z obnovo te visokopritKčne divonadstror-ne sitavbe na lepoti mnogo prfdVroil. —1] Mestne lesene klopi, Id rriso več ustrezale svojemu namenu, Je dal magistrat letošnjo pomlad primerno poravtti in ie s fcem svojim utarepom zete ustregd. Zaao je tam boli obsojati počele gotovih elementov, katerim so celo klopi na poti in se zmaiaio nad tfrerm. Tako so zadsiji čas pokvariti leseno kfop na Grudnovem na>brei?u. Od nje sta ostat; samo nttfli, deske pa ni več ter je klop nerabna. Dobro bi bik), da bf policija zilikovce 'izsledila in eksefiraolančno kaznovala. —U Mestno načekifirvo odda bnHet v meabiem koipaMiču na L.iublijmc4. Niatač-ruejše infonmaobje dobe interesairfr; v mej:t-nem gospodarsfcem uradu. —II Spored h lavne produkcije goion-cev dri. konsarvatorija. k« se vrtri v četr-tek, dne 12. jnraja ob 30. url v dvorarr. Fiimarimonićne druibe. 1.) Wobcr: Konccr-tnno »a klarinet wi klavir. (Rneh Branko-(Mašit P). 2.) Greča«inov: Noč, Grieg: Svietuješ rrvi prav (LahaMer Marija • No-vakoviić Božica). 3.) Mozart: Fonde x!5a Turca za kltevir. (Saiptja BoJena). 4.) Pvo* rak« Atrija Sva tave Kr orasoriin ^iv. Ljud-mrila (Pire Mara • NovakcAić Božica). 5.) Janačeik: Du-mka, Oossec: Gaveta za violino. tOessk Pranja * Leskovi-; Bv>sromir). VendU: A ris Aide H opere Aidj. (MKrkuš Mariela - Novaković Božiča). 7.) Sokolovi Suita za ček> v\ ]«taviT (Baitde Okm, Li-povseflc Manj vin). S.) .MuesofTg'ik'i - Rifnsi« * Korsakov: Siptv cata Borisa. Pred kaU» diralo i* opere Boris Oodunov, Konn«old; Pesem Piereta i* oe-ere Mirtvo mesto (§»vu 2reWCveto-Garlat«a R.). 9.) Mozart: Koncert v d »duru za viehne (Dermerj Arbert » Leakovec Bo^ormr, 10.) Cofneihtjsi Dajj da greva v pokrajino. Bersa; Ss-h d4jš dan, Uiotlka: K^a pada. (Doletrc Joaipina - Me-nardi Pia). Scott: Funeral Martfi of Gr^s Ramses. Za klavir. (VoJavsek Bbanko). r^ftponer: Taraneel« za četo in klavir (Le» skevk Borgornir - Šivic Pavel). Sedež v dvorana stane 5 Din, stojišče 2 Din. Pred-Ptodaja v Matični knjteriv. —Ij Sokol H v LiuMjanl, priredji v ne-deljjo dne 15. jsjpisa (v s&ućEiiu slafct^a vrornona 19. j«uniija t. L> javni nastop zdiru-žen z otvoritvijo novega poslopja, na let-n/em telovadišdu na Prulah. Telovadne točke bodo izvabiš vsi odde&i nd katerih sodeluje godtea 40. p. poDka. Pe telovadbi Prosta zabava s plesom. Začetek ob ls\ uts popoldne. Vabimo vsa društva, Članstvo in vse ostalo ofbčnnstvo na ta naS nastop pred 2+eeom v Beograd. 356-n —Ij Pomlad8De1q iilst >§eeec te bo vrati letos v nedeljo 16. t. ^v prijsano Tarnala-to gostilna pri Kovaču (Gorjane). Zabava v lepem solnčnatem vrtu prt dobri • pijači in jedi ter tamburaški ^odbi sasjesovljrna. Zbirališče ob 5. uri ncpoMne pred kavarne »Evrope« Skupen odhod ob pol fc. uri. Pol-nc«te%Mlno in točno. Veselični odsek ^Soč><. —1] DmStvs »Tieiue^tc skKeoje svej članski sestanek v sredo 11. t m- ob 20. (8.) uri zvečer v glasbeno dvorano moškega uči. teljišča v Ljubljani. Dnevni red: Občni zbor Saveza >TrezvenOsti< in delo >G*ittempl^r-jev< v Beogradu. Ud^ežha članov dolžnost. Prijatelji vabljeni. — Odbor. —lj Pogre&a ae nekoMko slaboumni delavec Janez Brunar, doma iz ZaManca, občina Horijut OdSc! b ie pred dvema mesecema z doma, pa se Se nj vrnil, iriti javil. Ker i« bil nekoliko slaboumen, m •irklTicano, da se mu je kaj pripetil^. aH pa ?e *zvr*i3 samomor. Brunar je maie čokate postave, nodoAaastefa obraza, kostanjevih las. O(b4#oen je bil v rjavo obleko, na slavi ie ime) rjav klobuk m bil ja najbrž bos. Kdor bii kaj vedel o njem, naj to sporoči aie^verrru bratu Lcvrencu Brunarioi v Zaklanou 30, obChta Horkri. —lj Razstava IzbranBi slovensk% tipk je odprta 5e do 14. jun^a 1930, TurjaSki trg 4-1. Ne zarmid«te prMifce osledatl si tudi odlikovana razstavna dela iz Barcelone. Vstop prost. —li Brigita ff«im v Ljudskem Kinu. V kinu LjiubUjanaki Dvor se ©reijvaia danes Ufin f*im (ikandal v Badsn Radon« z bo- žanskio Brišite Hetm v' gJavni vV>^i. Film ' se odUSk-uje po zanimovi m izredo? napet! vsetw'n% ki je preptetena s čaTo^'mi bu-bavndimi soenanf V katefiih pridč veliW igrarsUci talent oboževane Bnjjjrti He4m do nokefa izraza. Predstave danes oo 4., poj S. in 9. zvečer. Pri vseh predstavah iz. redno ntizike Itudskie ceae ^, 4, € fn & Din. Film na.nV>e#eie pripo^čamo v egied- —U Poroka, Peroella sta se g. Kasi Bergnauser ma«. usfuib." z girJČ. Angelo Jecl lz Smaria pni jefgati, ^ovoooročea, cema želamo obilo sreče l —lj Dr. m«J. Mila Kovač je otvorila prakso za rentgenologa preiskavanja i« obsevanta in za kemično - mnkroskofrične preiskave v Marinom. Aleksandrova cesta 6. Tel. interu**). 2896. Dedmra od pol 9. do 17. (5J Ufe. ^ .^63h —lj B ustava ^efearmtbfe amHneMi t Kazini bo končana jutri zvgjer. Ogl^d ras> stave je brazolačesj. _lj 01«f«eva|po iraltve r Rtjžnj dolini sklicuje za nocoj, dne 10. t, m. ob 8. uri avdčer v poetimi g. Nereda sestanek vseh Rožnodolee* aaradi MMsssBa sjMalasv (25. letnjce društva). Pridite vsi, k* vam jc pro-cvit Rožne dolina pri emu! —41 Z nožem v vrat, V soboto so mo ralf z rešilnim vozom prepeljati v ljubljan* sko bolnico brezposelnega delavca Andreja Kovača iz Ljubljana, katerega je nekdo med pretepom pred velesajmom .sunil a nožem v vrst in gs precej poškodovat Kdo je. bil napadalec, dosedaj se ai znano. —0 Drva - prtoog najceneje pet »IC«« rfvoc, Dunajska, 39 — tel. 3484. —rj Samomor. Na stanovanja bančnega ravnatelja Vrtnarja v palac! Zadružne gospodarske bam\e so našli snoć= nezavestno 38-Setroo služkio.io Ivank-o Ho^tenevo, d&ma z Brezovice pni Kočevju. V ^oh»i je d'i'ialo po pHob in vse je kazalo, da se ie služkrnia, loj je Wla popoldne samr. doma, zastrupila s p*inom. Plin »e bil na-mreč odprt. Ko so Kudue vo>fcr v stanovanie, i« katerega ia u-iiajal prm, ie sfuik.in.ia že umirala in je kmahj umrla. Policijski adravušk or. Avramović, k^ je kma+u prispel z deiurn m uradnikom g. Kckom, je ugotovdl. da zre za zastni-peiencie s plinom. Vzrok samomora m znan. Na naslov banske uprave V uradnem listu iz leta je pod št. 401/100 objavljen >zakon o pra^nikia.: Ta zakon pa ni uredil praznikov, pač pa je po„ izročil, da je «a*-tal pravcati kaos v praznovanju raznih dni v lelu v raznih drž. uradih. § 3 določa, da praznujejo pravo, slavni Hiakofttnj penedeljek, dočim ga katoličani ne smeio, akoravao je binkočtni pu rc-deljek pri katoliškem delu države «?tart spoštovan praznik. 25. III. je Marijin praznik, ki tudi ne velja več, to pa samo za reeor mJni^rstva notr. zadev, ker so ravno lotos na ta dan politična oblastva jmeja običajni uradni dan, dočim so finančni uradi, juatica in drugi uradi praznovali. Zakon e priiznikih sicer pooblašča velikega župana — sedaj hana — v § 7, da izda petrebna navodila. Doeedaj pa taka navodila niso izšla oziroma so bila izdana proti običajem in ne oziraje se na to, kako se sicer — v drugih resorih in v gospodarstvu — obhajajo prazniki. Vse kaže, da smo prišli rz enega ekstrema v drugega: ker se v preetoMci svoj Čac praznovali kaT cele tedne, so čutili merodajni činitelji potrebo, sedaj srtare praznike ukiniti in to v letnem času, ko je tak praznik za uradni, sreo ie težko pričakovani dan za potrebni izlet in oddih, Vpo&tevati bi tudi bilo, da imajo učitelji, profesorji itd na leto skoro 4 mesece dopusta, medi-em ko imajo ostali nameščenci komaj 10—20 dni. Upamo torej in upravičeno pričakujemo, da bo banska uprava vse to uvidela in vpoštevala ter odredila, da ae bodo v bodoče prazniki praznovali eoeino. Lubadar v Ljubljani O lubadarju, ki ogroža sadno drevje, smo čitali zadnje čase že večkrat v novi -nab. Priznam, da mj je bil lubadar, ki napada listne drevje, neznan. Poznal sem la uničevalca iglastih dreves. A v Ljubljani sami ae vsakdo lahko na lastne oči prepriča, kako deluje ta škodljivec in sicer na Mieičevi ceeti. Drevored je zasajen s hrasti in tu so posamezna drevesa že čisto peeulena. Na njih golih deblih, ki ee že luičijo lubja, so značilni sledovi lubadarja. Gotovo je lubadar napadel tudi sosedna drevesa, ki sicer še zaiene. Pri iglavcih jc vsak lastnik gozda postav, no primoran V6a suha dreveea takoj odstraniti, a sredi Ljubljane «e nihče ne briga za ta res skrajno zapuščeni drevored. Ob stranskem hodniku štrle na eni strani suhe veje, a na dnszi strani je vejevje že tako niako zrastlo, da ovira ob slabem vre- menu osebni promet, Z razpetimi defcif-ki je res mučno ogibat j «e temu vejevju, ki op roža dežnike, in se moramo res kar Čuditi, da ima glavno mesto tak zanemarjen drevored. In ta razsvetljava! Tri borne lučke brle gori med vejevjem? Le v gnezda krilatcem svetijo in oa njive Marijan»§fa. a hodnik je večinoma Čisto v temi. še Ižanska cesta je bolje ras^vetljena. Na dvonadstropni hiši *21,23 bi pač morala biti žarnica, ona na kvarni je mnogo predaleč. Omenim naj že barbarstvo mladine. Neka gospa je šla med 7—8 uro na trg. Vi-d( la je tri fantiče, ki so se sukali okoli dreves, eden je imel daljši drog v roki in je tolkel po deblih. Nazaj grede po jsti poti je opazila vsa presenečena, da leži pol bičata ptičjih gnezd na cesti. In to v času, ko eo mladiči bili že skoraj godni. Zadeva j« bila javljena policiji, a ker brezvestnih auro vežev ni niuče poznal, je Izsleditev istih žal nemogoča. — G. — V a naslov tobačne uprava! Kadilci opažamo zadaje ča6e, da je tobak, osobite cigarete, redno slabši, akoravno je cena pre. cej visoka in v zadnjem času cek> povi&ana. Cigarete (>Vardar<) so zbdte. trde in neokusne, >Drjna< cigaret je pa le malo v zalogi, tako da nekateri kraji cele mesece ne dobe teh cigaret. Tobačno upravo naprošamo, da odredi, da bodo Vardar-ci$yarete šepet take, kakor svojčas ter dn bo >Drina< cigaret povsod v trafikah dovoli v zalogi. — Kadilci. — Is Litije. Pri nas imamo lepo Sok> z lepim vrtom. Dovolim si pa vprašati slavno vodstvo osnovne šole, zakaj je in v kakšne namene naj pred vsem služi ŠY>lskj vrt? Po mojem mnenju je namenjen za deoo v pni vrsti, vse drugo šele potem. Tu pa j« obratno. Otroški vrtec imamo in somene dneve tudi. Tj ubogi malčki pa sede po cele dneve v šolski sobi kot jetniki tako, da ee otroci s hrepenenjem po zraku branijo v šolo in iščejo vsemogoče izgovore, da bi lahko ostali doma. Ako je vrt namenjen v dnige 6vrhe, naj ee pa poišče drug primeren prostor, kamor naj bi hodili otroci na sveža zrak. Kaj nam pomaga priporočilo, da naj §e slabotne otroke pošlje na morje in na solnce, ko se jim še domaČega ne pri-vožoi? Enako je z otroci drugih rearedov. Nikjer nimajo prostora, da bi malo poskočili ali se v prostem času igrali. Če je vrt namenjen otrokom, naj se fira pa da na razpolago in primerno uredi, da bodo lahko poskočih in se brez bojazni, da bodo kaznovani tudi dostojno igrali. Kdor nima otrok, se za to ne zanima in tuda ne ve, kaj otrok potrebuje. Prosimo slavno šolsko vodstvo, da to zadevo uredi. Prizadeti. t Na binkoštni ponedeljek nas je za vedno zapustil, previden s svetotajstvi za umirajoče, naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, taat, brat, stric, gospod FRANC JEREB poštni poeturadnik v pokoju Pogreb predragega pokojnika ae vrti v sredo 11. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina Cesta na po-kopaliiče na Vič. Mase zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Antona na Viču. Rožna dolina, Ljubljana, Ribnica, dne 10. junija 1930. Žalujoča soproga MARIJA roj. OGRIN FRANJO, JOŠKO. MIRKO, MAKS, sinovi M1CI KNEZ, FRANCKA ŠTRUKELJ, KAROLINA GOLOB. BOZA ZALAK, hčere IVANA GROM, sestra Val Mtje tal ttnahe Val vnuki tal mkfcaja 02 t »SLOVENSKI NARODc, dne 10. junija 1930 Stev. 130 Avgusius Muir: 1Q Krog zločinov Roman — Torej naj postanem vsiljiv ? — ie va>WBŠa.l George. — iRrafesar je naročil da pridftte Ob devetih k nam v jedilnico. George ie prrikarna4. — Večerjo dobim 'kafcor obča-j no v sobo? je menil. — Dobro, Mae bil na hrani pri profesorju. — Gospod SterrHiokl, paavOte? SVugi so se zaiskirfle oči, George ga je napeto opazoval. Maddoxov mračni obraz je bfl brez izraza, ko je odgovoril: — Ne, gospod, mislim, da ne bo vačerjal z vami. Gospod SterrthoM bo imel dre vi važnejše opravke. Vsajj to je bilo Georgu dobrodošlo. Po vsem tem, kar se je bilo zgodilo, je vedel, da mu bo težko občevati korektno z glavnim profesorjevim asistentom. Kar mu je šinila v glavo nova rm-seil. — Madktox, aH bi sporočili gospodični Langitonovi, da jo povabim danes na večerjo? Če ji bo prav ob osmih. — Obzatttjem. gospod ... je začel Madjdox. — Zakaj? K»j je nocoj ne bo doma? — je vprašal George presenečeno. — Profesorjeva povelja, gospod. Gospodična Lan-gtonova dobiva brano v •vojo sobo tn mora ostati sama. George je skomignil z rameni. — Dobro. Maddox je diskretno zakašljal. — Oprostite, gospod, kdaj se nameravate preseliti? — Mislite iz profesorjeve hiše v novo stanovanje? Morda že jutri zvečer. Toda čemu taka naglica? — je vprašal malo porogljivo. — Gospod Stenrho&d bi rad vedel, kdaj bo lahko prenesel v tole sobo svoje stvari. — Kaj, S ternh oki bo stanoval v tejle sobi? — Da. gospod. Zdaj se preseli sem. — Toda 'profesor Caspian mi je dejal, da potrebuje mojo sobo za kemično skladišče. Govoril je cek>. da da napraviti tu cementna tla. — Meni ni omenil tega, gospod, — je zamrmral Maddox. — Bdimo, kar vem, je, da se preseli sem gospod Sternhold. Ko je ostal sam, si je George znova prižgal pipo in se zamislil. Ni mu bilo po volji, da stanuje gospodična Lang-tonova v profesorjevi hiši. Bilo rrm je tem bolj neprijetno, ko je zvedel, da bo stanoval odslej pod isto streho tudi Marcns Sternhold. Kaj more biti vzrok te nagte selitve? In zakaj drže dekleta kakor puščavnico. zakaj ne sme iz hiše? George je zamišljeno puhal oblačke dima pod strop. V profesorjevi hiši se je godilo marsikaj nerazumljivega. Samo ozračje v tej hiši ga je vznemirjajo. Komaj se je dotaknil večerje, katero so rrm prinesli v salon m pred pol deveto se je vrnil v svojo sobo. Spotoma se je za hip ustavil v veži, kamor so se slišali zamolkli glasovi iz jedinice. Čudno se mu je zdelo, da je slišal več moških glasov. Baš je hotel kreniti po stopnicah, ko ga je nekaj prisililo, da se je ozrl. V kotu veže je stala.nepremično nizka Maddoxova postava, podobna mračnemu kipu. George se je požuril v svojo sobo. Sluga mu je šel že na živce. Vedno, kadar se je garal iz svoje sobe, je zagledal kje v koiu lokavi pogled njegovih črnih oči. Nekam neprijetno rrru je bilo, ko je hodil po sobi sem in tja. Šele ob devetih si je popravil črno samo-veznico in se napotil v jedilnico, da pozdravi dr. Ivora Dravtona. Raje bi bil šel na izprehod proti Hampstead Heatfru, pa se je moral odzvati vabilu profesorja Caspiana, izraženemu v obliki povelja. — Dober večer, Bentiev. Dr. Dravton mu je podal krepko roko in George je vzel oigaro iz doze, katero mu je pomolil profesor Caspian. Na mizi so gorele sveče. PlamenČki so plapolali med srebrno posodo in steklom in motno so obsevali s temnim lesom obi te stene. Moža, sedeča za mizo, nekam nista bila v skladu z mirno atmosfero sedemnajstega stoletja, katere je bila polna profesorjeva jedilnica. Caspian s svojimi ostrimi potezami in srepimi očmi je nepremično gledal svojega gosta. Dravton. mož nizke, okrogle postave, je sedel naslonjen nazaj, gladil si je kratko brado in vračal profesorju srepi pogled. George je na prvi pogled spoznal, da :'e prekinil njune pomenke. Imel je vtL. da pogovor ni bil preveč prijateljski in da je profesorju Caspiarra odleglo, ko je »prišel. Ne da 'bi odvrnil pogled od profesorjevega obraza* je dr. Dravton presenetil Georga z vprašanjem: — Čujte, Bentiev, kako napredujejo vaša raziskavama? Mislim novi sub-Limacijski proces. George se je ozrl na svojega gospodarja. Profesorju so se napele mišice na Čeljustih in koža okrog nozdrvi je bfa bela. — Je to vprašanje umestno, gospod? — je vprašal George v zadregi. — Seveda je umestno, Bentiev, — je odgovoril profesor Caspian. Njegovi prsti so stiskali rob mize. — Zato ste prišli sem. Povejte mu po pravici. Prvi poskus ste končal: nocoj. — Torej, po mojem mnenju je delo do polovice končano, — je dejal <3eor-ge. — Proces, katerega hoče izpopolniti profesor Casman bo imeJ nedosledne posledice kajti navaden premog postane pet- al* Šestkrat boljši, lordi cenejši. Pos! ušnfe. katerem sem prav kar dovršil, kažejo tristo odstotno povečanje učinka. N<: rorei Dravton? ~- Profesor se ni mogel docela obvladati. Dr. Ivor Dravton je počasi prikimal. Zelo previdno je stresel dolg siv pepel svoje cigare v pepelnik. Ko je dvignil svoje temne oči, so se smehljale in v Draytonovem smehljaju je bilo nekaj očarljivega. ZADOSTUJE. — Rad bi se bil oženil z Zdenko, pa je pripomnila nekaj, kar je mojo namero preprečilo. — Kaj pa je rekla hudega? ' — Dejala je: Ne! NOVA SLUŽKINJA. — Ste ie bili kje v službi? — Seveda sem bila, milostiva, saj imam 275 priporočil. Strahovlada kitajskih banditov Pobesnelo vojaštvo pleni in mori civilne prebivalce — Nad 200.000 otrok umrlo od lakote Na Kitajskem so zavladale strahotne razmere. Vojaštvo je odpovedalo pokorščino oficirjem-aH pa so se oficirji sami izpremenili v poglavarje razbojniških tolp, ki plenijo in more med civilom prefoivalsrvofjfL Tragika notranje Kitajske se sploh ne da popisati. Usoda prebivalstva je tem sfrašnejša. ker plenijo vojaki kraje, kjer so ljudje že od nekdaj živeri v strašni bedi. Jedro strahovlade je tako zvana železna brigada, katero podpirajo borjševiki. ki bi radi pripravili na Kitajskem teren za socialno revolucijo. podrvjana soldateska banditov strahuje velik del notranje Kitajske, kjer so zločini na dnevnem redu. Ne mine skoro dan, da bi ne poročali iz tega ali onega kraja o novem krvoprelitju in o najstrašnejših grozodejstvih, kakršnih ne pozna niti mračni srednji vek. Krvoločne tolpe so do zob oborožene s strojnimi puškami, granatami in minami, da lažje krote nesrečno civilno prebivalstvo. V nekaterih vaseh so postrelfli prebivalce do zadnjega. Nedavno je tolpa podivjanih vojakov napadla mesto Srmakov po reki Han. Pomorila je 200 prebivalcev, zažgala mesto in pobegnila s plenom v vrednosti 600.000 dolarjev. Na drugi strani reke je mesto Hančuan, katerega je obkolilo 3000 banditov, otx>rx*žemh s puSkami in strojnicami. Tudi prebivalce tega mesta so banditi večinoma pomorih. Banditi ogrožajo tudi misijonarje. Na tisoče Kitajcev so že masakrirali. Vlada je razpisala 100 dolarjev nagrade za glavo vsakega bandita. Banditi sami pa obetajo visoko nagrado onemu, ki privede ujetega fcrfca. češ, da je treba vse »inozemske hudiče po mori ti c. V šanhaj so prispeli mnogi misijo-. narjL ki potrjujejo vesti o grozodejstvih od boijševikov nahujskanih kitajskih vojakov. 16 ameriških duhovnikov je brez sledu izginilo. .Tolpa pobesnelih vojakov je napadla tuđ! kraj Shmte v provinci Hupe, kjar je pacflo 1800 žrtev. Pomorili so moške in Ženske, starčke an otroke. 3000 kmetov so prisilili pridružiti se armadi banditov. Nesrečneži so na večinoma pa dR v prvi bitki z vladno vojsko. Cela mesti so opustošena, prebivalstvo beži v manj ogrožene kraje. V primorski provinci Cekiang se je vnela bitka med vladno vojsko in tolpami nahujskane soldateske. Nad 300 banditov je v bitki padlo. Guverner province Kiangsi je odstopil, češ, da ne more prevzeti odgovornosti za varnost prebivalstva, ker nima dovolj sredstev, da bi baiKlite ukrotil. Odposlanec Armade spasa, ki se ie vrnil iz Kitajske v Avstralijo, je pripovedoval, da je podleglo v severnih pokrajinah Kitajske samo letos nad 200.000 otrok lakoti. 80.000 žen in deklet so možje odnosno starši prodali po 2—3 dolarje, da so mogli z izkupičkom vsaj nekaj dni preživljati druge rodbinske člane. V Cinanfu. glavnem mestu province šantung. kjer je prišlo predlanskim do velikega masakra Japoncev, vlada že več dni panika. Mesto je obkolila vojska nankingške vlade, ki se bori proti armadi severnih provinc. Poslaništva tujih držav so ukrenila vse potrebno, da ne pride do pokolja tujcev. Ornitološki kongres V Amsterdamu se je vršil te dni mednarodni ornitološki kongres, na katerem so delegati poročali o važnih problemih mednarodne zaščite ptic. Med drugim je kongres razpravljal o katastrofi, katero povzroča med pticami izpuščanje mineralnih olj iz parni-kov v morje, dalje o izpremembi mednarodne konvencije iz L 1920, in o predlogu, da bi se letošnje jeseni zbrali delegati poedinih držav v Parizu, da bi se posvetovali o izpremembah konvencije. Velik del debate je bil posvečen varstvu ujed in redkih ptic sploh. Izraženo je bilo mnenje, da se da v tem pogledu doseči uspeh samo s pritiskom na lovce, ki naj bi nehali streljati redke ptice, od katerih nimajo druge koristi, nego da zbirajo lovske trofeje. Delegat Francije dr. Chapellier je govoril o potrebi poostritve lovskih zakonov, večje zaščite ptic skrajšanja lovske sezone in strožjega nadzorstva nad trgovci z divjačino. Kongres je priznal, da je varstvo ptic sicer zelo važna znanstvena in Častna dolžnost vsakega civiliziranega naroda in države. Amsterdamska občina je Dovabila vse odeleŽBce kongresa na parnik in iim razkazala ogromno nristaniSče. Po zaključku kongresa je povabil udeležence prof. Derscheidt iz Bruslja, da Wi se posvetovali o bodoči usodi mednarodnega urada za varstvo prirode, ki je bil ustanovljen predlanskim na pobudo Amerike. Belgije. Franciie in Holand-ske v Bruslja in katerega bi radi ustanovitelji postavili na oficijelno mednarodno podlago. I ji čudna tožba Čudno tožbo je vložila pri newyor-škem sodišču soroga angleškega kapitana Steela proti parobrodni družbi Cu-nard Line. Gospa je soproga angleškega državljana, sama je pa ostala ameriška državljanka in hotela je, da bi bili tudi njeni otroci ameriški državljani. Zato j« hotela odpotovati iz Anglije v Ameriko nekaj tednov pred porodom. Kupila je vozni listek in se hotela vkrcati na parnik Cunard Line. Zdravnik jo je pa zavrnil, kajti noseče žene se nekaj tednov pred porodom ne smejo voziti. Tako je Steelova porodila otroka v Evropi. Zdaj je zahtevala od parobrodne družbe 20.000 funtov eterlingov odškodnine zato, ker njen otrok ni bil rojen v Ameriki in torej ni ameriški državljan, in pa ker se je razburjala, ko jo je zdravnik zavrnil, kar je povzročilo, da je prišel otrok mesec dni prezgodaj na svet. Steelova je tožbo na polovico dobila, kajti newyorško sodišče ji je priznalo pravico do nagrade 10.000 funtov šter-lingov ali v naši valuti okoli 2,700.000 dinarjev. Kurtena preiščejo psihijatri Poročali smo že, da so sprejele oblasti številna Kurtenova priznanja skeptično. Ko bo preiskava končana, pošljejo Kurtena v umobolnico, da ga preiščejo psihijatri. To se bo zgodilo v prvi vrsti na pritisk tiska, ki zahteva, naj psihijatri preiščejo vampirja, navzlic temu, da je policija o njegovih zločinih prepričana. »Vonvarts« primerja Kurtena z zloglasnim Herostratom. ki je pred 2000 leti zažgal efeski hram boginje Arte-mide samo zato, da bi se naslajal ob tem pogledu in da bi mu bila zasigura-na v zgodovini slava. »Vorwarrs< pravi, da KOrten močno spominja na Herostrata. Priznava vse. kar mu pride na misel tudi najstrašnejše zločine in sicer samo zato. ker mu je prijetna zavest, da gre njegovo ime po.vserrj svetu. To je bil glavnj motiv vseh njegovih zločinov in zato je pisal rudi usodna pisma, da opozori vso Nemčijo hi ves svet na svoja grozodejstva. UPNIK IN DOLŽNIK. Upnik: Čujte, saj vendar ne morem hoditi vsak dan k vam po denar, ki sem vam ga posodil. Dolžnik: Res je, V bodoče hodite vedno ob sredah, če vam je prav. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in površnikih najcenejši! Suho skladišče 9*7 m prostor* se odda take*. Linhartova alca 38. Antiseptično prepariran Bila |e in bo NAJBOLJŠA. dokazano nedosegljiva! Dražestne kodre neomejeno stanovitne pri vlažnem zraku ali potu dosežejo dame in gospodje brez žg-alnih š kari j z esenco za kotiranje las »HraAc. Tudi najmičnejšo bubiglavico polepša jHELA«, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Prihrani se mnogo časa in denarja, tudi pospešuje rast las. — Očarani boste, ko se pogledate v zrcalo. Takoj po rabi obilica onduliranih kodrov, dražestne frizure. — Mnogo zahvalnic. Zlasti odrske umetnice so polne hvale. — Cena Din 12.—, 3 steklenice 25,— Din, 6 steklenic 40.— Din. Dr. Nlc. Kemeov, KoMee H, Postfach 12/H IS, Češkoslovaška. Fosečafte »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, zaraze, kopalnice, trto •o* Prepir — kreg m živ^oenjske nevarnosti, če radi elektrike. 100% odpravim! Obisk — proračuni — beceplačno — bre rob vezno, informacije na tele«. St. 43-31. (Sv. Petra c i. dvorftče). im Tesan les »polnočna sna, - za -abo, za stavbe ima stalno v ni Htrt)a. dr. t o. Dunajska c. 46, telefon Ste*. 47fT Kolodvor Vrhnika se priporoča. laSO Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne bofi naznanjamo vsem, ki so ga š dragi in dobri, iskreno ljubljeni, nenadomestljivi da ja Frane Gabrovšek danes ob % 1_ ajatraj po mofacm trpljenju izdihnil svojo blago dana, Bogneb nepozabnega bo v četrtek ob 10. dopoldne na tukajšnje pofcopaflDče, roj. BAJER, soproga BAJEK Želodčno tfnktnro -dr. O. ie dro. v LfcaV •a-T Klavirje Rfcneka poprnvae en nađi na obroke —• WARBtNEK, OeaajsaMeava nfcce 5, mor Trgovski potnik v vaej StovenaU, Gordkem Kotaria M L*i z dobrim nastopom in sztacnoeBBai aspebotn lahko dobi Mito pmtivo dobro svedene t vma« oa snreffev. Samo resne sile, po-neenotna vafeoe te stroke, naj pe-SMeto ponudbe na upravo »Slov. Narodn« ootf ' »Trvovski potnak«. tSM Knphn in dobro plačam ■ onaroalno vdato Mnaaa »Cdftnoati« od 31. Juaita 1*31, »OoriSnp Stratio« od 31. talila 1931 in brošuro »Zločin v Se-rtkvsc, tedanje 1914. IVvnodbe x redbo osne pod šaro »T. 1336« 3ojay Sbneer« nrt. na« Art. ~ pnk, -arai., obl. Zagreb i. 1001 L MHcuš LJUBUAMA Mesto, trs *S priporoča svojo zalogo dežnikov in sćlnćnikov ter aprekajalnin palic Popcavtta se izvršujejo — točno in solidno —^ Kar Je za AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ to Je za pešca PALMA-peta Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, a čimer varuje telo in živce ter nas očuva prenaglega utrujanja. Čevlji s PALMA-petaml ohranijo dolgo čeiaa svojo obliko. 2e4eznato vino ar. G. Plooott-la lentditni krenča oslabele, tnafe-od ranit in oaroke. 50-T Znanja želi alaSbo % sa-sied« na pre-. i tare 10—16 let, event. z Le resne pooodbe s potatm poslati na upravo pod /1005- DVOKOLESA — TE2A OD 7 KG NAPREJ najlažjega In oajoioderaejlefa tipa oajboinMh svmovdA to-varo Otro- vosifiki od nak>riproateiIec« do ij^:-ne»eai modela, ladelajeto nt [^dč po aHnm aarocoiita. Šivalni strprU motor h. pn>ipar)Vi posa-dek. VeNka «bera, naanijja ctm*. Prodala pa obroke . franke L, tovarna dvokoJes In otrotkHi votlćkov. •TRIBUNA« r. B. Llubllaoa. Kartovika ce*ta it C. .Val A+:D