7. številka. Ljubljana, v soboto 10. januvarja. XXTV. leto, 1891. vsak dan »vfifcer, izira&i nedelje in praznike, ter volja po posti prejemati za a vs tro-og evs ko dežele za vbc loto lf» gld., za pol leta H gld., za četrt lota l «dd., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld.. za četrt lota B gld. 90 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ce od četiristopne petit-vrste po <> kr., čo se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. Upravnifitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I4f u l»f I a ii i, 10. januarja. Nemci ho vedno zatrjevali, da je češki n^«aj^ uradni jezik v neki zvezi z Dunajskimi punktaci-jarai. Čehi so pa zahtevajoč ga, naglašali, da se o notranjem jeziku na Dunaji ni ničesar dogovorilo, da torej zahtevanje Cehov ne nasprotuje Dunajskim puuktaeijara. Mi smo tudi zastonj v Dunajskem dogovoru iskali kake določbe o notranjem uradnem jeziku. Jedino revizija jedne ministerske jezikovne določbe se je obetala, kadar bodo okraji že po narodnostih razdeljeni. Ker pa dotična jezikovna naredba govori samo o občevalnem jeziku s strankami, smo bili pač opravičeni misliti, da se na Duna|i sploh o notranjem uradnem jeziku govorilo ni, da torej vso stvar spravljajo nemški poslanci le zaradi tega v zvezo z Dunajskimi puuktacijami, ker hočejo preprečiti, da bi se ne ustreglo češki želji. Nemci bi vedno radi videli, da bi vBaj oue dežele, ki so nekdaj pripadale nemški zvezi, veljale za nemške in zatorej napenjajo vse sile, da se ohrani vsaj v notranjem delokrogu nemško poslovanje. Kaj se je na Dunaji govorilo, o tem seveda mi nesmo ničesa vedeli, kajti do sedaj so bili vsi dogovori zaviti v zagrinjalo tajnosti, torej smo se mi mogli vedno ozirati le ua sklepe Dunajskih konferencij, če tudi ne pripadamo k onim, ki trdijo, da so stranke, ki ho se posvetovale na Dunaji vezane le na besede zapisnika, temveč smo tega mnenja, da se je treba ravnati tudi po dubu, v katerem so so sklenile Ta duh se je pa nam raz kril v spravni komisiji in sicer razkrila sta ga nemška poslanca dr. Plener in dr. Schmevkal. Narod češki je lahko hvaležen tema dvema možema, da sta razkrila resnico, katero so staročeški zaRtopniki prikrivali. Na Dunaji pri konferencah se je govorilo tudi o notranjem uradnem jeziku. Pogovor izprožili so bili Čehi. Taafte je pa odločuo izjavil, da je notranji juzik le stvar eksekutive in da bi vlada morala pretrgati pogajanja, če se začne o tetn razpravljati. Še jasneje se je pa izrazil grof Sehbnborn, ki je brez vseh ovinkov povedal, da se vlada strogo hoče dr- žati stališča, da mora biti notranji službeni je^ik nemški. S tem, da češki odposlanci temu neso mdločno ugovarjali, temveč lepo molčali in potem se pa lepo mimo dalje dogovarjali, ro vender jasno pokazali, da so pripravljeni v tem oziru prijenjati vladi. Nemški zastopniki so tudi njifa postopanje morali tako tolmačiti. Naravnost nemnljivo je potem potegovanje Riegrovo za Češki notranji jezik, ko jo po tako odločmh izjavah ministrov moral vedeti, da ne bode ničesar dosegel. Dolžnost stnročeških zastopnikov na Dunaji je bila, da pobero svoja kopita, ko so slikali omenjene vladne izjave, kajti vedeti so morali, v kakem duhu se bodo gibala vsa daljša pogajanja. Vedeti so morali, da se je vsa sprava uprizorila le za to, da se zagotovi ruMnštvu prvenstvo v deželi, ki je po večini slovanska. Dr. Rieger in drugovi so se močno zagrešili proti narodu češkemu, ker so se še daljo pogajali. Sploh mi ne moremo ruzumeti njihovega postopanja. Češki zastopniki, ki neso bili na Dunaji, pu najbrž o teh dogodkih ničesa vedeli neso. Dr. Rieger je dobro znal, da bode nastal upor celo mej njegovimi politiSkirai pristaši, ako jim vse razloži. S svoiitu potegovanjem za notraoji uradni jezik v deželnem zboru je hotel češkž vodja le prikrivati svoje postopanje na Dunaji. Vlada in Nemci so p* tudi molčali, dobro vedoč, da se v deželnem zboru za spravo ne dobi več večine, če se izvedo te podrobnosti o Dunajskih pogajanjih. Zato pa vseh staročeških poslancev ne moremo tako obsojati, kakor one, ki so bili na Dunaji, če so se potegovali za spravo. Po pojasnilih, ki so jih dobili od dr. Hiegra, sodili so morda, da se bodo dale češčini ložje pridobiti kake pravice, ako se ne postavijo vladi naravnost po robo. Od tod morda tudi prihaja, da so še le zadnji čas dr. R»egra zapuRtili mnogi pristaši, kateri neso bili baš prisiljeni od svojih volilcev Da so pa Nemci v komisiji razkrili te podrobnosti, tega ki ne moremo drugače tolmačiti, nego, da so izgubili že vse upanje, da se sprava d ožene, kajti, gotovo sta dr. Plener in dr. Schmevkal dobri) LISTEK. Nedeljsko pismo. Sueg! Sneži mi vse strani, kakor da bi v debelih kosmih pavola padala z neba. Na ulicah in trgih kupičiju ho snežne barikado, ljudje, hiteči po javnih prostorih, pobeljeni ho, kakor da bi jih bil kandiral g. Kirbiš, ali kateri drugi sladčičar. Dan za dnevom množi se snežna odeja m dasi se sneg trebi in odvaža, vender človek večkrat čuti nedostatnost obuvalu svojega. Strehe in drevje ima izredno zimsko lice, vso je nekako predrugačeoo, naj markantneji pa je stari Radecki v „Zvezdia. Le poglejte ga ! Visoko belo kučmo ima na glavi, okolu vratu pa so se nabrale snežinke ualik belemu kožuhu in začrnelo bronasto lice in suežni okvir, to Vam je uprav slikovit prizor, vreden, da bi ga posnel kak amater-fotograf. Zares, nenavadno je patinirano Radeckega lice v snežnobelem obvodu, skoro isto tako nenavadno, kakor „zamorski" duhovnik, o. Danijel Suror, ki biva te dni v Ljubljani in je vse trcijale in trcijalke spravil po konci. Gospod o. Suror je nekda iz Sudana in prišel po nič več nenavadnem dolgem potu v belo Ljubljano nabirat milodarov za č r no mure v Alriki, katere nam je Stanlev tako podrobno popisal, za katere pa vsaj m >ja malenkost ne goji posebnih simpatij, ker se držim načela, da mi je srajca bližja, nego li suknja. Izza h v o i ili dijaških let .sponi i na m se jednacib poskusov, ko je „Abuna Soliinan", naš rojak Knoh-leher, pobiral po Ljubljani milodarov za misijonsko postajo v Kartumu, ko smo doprinašnli razna darila, odkupovali mure in sploh stori 1 i vse, kar je bilo možno. Knobleher bil je uzoreo mož, a vso početje se je izjavilo. Knobleberja uničilo je, žal, afriško podnebje, odkupljeni muri pa neso nikomur bili v čast. Zato bi bil jaz mislil, i«* j celoti. Jeli pa ta narodna zavest se razširila tudi mej slovenskimi prebivalci nadih mest in trgov v onej meri, da bodo brezuspešni ostali vsi krivični napori naših nasprotnikov, je li smo v obče napredovali v toltko, da bode naš napredek vsaj mogel vzdržati ravnotežje nasprotnemu pritisku? Gotova iHtina je namreč, da je agitacija nasprotnikov letos veliko silneja in huja nego je bila pred desetimi leti. Takrat se je pričakovalo mnogo od lokavo nastavljene pasti, v katero naj bi se lovili nezavedni ali svojemu rodu protivni Slovani. Za njih v prvi vrsti nastavljena jo bila past, zvana „Ura-gangsprache". Nič ni pomagalo vse govorjenje in pisanje, ostala je nastavljena tudi letos. Skrb zavednih domoljubov iu narodnih županstev je zdaj, da se strogo pazi na vse nepostav-nosti, ki so se vršile, da se pri reviziji popisnih pol popravijo vsaj najbolj kričeče krivice, ki so se dogajale. Kjer bi se pa ne moglo pravočasno pomagati na ta način, tam pa naj stopi časopisje naše v akcijo. Ono naj odkriva svetu vse take slučaje zagrizene nasprotuiake strasti, odprejo naj vsi naši domači listi stalno rubriko, v katerej se bodo prijavljali vsi taki slučaji, spodbujajo naj narodnjaki drug drugega, da ne ostane prikrit nobeden tak slučaj. S tacimi dokazi v roki budemo mogli uarbolj temeljito dokazati, da »obče valni jezik" ne služi istim namenom, katere bi morala imeti ljudska štetev, nego da služi samo strankarskim namenom. Če so celo nepristransko sodeči nemški listi odločno se izrekli proti zlorabi, oziroma proti ueopravičeuosti te rubrike, je pač jasno, zakaj jo merodajni nemški faktorji neso hoteli opustiti navzlic vsem opravičenim J ugovorom. Nabirajmo torej zdaj marljivo potrebno gradivo, ter zabeležujmo vse take slučaje, katerih ža-libog gotovo ne bode primanjkovalo. Naše slovensko časopisje pa si bode pridobilo veliko zaslugo za narodno stvar baš s tem. Zavezali bodemo lahko hu-dobnim nasprotnikom zlobne jezike, razgnvarjanje o tej stvari pa bode budilo in poučevalo naš narod, Uu bode spoznanje velike važnosti tega vsacih deset let se ponavljajočega ljudskega popisa seglo vedno globeje in globeje, da se bode manjšalo vedno bolj število onih, kateri se vedoma ali nevedoma dado zlorabiti nasprotnikom našim v strankarske svoje namene. Za trdno se nadejamo, da se pokaže splošni naš napredek v celoti, kjer pa bi v posamičnih krajih bil navidezno izid nam uepovoljen, ali bi se prikazal nazadek, skrbeti nam je, da razkrijemo svetu prave razloge za tako navidezuo nazadovanje, in ti so le iskati v pomnoženi strastneji agitaciji nasprotnikov. Zatorej pričakujemo z veliko radovednostjo razglas prvih oficijelnih izjav o izidu ljudskega štetja. Y. skladatelj in pevovodpi g. A. Nedved s to skladbo j stopil pred občinstvo, izvajala se je tako točno in precizno, da se je morala dvakrat ponavljati. Navzlic lepemu uspehu pa je takrat rekel gosp. Zohrer: »So was gehort in kein Coucert, sondern in eine Liedertaiel!" Sedaj čez toliko let pa je g. Zohrer temeljito preobrazil svoje nazore iu isto skladbo sam spravil v koncert, ki je pa zares močno spominal ua kakšno ponesrečeno »Liedertafel". Društveni instrumenti bili so hripavi, uglašenje za pol glasu višje, nego Mancio sicer peva, zaradi česar je bvoj poslednji »par t- samo markiral. Ker je bila samo jedna skušnja, videla se je vrhu tega močna negotovost m razven par točk, katere je tuji pevec izborno pel, so bile vse ostale take, da se najpristneja kritika o njih izreče v kratkih besedah „Schvvamm dartiber !u Gredo* mimo novega poslopja, kateremu bode me „Touhalle", sem sicer večkrat zavidal fiihar-'iiioiinim društvo za nove ugodne proBtore sredi mesta, ko sem se pa vračal od rečenega koucerta, nehala me je vsa zavist in na misel mi je prišel stari pregovor: „Kaj pomaga še tako lepa skleda, če pa ni kaj v njo dejatiV4 s. Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani, 10. januvarja. Češki deželni zbor. Posvetovanje o preosnovi deželnega kulturnega soveta se jako počasi nadaljuje. Sedaj je rešenih 21 paragrafov. Pri nekaterih paragrafih ao Mlado-čebi naglašali, da je treba zanje dvotretjinske večine, ker premiujajo nekoliko deželni red ; vrhovni deželni maršal, ki ima sam odločevati v tacih uprašanjih, se je vselej izrekel, da zadošča navadna večina. Državne železnice. Sedaj je baje že trdno skleneuo, da se za državne železnice osnujeio štiri ravnateljstva in sicer na Dunaji, v Pragi, Gradci in Levovu. Ravnateljem za gališke železnice bode imenovan poslanec Bilinski. Poljski kiub se hoče odločno potegniti za to, da se uvede na galiŠkih državnih železnicah poljski uradur je/.ik in da se bode pri imenovanji ravnatelja vselej uprašat tudi deželni zbor za mnenje. * ti a ii. je države. T/ucfein O Luckern se sedaj pripoveduje, da je bil, predno je prišel v Bolgarijo, že pregnan s svojo ženo v Sibirijo, od koder se mu je posrečilo ube žati preko Kitaja. Mož j>otem o svoji ženi ni ničesar slišal. Kaj da je bilo uzrok ujegovemu pregnanstvu v Sibirijo, se ne ve, najbrž je bil zamotan v kako nihilistično zaroto. Znano je še, da ho ruski listi nedavno trdih, da imajo nihilisti najvarnejše zavetje v Bolgarski, tem trditvam je najbrž dalo ppvod to, da so izvedeli, da jo Lučki v Bolgariji. Omeniti je pa, da je ta mož prišel v Vzhodno Ru-melijo, kjer je dobil majhno službico pri stavbin-akem uradu, predno se je zjedinila Bolgarska, torej ko še ni vladal Stambulov. Povišanje carine na žito. Finančni minister italijanski namerava znatno povišati carino na žito. Davki so lani manje douesli državni blagajnici, nego se je pričakovalo in vlada je zatorej prisiljena iskati si novih dohodkov. Povišanje carine bode pa nižje stanove hudo zadelo, ker bode podražilo kruh. Vladna stranka je pri volitvah obetala, da ne bode dovolila nobenega povišanja davkov, sedaj se pa kaže, da je te svoje obljube že pozabila. Italija si iz finančne zadrege drugače ne bode pomagala, nego da pomanjša stroške za vojsko. Tega storiti pa vlada ne mara, ker bi potem Italija ne mogla mešati se v vsa evropska uprašanja. Francoske monarh iste je močno potrl izid volitev za senat. Nekateri njih listi pri tej priliki vso krivdo izvračajo na kardinala Lavigerija in druge duhovnike, kateri so se izjavili za republiko, drugi pa obirajo poslanca Piou-a in pristaše njegove, kateri so osnovali republikansko konservativno stranko. Jeden list ie pa našel krivdo v sedanjih monarhističnih vodjah, ki ne razumejo prav političnega položaja, zatorej zahteva, da se voditelji zamenjajo z drugimi možmi. Afzacija in Lorena, Nemška vlada baje hoče preklicati naredbo, da iz Francije ne sme nihče v Alzacijo in Loreno, če njegovega potnega lista ni pregledalo veleposlaništvo v Parizu. Ta naredba je jako ovirala promet. Izdala se je bila> kakor se je izjavil knez Bismarck, za to, da s e Francozom v glavo ubije, kje je nemška meja. Preosnovati hočejo pa v AI-zaciji in Loreni policijo tako, da bodo strožje nadzorovali tujce, da ne bodo mogli Francozi začenjati mej prebivalstvom kacih agitacij. Doktor Holman. Božična povest. (Ruski flpis:il M. lio j en; preložil I. J. Štefftnov.) (Konec.) — Da, draga Editn, midva morava potrpež-jivo Čakati! Jaz se ne morem odreči svojemu stanu in poklicu in dobro vem, da me ti umeš! V tem trenutku se je zaslišal cerkveni zvon in napolnil srce Rihardu s tihim pobožnim čuvstvom. — Moj Bog! — spregovoril jo v goreči molitvi — razsvetli mrak napolnjajoči mojo dušo I Odšel je od okna, vzel iz omare knjigo, katere pa ui mogel čitati, se podprl z roko ter se pogreznil v globoke misli. V tem hipu pridrdrala je lepa kofija do njegovega doma in kmalu so se čuli korako po atop-njicab. Rihardu služeči deček ustopi ter reče: „Gospod doktor, nekdo bi rad govoril z Vami." — Dobro, reci UBtopiti! Vrata se odpro in Holman ne verujoč svojim očem ustane: pred njim je stal bankir Kruzij! — Gospod Kruzij! Bankir se je počasi približal in mu rekel: — Da, jaz sem sedaj pri Vas „goBpod Kruzij!" Revizija ustave v Jielgiji. Zveza konservativnih političnih društev v Belgiji je pismeno pouprašala vsa društva, katera so v zvezi, se li naj premeni ustava in kako. Od odgovorov je zavisno, kako bode nadalje postopalo društvo v tej zadevi. Konservativci belgijski so v veliki zadregi. Mej narodom je vedno močneja agitacija za razširjenje volilne pravice in se ni moči dolgo več ustavljati željam prebivalstva v tem oziru. Vedo pa dobro konservativci, da bi jim znatno razširjenje volilne pravice utegnilo jako škodovati, da celo spraviti ob večino v zbornici. Potem takem ni čudo, da se za revizijo ustave odločiti ne morejo. Dopisi. Iz Spodnji li 1,1 Ime 8. januvarja. [Izv. dop ] V živem spominu je nam še obnašanje naših „nemških" Pliherških sosedov dne 5. oktobra 1. 1. Omikani meščani vsprejeli so nas takrat kakor roparje, vse je bilo na nogah, tudi požarna bramba, ki je naše „vindišarske bučea (tako je stalo tačaa v nemških časnikih), hotela blagodušno z brizgal-nicami ohladiti in „krofasti Jozl" (to človeče je Steinbergov majar Metnic) je nas celo za pse zma-tral ko je nam kazal svoj pasji bič. Bali so se tudi kakšne ualezljive bolezni, ker ao nam krčme zaprli in stražili, škoda da nas ni še žandarmerija nagnala kakor ciganov, tega bi bili takrat Pliberčani najbolj veseli. Čudno se nam zdi, zakaj nas v drugih časih iz svojih krčem in prodajalnic ne pode in naše slovenske krajcarje tako radi jemljo. Napisi po mestu so itak vsi nemški, torej imajo Pliberčani svojo pijačo in svoje blago le za Nemce, in torej se meni še bolj čudno zdi, kako da se Slovenci predrznejo v nemške krčme in prodajalnic; zahajati in te Nemce tako nadlegovati. Prav imajo potem oni Nemci, ki jim za to z bičem prete, zakaj se pa tako nadležni in pokvar-jajo s svojo pričujočnostjo Pliber.ski nemški zrak? Mnogi Pliberški obrtniki so se itak že izrazili, da ao veseli, ako noben Slovenec k njim ne pride. Pač pameti manka tem Slovencem, zato dobivajo od svojih ljubeznjivih sosedov „Nemcev" (nemškutarjev) priimke kakor: slovenski trap, slovenski vol i. t. d. Od Šinihelčauov se to dozdaj ne more reči. Ti so se od 5. oktobra popolnoma od Pliberčanov odločili. Dobili so si svojega sedlarja, peka in zdaj Še celo mesarja, in ko bi davkarije in sodnije v Pliberku ne bilo, bi s časoma pozabili, da 1'liberk sploh še obstoji. No, ti dve reči bi radi za same Pliberčane pustili, posebno davkarijo. Zakaj bi Pliberčani ne mogli plačevati za vse štibre, saj so tako imenitni bogataši in hočejo cele okolici ukazovati ! Škod a je le, da smo mi Libučani primorani s svojo pričujočnostjo jeziti Pliberčane, ker kot dobri kristjani moramo tja hoditi v farno cerkev prihajati. | Temu bodo zdaj Pliberčani odpomogli, ki so si zdaj zmislili, da bodo luterani postali in „farje" v Libuče spodili. Izvrstno Pliberčani! Tako bo pravo, tako nam bo vsem pomagano! Dalje v prilogi. Uaedsi se na stol in na molčečega Holmana zroč mu reče: „Holman, prišel sem k Vam, da bi ...; beseda mu zastane — pri meni doma je vse v neredu: žena boleha, hči je otožna in bolestna in jaz moram priznati, da uzrok temu — sem jaz sam I Prišel sem k Vam s prošnjo, da jo kot dober zdravnik, ozdravite. Ali pomislite, g. Kruzij — jaz . . . — Ne recite mi tak6, Rihard; imenujte me, kakor prej, očeta, ne zamerite mi in hitimo k Editil — Zelo radostno g. Kruzij! Vsklikne Rihard vznemirjen — a jaz .... — Dobro znam, kaj hočete reči, Rihard. Idite z mano in nikar se ne mudimo. Jaz sem bil krivičen, Holman; to jaz že z davna vem in Vas radi Vaše neupogljivosti še bolje spoštujem. In ako sem mislil po svojih nazorih svojo hčer osrečiti — zadnji dnovi so me popolnoma porazili. Potem . . . danes . . . solze* in blagodari delavca, kojemu ste tešili ženo prečuvši cele noči v njegovem siromašuem stanovanji . . . vse to je pro-drugačilo moje nazore do Vas. — Bankir prime doktorja za roke in ga pritisne k Bebi. Priloga „Slovenskenui Narodu" St. 7 10. januvarja 1890. Vam je itak katoliška božja služba zoprna, da Vas ob nedeljah komaj 20 v cerkev prihaja, mi pa bi radi svoje duhovnike imeli in že davno na to mislimo, da bi si svojo faro ustanovili. Pa mi ubogi kmetje,, nemamo toliko denarja, kakor Vi, da bi kacih 20 000 g!d. vkupe spravili. Vam bogatašem bo le malenkost sezidati si luteranske cerkev, paBtorja dobite morebiti zaBtonj, saj je v Pliberku toliko zgovornih in za človeštvo une-tib mož. Kako impozunten bi bil na primer „krofasti Jozl" kot pastor ali Majer in če že v Pliberci no benega ne najdete, bo Vam to v Šmibelu Peterman rad storil. Mežnarja tudi ne hote rabili, le samo jedno vrsto zvonov v svoj zvonik obesite, kako rudi bote ž njimi zvonili! Pa dosti šale. Naša Pliberška fara šteje nekaj čez 4000 duš, ima župnika in dva kapelana. K nam Libučanom spada 1800 duš, imamo svoje pokopališče in proBtorno lani razširjeno cerkev, naša oko-lica je jako od Pliberka oddaljena, od nas dobivajo kapelani večinoma svoj zaslužek, od Pliberka ne-majo bebca. Ali bi se torej ne spodobilo, da bi mi vsako nedeljo in praznik svojo božjo službo imeli? Pliberčani itak v cerkev ne hodijo in za ostalih 1000 duš sta mislim dva duhovnika dovolj. Nekdaj bili so Pliberčani še verni kristijani zdaj orni našo mladino po krčmah od božje službe zadržujejo in s svojim „klafanjem" pokvar-jajo, tako da naša okolica v veri iu v krščanskem življenji propada. Ali se to res spodobi? Prosite in se Vam bode dalo, trkajte in se Vam bode odprlo, pravi sv. pismo. Naš milostljivi g. knezoškof so varuh vere in krščanskega življenja in nam gotovo naše profnje ne morejo odreči. Kadar se že liberalcem ustreže in se na njihovo voljo prestavljajo in premeščujejo duhovuiki, zakaj bi se ne ustreglo nam katoliškim Slovencem. Torej bodimo mi Libučaui složni in Btanovitno tirjajmo svojo božjo službo za naš kraj in Bog bo dal nam srečo! Li bučan. 1/ Litije 9. januarija. [Izv. dop J Zapustil nas je dne 8. t. m. tukajšnji žel. uradnik g. V ranči č ter se preselil na svoje novo odlično mesto, v Postojim*, kot načelnik tamošnje žel. postaje. Obžalovati je našemu okraju to izgubo, ker nas je ostavil ljubeznjiv družabnik, odličen, uljuđen iu spreten uradnik, dobrotnik in podpornik vsega lepega in blagega, posebno naših diuštev, ter vil in vzgle-den naiicln ak Rudi teh odličnih svojstev užival je g. Vrančič v našem krogu ljubezen in splošno sj>o štovanje; v dokaz temu napravilo mu je za odvodnico naše pevsko društvo lepo podoknico, pri odhodu pa se je vkljub temu, da se je moral po cesti bresti sneg za čevelj na debelo iu dasi je snežilo, da se ni videlo 50 korakov daleč, zbr. lo nnjodlič nejše gospode toliko, da je bila čakalnica popolnoma napolnjena. Tudi tukajšnje gospe izgube z gospo Vranči-čevo ter nje dražestno guepodičuo sestro, ljubeznjiv i iu kratkočasili ter za svoj ljubljeni narod delujoči družabnici; občutljiva je ta izguba tembolj, ker ža-libog ne moremo upati, da se nam kmalu po drugih nadomesti Ostanite zdravnik in dobrotnik trpeč« ga človeštva, prifcUvi z drhtečim glasom. — A sedaj, doktor Rihard, hitimo! Doma nič ne vedo, da sen. odšel k Vam in jas komaj čakam minute, ko bodem videl Edito zopet srečuo in veselo. Rihard se je dal pregovoriti in šel s Kruzi-jem, kateri ue govoreč skoro ni besede jo Ilolmana držal za roke in ga lahno bOžal. Kočija se je UBtavila pri znani hiši. Pri.ileea sta stopala po širokih stopnjicah: Kruzij odpi č duri in krasna Bvetloba se je širila po sobani. Toda Rihard ni ničesar drugega videl, kakor bledi in suhi obraz, kateri se je nekako s strahom, proti njemu obrnil; začul je svoje ime, potem pa se je spustil k Editi in jo objel. — Oče, oče! šepetala je mlada devojka na-slonivši se na prsi svojega ljubimca. Kruzij poprime podano mu malo rofi bo in jo nežno pritisne na svoje lice, mej tem padeta dve debeli kaplji na njega sivo brado — No, prosim, nikar se ne jezi, trdi doktor, pravi on — pri meni zate ni pripravljenega dru-zega darila kakor lansko leto; a jaz vidim, kako ti je drago in so nadejam, da ga bodeš dobro hranil vse svoje življenje. Ker pa ni nesreče brez sreče, je tudi ta sreča zadela Postoj i nee, katerim čast i tamo iz srca na tej pridobitvi. Vam pa, č. gospod Vrančič, ter Vaši ljubez-njivi rodbini še jedenktnt ponavljajoč želimo: Bog Vas ohrani zdrave in srečne na novem mestu, — spoiuiujajte se večkrat na Vas ljubeče Litijane! — T . . . Ljubljanskega „Sokola'- občni zbor. (Dalje.) Sploh se je odbor „Sokola" zanimal za vse vnanje veselice, katerih je bilo tudi letos obilno število Ako se »Sokol" nt mogel odzvati vsem povabilom iz naših domačih, kakor tudi vuanjih krajev — kdo mu bode mogel šteti to v zlo? „Sokol" storil je gotovo svojo dolžnost, ako se je udeležil gori opisanih slavuostij; nikakor pa neso pripuščale razmere, da bi se bil udeležil tudi onih narodnih veselic, ki so bile v prvi vrsti le lokalnega pomenu. Vender se je pa „Sokolu vedno primerno iu do-stojnb spominjal vseh veselih in žalostnih dogodkov na slovenski zemlji, ter se zanimal za vsak napredek, za vsako pridobitev, pa tudi za vsako izgubo. Iz poročil o dotičnih veselicah in iz dogodkov, ki so bili čitati v slovenskih listih, poizvedeli ste, bratje „Sokoli", da je odbor o tacih prilikah razpošiljal naudušene brzojavke, ter tako vzdržaval vez vzajemnosti z drugimi slovenskimi društvi. V zimskem tečaji priredil je „Sokol", kakor običajno vsako leto dne 5. decembra jako udoma čeni iu priljubljeni „Miklavžev večer" z razuovrst nim programom; strelski odsek pa je pričel s 1. dtcembrom svoje redno .streljanje v čitalnici ter si izbral načelnikom bratu Pavla Skaleta. Prve dobitke za streljanje dal je „Sokol" is svoje blagajne. Slovenski oildelek skupnega slovanskega lista „Sokol" uredoval je tudi v preteklem letu brat Srečko Magolič. V posebno radost mi je dalje poročati, da se je občna želja, zgraditi si svoj „sokolski dom' — zdatno približala ivojemu uresničenju V svoji seji dne 5. avgusta sklenil je slavni meftni zbor, odstopiti „Sokolu" brezplačno stavišče za zgrudbo „Sokolskega doma" tik Vollheimove vile in kmalu potem je tudi visoka c. kr. deželna vlada potrdila ta sklep. Odbor ukrenil je na to takoj vse potrebno, da se sestavijo načrti, ter je izvolil v to svrho poseben agradben odRek, ob toječ iz odbornikov br. Jaromiia Hanuša, Frana Mulačka in društven ga tajnika. — Ob jeduem dala se je odseku oblast, poklicati k svojemu posvetovanju še druge ve-ščake v stavbenskih stvareh in v telovadbi. — Zgradbeni odsek imel je potem dve seji, katerih so se na posebno povabilo udeleži i tudi br. Mat. Ben čan. Fian Brunet, Jaromir Uanuš, Vladimr llraskv, Anton Kliuar in Josip Nolli. — Sestavil se je za zgradbo natančen program in na podlagi taistega predlagalo se je odboru, da razpiše natečaj za specijalne načrte. — Odbor je temu predlogu pritrdil, a svojega sklepa ni uresničil. — Zaprečil je to Bplofen glas, da se bede Že V teku prihodnjega leta građi] „Narodni dom" iu izražala se je želja, naj bi „Sokol" svojo zgradbo spojil /. „Narodnim domom". — Odbor bil je vsled tega primoran, celo vprašanje preložiti do občnega zboru. — Tu naj da celo društvo poslujočemu odboru natančna navodila, kako naj v bodoče o tem vprašanji postopa ter se odločno in kouečuo izjavi, ali ostane pri prvotnem ukrepu ali ne. — Odbor, ki je imel sicer za rešitev tega vprašanja splošno iu neomejeuo pooblastilo zadnjega občnega zbora, moral je z ozirom na pojavljajoča se različna mnenja odložiti vnuk d< Dni ti ven sklep, ker ni hotel prevzeti tolike odgovornosti nase, ter je zategadelj odložil celo stvar do danes. Brate „Sokole" pa prosim, da pozneje natanko izrazijo svoje mnenje in stavijo potrebne predloge, i O društvenem gmotnem položaji poročal bode društveni blagajuik brat Pavel Skale. Okoučuje izvršiti mi je še dolžnost, da se spomnim pokojnikov zadnje dobe. Pred vsemi omeniti ml je britke izgube, katera je zadela društvo vsled smrti odličnega našega častnega člana Davorina Trstenjaka. Pri pogrebu, ki je bil due 5. fe-bruvarja m. 1., bilo je društvo zastopano po posebnem odposlunstvu, obstoječim iz brata sturoste ter bratov Jaromira Hanuša in Jos. Prosencu, ter po ložilo na njegovo rakev krasen venec s trakovi. — Dalje pograbila nam je smrt častnega člana Ivana Kukuljeviča Sakcinkega, dalje brate dr. Frana Božiča, Janko Kavčiča, nekdanjega odbornika brata Jos. Gebo in kmalu potem tudi brata Josijm To-uieka. — Pokojnika Josipa Gebo in Josipa Tomeka spremilo je veliko „Sokolov" v društveni opravi na zadnjo pot, ter položilo venca na njih rakev. Srčno moramo obžalovati izgubo tacih vrlih mož. — Bodi vsem blag spomin! Končno šteje si odbor v prijetilo dolžnost, da se odkritosrčno zahvaljuje na tem mestu, slavni narodni čitalnici, katera je pri vsaki priliki prepustila „Sokolu" svojo dvorano na razpolaganje in sploh vsem onim društvom, katera so mu na ta uli oni način pomagala pri izvrševanji njegove težavne naloge. Ako imam še jeduo željo, gotovo je opra-čeua ta, da bi oni narodnjaki, ki vselej iu . povsod uaglašajo svojo narodnost, v istini tudi kot člani pristopili našemu društvu, katero je gotovo vse podpore vredno, ter tako dejanjaki pokazali, da jim je prospeh naroda slovenskega na srci. —Le tedaj, ako bode število članov zdatno naiaslo, nadejati so je „Sokolu" boljših časov. — Oduševljenost za stvar ga je lodila; oduševljenost za stvar more ga vzdržati. Upajmo, da bode vsa dosedanja nebrižnost nekaterih narodnih krogov pouehala in da bode „Sokol Ljubljanski" v tekoči dobi našel zdatneje podpore m*j Ljubljanskimi Sloveuci. Na zdar! Poročilo tajiikovo vsprejelo se je a sjdošnimi žuiuklici in rokoploskaujim in ko je brat Zagorja n predlagal, da se je tajniku za njegovo vrlo iz-vestje in požrtovahio delovanje izreče zahvalu, bil jc ta predlog vsprejtt z živahnimi dobroklici. (Konec prth.J Domače stvari. — (Novo pevsko društvo.) Piše se uam: Vaš gospod iibtkar je v predvčerajšnji številki Vašega cenjenega listu uganit, da se namerava v Ljubljani u&tanoviti novo pevsko društvo. Smoter tega društva bode v prvi vrsti gojiti pravo koncertno petje in sploh gojiti umetnost petja v najširšem pomenu te besede. Oziralo ae bode novo društvo pri vajah iu produkcijah, ter sploh pri javnih nastopih pred vsem na slovenske in slovanske glasbeno umotvore. Podlaga temu društvu je sedaj tako ti dni, da ni dvombe, da bode krepko takoj po svojem rojstvu. Že sedaj je že skoro nad tri mesece zbranih nad 20 bevcev v prosto pevsko zvezo. Tem pevcem, ki imajo po dve vaji na teden, pridi užilo se bode v kratkem jednako in še večje šte-vilc Znmočati pa ue smemo, da bode to novo društvo spajalo v sebi pevce iz vseh izobraženih iu inteligentnih stanov. Obstoj novega društva je pa toliko bolj osiguran, ker bode postavljen v okrilje MGlasbene Matice". Društvo bode torej pravo za pravo integrujoč del „ Glasbene Matice". Ta zveza med obema društvoma bode koristna njima samima, posebej pa še občinstvu, kateremu se ni bati, da bode treba za novo društvo novih gmotnih prispevkov. Končno moramo opozarjati, da je naš slaviioznaui glasbotvornik gosp. prof. Nedved novemu društvu obljubil svojo dejanjsko pripouioč in nekako pokroviteljstvo. Upati pa smemo z vso gotovostjo, da bode ta umetnik prevzel tudi formalno vodstvo novega društva, kakor hitro se mu bode — žalibog nekoliko oslabljeno zdravje poboljšalo. Akoravuo bode novo pevsko društvo kmalu uprizorjeno, smo si Šteli veuder v svojo dolžnost, da že sedaj opozorimo slavno Ljubljansko pa tudi vnanje občinstvo, da se bodo večinoma vse Ljubljanske možke pevske moči združile v jedno društvo, ki bode mogočen faktor, da se pospeši ali pravo za pravo vzbudi socijalno in diuštveno življenje v Ljubljani, katero je danes — žal — ueizrecno dolgočasno! — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedeukrat na jutršnjo predstavo. Igrala se bode dobro znana Winterfelduva veseloigra v 4 dejanjih rZa ko t ni pisar", ki bode muogim obiskovalcem slovenskih predstav nova, ker so od 1. 1874. ni več predstavljala. Nadejati seje toiej obilnega občinstva. — (Beseda kluba slovenskih biciklist o v) obeta po pripravah soditi, postati jako Bani miva in jedna najlepših veselic v predpustu. Podali nam bodo vrli naši biciklisti divne slike iz njih raznoličnega življenja. Pri teh slikah bodo tudi sodelovale rodoljubne gospodične iz odličnih rodbin, katere jo blagovolila naprositi blag. gospa Murni-kova v imenu kluba. Čuli bodemo v prvo bicikliški pevski zbor, ki šteje lepo .število vežbanih pevcev, mej njimi iuili gosp. Medena. Lepo to veselico zaključil bođs plesni venček, kateri bode gotovo tudi letos jako Živahen, kakor vedno do sedaj. Na-tančneji program priobčili bodemo v jedni prihodnjih številk. — (Mestni vodovod) moral je včeraj zvečer zapreti dot'.k vode v mesto, ker se je pri trepalnicah v Klecah pokvaril ventil. Prvi ventil zlomil se je že pred petimi dnevi, samenili so ga z drugim, ki so ga imeli v reservi, včeraj se je pa tudi ta zlomil. Nedostatek je že odstranjen iu se je že danes popoludne zopet pričelo s črepanjem. Pri tej priliki opozarjamo občinstvo, oaj ne troši brez potrebe po noči toliko vode, ker se vender ni bati, da bi pri sedanji tempera t n ri voda zmrznila. «— (Slovenska ekspedicija k severnemu tečaju.) Marsikdo bode neverjetno zmajeval z glavo; pa vender je tako. Zakaj bi pa tudi ne napravili Slovenci svoje ekspedicije v arktične kraje, da odkrijejo kako „Novo Zemljo", kjer bi uživali več veselja, kakor ga uživajo navadno? (Je smo prav poučeni, bode se jim to tudi popolnoma posrečilo iu ta naprej zagotovljeni uspeh razlikuje bašo polarno ekspedicijo od jednakih podjetij drugih narodov. Nnjzanimiveje pi je to, da so čleui te ekspedicije že naprej pripravljeni na fropifino vročino, katero jim bode prenašati. To je res prava „contradictio iu adjectu"; a kdor se hoče prepričati o resničnosti naše trditve, pride naj pustni vtorek na „Sokolovo" maškarado v Ljubljansko čitalnico in videl bode, kako se bo poleg Janeza M raz k a — brez Janeza si pač slovenskega podjetja misliti ni mogoče — načelnika ekspedicije, pOtil tudi zdravnik iste dr. Z m r z I i k a r in kakošuo Vročino bodo dobri stvan za ljubo prenašali ostali člani ekspedicije. — (Klub amaterjev - fotografov v Ljubljani) ima v pondehek, dne 12. januvarja 1891. ob 1 a8. uri zvečer svoj občni zbor v prostorih c. kr. obrtue strokovno šole pri Virautu. Na dnevnem redu je volitev novega odbora in ra conski sklep za preteklo družbeno leto. — (Krojaško bolniško društvo) za delavce naznanja, da bode v nedeljo 18. t. m. ob 2. uri popoludflO občni zbor, v gostilni „pri Lo-zarji". Dnevni red: Predložitev inčuua leta 18'JO; vsprejem novih udov in nasveti v korist društva. Vabljeni so tudi krojaški mojstri, kateri ne plačujo nad 5 gld. direktuega davka. — (Zima i u zameti) delajo po mnogih krajih velike neprilike. V Benetkah, Milanu, Floro ne in Turinu zapadel je Mieg. Abruzzi so vsi polni snega — Pošta z Dunaja v Trst pošilja se čez Pontebo iu Videm. Mnogo železničuih prog je še zaprtih. Na južni železnici bile ko včeraj razun proge Ljubljana-Trst zaprte še naslednje proge ; Dunaj Dunajsko Novomesto-Sobotica, Meidliug-Pot-tendoi t in : irammat-Neusiedl-DunaJHko Novomesto. Tudi parni tramvaj ustavil je promet na progah 1'lonsdorf-Staminersdorf iu Fionsdort-Gross Enzers- dorf. — — (Mesto Zagreb) šteje po poslednjem ljudskem štetji 2113 hiš in 39.4)10 prebivalcev, mej temi 87.369 civilistov iu 20G1 vojakov. Od 1880.1. pomnožilo bo je prebivalstvo za 9 550 duš. — („Vrtec.) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 1. letošuii štev. nastopuo vsebino : Vrtec ob novem letu 1891. (Fr. Krek.) — Preljuba mladina. — Naš gospod učitelj. — Na ledu. — Po zimi. — Dom resnice. — Strijc Zi-movič. — Zakaj je imel Jurijče nesrečo. - Lovcev najljubši kraj. — Januvaiij. — Metka majhna — sne veliko. Klobuk. — Ptičice po zimi. Vrtčeva priloga pa ima še posebej: Spomiu ua dobro delo. — Atil in grob. — Moč godbe in petja. — Jastreb iu slavec — Domačo živali. — Pripovedka o konjski barvi. — Listje in cvetje. — Vrtec stane za vse leto 2 gld. GO kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (V mestni klavnici) se jo preteklo leto zaklalo 22 377 glav živine iu Bicer: 3821 goveje živine, 6931 prašičev, G542 telet, 2785 kozlov iu ovac in 2298 kozličev. Na ogled se je prineslo 11432 klog. različnega mesa. — (Grozno zločinstvo.) V Bukovji blizu Žalca natrosila je, kakor čitamo v „Slov. Gosp.", neka deklina svojim roditeljem mišnice v jedi. Ko so jo zaradi tega žandarmi iz Žalca prijeli, priznala je še po vrhu, da je pred 15 leti povila otroka, pa ga položila v korito, da so ga prašiči požrli. — (Tržaško p o d p o r n o i n bralno društvo) ima danes zvečer v dvorani „Tersicora" društveni ples. — (Vsled t r t n c uši) opustilo se je od I. 188G. do 1888. na Štajerskem 444 ha vinogradov, mesto njih naredile se je 338 ha njiv, 70 ha travnikov, vrtov pa 47 ha. — (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali gg.: Cinglak, kaplan v Sevnici, 2 gld., neimenovanka 6 gld., dr. Muiš-c, kons. svetovalec, 5 gld., Hribovšek, kauonik in direktor, f> gld., Frangeš, kaplan pri sv. J riji, 1 gld., Posojilnica v Makolah 10 gld., Fr. MurkoviČ, kaplan v Jare nini, 2 gld , VVannaua, trgovec v Radgoni, 4 gld , M. Štrakl, presbiter, 1 gld. Bog plati! »Slov. G." Telegrami „Slovenskomu Narodu": Carigrad 9. januvarja. Vnanji urad objavil nastopni Bcommunique" : Lučki, o katerem je bilo poslednje dni toliko govora, je terorist in je zapleten v mnogo kriminalnih slučajev v Rusiji. Vsled tega bil bi že večkrat obsojen, a našel je sredstev, da je ubežal na Bolgarsko in se tako kazni odtegnil. Ku-ska policija iskala ga je kot navadnegi hudodelca, za kar ima neovrglivih dokazov. N;ti cesarska turška vlada, niti palača se ne moreta umešavati, ako so ga Rusi prijeli. Ruska konzularska oblastva postopala so samostojno, ko so za vse slučaje obvestila lokalno policijo. Sicer je pa pripozuana stvar, da imajo tuja konzulstva v Turčiji pa dogovorih pravico, prijeti tega ali onega izmej rojakov svojih. Turška vlada ni imela povoda, da hi varovala Luckega kot politiške^a zlodejca. Madrid 9. januvarja. Po vsem Spanj-skem velik mraz, na morji hud vihar. V Valenciji več ladij poškodovanih. V Granadi bil močen potres. Dunaj 10. januvarja. „Wiener-Zeitung" objavlja državno pogodbo z Italijo v varstvo proizvodov literature in umetnosti. Pariz 10. januvarja. Chilenski poslanik prijavil listu „Siecle" : Predsednik Balmaceda razpustil kongres, ki ni hotel dovoliti budgeta. Poslanci izdali manifest v katerem proglašajo postopanje predsednika kot rušenje zakona. Vojska se še ni odločila, mornarica bode najbrže proti Balcedi. Poslednji je v Sant Jagu, zbornični predsednik na vojnem brodovji. Carigrad 10. januvarja. Major Httlsen izročil sultanu nemškega cesarja ročno pismo in častno sablo. V pismu izreka se najtopleja zahvalo na pomoči ponesrečenemu parobrodu „Friderik Kari" iu ponavljajo se zagotovila odkritosrčnega prijateljstva. Carigrad 10. januvarja. Spor s patrijarhatom še ni poravnan. Patrijarhat je mislil, da je to, kar se je odjenjalo, že definitivno. Porta pa trdi, da bi predloge ministra za bo-gočastje imel poprej vsprejeti ministerski svet, cesar pa potrditi. Govori se, da je sultan istega mnenja, kakor Porta, torej možno, da se minister za bogočastje odstavi. Grške cerkve še odprte. Razne vesti. * (Ivan Orth.) Kakor javlja „Journal dea Debata" z Dunaja, je zavarovalno društvo „Lloyda" v Trstu na /ahtevo velike vojvodinje Toskauske, izjavilo, da izplača ono svoto, za katero je bila za varovana Ivana Ortha ladija. Družba smatra za gotovo, da se je ladija potopila. * (Novoletna darila) so v navadi še izza rimskih časov. Sprva je moral dati klijent ob novem letu patriciju, katerega se je izbral za pokrovitelja, kak dar. Pozneje, ko so so stanovi zjed načili, jo pa postala sploh navada, dajati novoletna darila. * (Hun,) oče kitajskega cesarja je na Novega leta dan v Pekingu umrl. * (Naraščanje Berolina.) Berolin je leta 1745. imel 100.000 stanovnikov, še le leta 1819. se je to število podvojilo. Dvajset let pozneje je pruska stolica imela 300.000 prebivalcev, potem se je pa v sedmih letih pomnožilo število prebivalstva na 400.000. 1859. leta je že bilo v Bero-linu pol milijona prebivalcev, 1875. pa milijon, po najnovejšem popisovanji jih je pa nad poldrugi milijon. * (Detomor v vagonu.) V kupeji 3. razreda vlaka, ki se je pripeljal iz Požuna v Trnovo, našli so mrtveca novorojenega dečka, ki je bil pre-pasnn z rumeno prepasnico in so mu bila usta za-masena z listjem. Posveduje se po zločinki. * (Diamantna in srebrna poroka.) Na Sveti dan sta v Maršovu na Moravskom Jakob in Sofija Konečnv slavila svojo dijamantno, njijin sin Josip pa isti dan svojo srebrno poroko. * (Originalna daril niča.) Ii Rima se javlja nekemu francoskemu listu, da je podarila špnnjska kraljica papežu za novo leto navadno še talno palico. Šjianjski veleposlanik izročil je palico svetemu očetu proseč ga, da se blagovoli nanjo opreti. Komaj se je oprl Lev XIII. z roko ob srebrno gumbo na palici, palo je iz nje polno zlatov, ki so se mu usuli pod noge. * (Novi siaraeški dvojčki) Neka ženska blizu Cannesa porodila je te dni dve deklici, ki sta vkupe zraščeni. Zdravniki so se takoj izjavili, da je vsaka operacija nemogoča. * (Nesreča na parobrodu.) Dne 5. t. m. ko se je italijanska pomorska eskadra iz Genove odpravljala na pot, počila je na parobrodu „Ve-suvio" neka cev pri parnem kotlu, vsled cesarje bil ubit jeden pomorščak, dva mašinista in pet ku-rilcev pa težko ranjenih. * (S smrtjo kaznovan tat.) Na Sveti večer je oskrbniku kmetijske in gozdarske šole v Križi na Hrvatskem bilo ukradenih pet kokošij in pet rac. Drugi dan našli so kmetje na polji zmrz-lega moža, ki je imel ukradeno perutnino pri sebi. * (Ne prevroče!) V Gladbachu v renski pokrajini umrl je te dni dveletni otrok, ker so mu dali piti prevročega mleka. Mleko je otroka poparilo po grlu in želodci. * (Železniški sprevodnik umorjen.) Dne 21 >. decembra je v Brno prišel vlak, na katerem so pogrešali jednega sprevodnika. Pozneje našli so kondukterja mrtvega poleg železnice ležečega. Imel je več ran, prizadetih z nožem. Bil je torej umorjen. Za viiHiiJo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja so z gotovini uspehom ozdravijo z Moli-o vi m „Francoakiin žganjem". Steklenioa stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-u v preparat z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 6 (55 - 17) ................ • r.T*L-----ioT^&r ______ JJIBUURKI1M" stoji is vrne leto gld. l.UO ; za pol leta gl«l. 2/JO; #a «Vtrl leta gl«l. 1.15. Si 2tt Tujci: 9. januvarja. Pri Naliči: Karplus, Ilorovvitz, Messing, liciner, IlOnigman z Dunaju. — l'l. Mecensefv, Melisoh iz Pulja. — HofTman iz Kočevja* — Krappe Is Budimpešto. — Kovač iz Gradca. — Nesslor, Grebene iz Tiata. — MUlIer iz Novega Jorku. Fri Nlonns Holz, Goldberg, Spieler, knez VVindisch-griitz, grof Hairach. Grtlnbut z Danaja. — Len gol, Gross iz Kaniže. — Pretter iz Zagreba. — Brasaer, Mliller iz Pulja. — Nachod iz Pra^e. Pri avstrljMkeui cesarji: Maivvatd iz Ljubljane. Pri bavarakvindvoru: Frank iz Gradca. — Stoin-bauer iz Ljubljane. — Čadey, Dietre iz Trata. Pri jušu«'iu kolodvora : Tirnau iz Gorice. — Za-cana iz Šibenika. — Condor z Dunaja. Umrli so * f Jiil>ljani : 8. januvarja: Josip Cunder, kondukterjev sin, 16 (lnij, liesljeva cesta Št. 27, za božjastjo. V dež elni bolni ci: 7. januvarja: Valentin Logar, delavec, 49 let, za vnetjem trebušne mrene. 8. junu v »rja: Apoloni ja Bučar, delavka, 40 let, sa rakom._ _______ Meteorologično poročilo. _ ćftS °?a- 'baroroKra fcpvssjs , 7. s*jut raj. 2. popol. 9. zvečer 7300 mm. 7289 mm. 7300 mm. Temperatura —G-4° C —32° C —4-8° C Vetrovi Nebo hI. vzb. si. vzb. si. vzb. obl. »nož. Bnož. Mokrimi V mm. 5*0 mm. snega. Srednja temperatura —4*8°, za 2-29 ped normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. januvarja 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 431,840.000 gld. (— 14,088.000 gld.) Zaklad v gotovini . 244,027.000 „ (-f- 136.000 „ ) Portfelj..... 155,737.000 , (— 10,882.000 „ ) LombaVd.....35,831.000 „ (— 5,567.000 „ ) Davka proata ban kovčna reaerva ■ ■ 24,129.000 , (+ 16,609.000 „ ) JD"ULnao©l*r:3- "borza, dne 10. januvarja t. 1. (Izvirno (elesjrafitoo poročilu.) Srebrna renta . . Zlata renta . . . . 5°/0 marčna ronta . . Akciju narodno banko Kreditne akcije . . London...... Srebro...... Napol....... C. kr. cekiui . . . . včeraj — dano« gld. 90 60 — gld. 90 60 ■ 90 75 — ■ 9075 * 107-65 — n 107 9 • 108 35 — 103 50 rt *95 — — n 997 — n 307-- — n 307-75 n \ 14-50 — ■ 114-75 n B 9 06»/f _ f! m 908 g .,43 — n 5*43 * Mi 20 — t 5685 sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na O LAVNO SKI.A D I ŠT 1__ najčistije luffM ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (f»—«1 Ima miloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. Zahvala. Podpisani izroknjo vsem prijateljem in znancem, zlasti tudi slavni prostovoljni požarni hrambi za darovane vence, za blago sočutje in mnogobrojno udeležite v pri pogrebu našega nepozab-neiiega soproga in očeta, gospoda Karola Bittenc-a c. kr. sodoiuerca najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 10. januvarja 1891. (22) Žalujoči ostali. Izurjenega dacarja vsprejrcie tailcoj (13-2) društvo daca v Radovljici. ---*— J Pri velikem denarnem zavodu dobi £ j zaslužka { vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbo pošiljajo naj se v zaprtih pistuib z napisom ,.1C«-miio delo" upruvnistvu ^Slovenskega Naroda". (12-1) ♦ ♦BH*«HB*oBBM*-»B*B«-«BJB*-*BM»< I f Dorsch-cvo i olje iz kitovih jeter i ■iitjeist«-i«e, u»JMve#.«jHe in iiaiupliviiej* e vrHCe iuedi«inaliao oij«> le Ititotih jeter. Nlaropreverjeno t»re«lt*tyo proti kt»ftl|ii, zinuti pri plutiiili bolesnih, Mkrotelfiiih Itd. I llala stekleni a 50 kr., tivojna steklenira »O Ur. ♦ Iteric4>iiMki> l>ors«hM>v» olj«- is kitovih ■ J«t«?r v trioglatili ateklenicab 1 gl povrneiln zmožnim oNvhiim iliskrrli.o proti nkeeptu uli pa l/iirinii pi-mii. po s.uieriilli olir«»Nl i li. povrnrljlrn v mislili obrokih, (nas—in) Vpraianja z 2 murkama /.a odgovor na Agenturo v Itiidinipt>.Hti9 KtsrlMrlng II. nadstropje 44. Brnski sukneni ostanki 2"1() metra M celo zimsko siiki i— PtiliuerMtoii gltl. 5. SO. Sukneni ostanki 2"10 metra y.a oelo zimsko suknjo. Mandarin v v suh barvali v zalogi, jako line bazo Kld. »'.—. Sukneni ostanki 3*10 metru za vho zimsko obleko gld. S.—. Loden za lovske Huknje 210 in. gltl. 5.—. Sukneni ostanki za cele hlače, progasti ali kri ž..-isti, 1 ostanek velja Kld. ».54». Svilneno grebenasto sukno lo najnovejše v progi, 1 cele hlač'.- *rltl. 6.—. Blago za uniforme ees. kr. uradnikov, financ, veteranskih Onistuv in polarnih hrumi) pa najnižjih [cenah. (789-11) Bernhard Ticho BRNO %eln.y trli nI. 18. ltit/|M)*il)u n«> proti povzetju. Uzorci poNiljnjo xa-Mlouj in franko. ič6£i~ KIcKiiutnu opravljane karte za uzur«e le unjnuvejsc \ komati izberi poNlljnui na za-lite vanje ko*p. krtijaN-kiui uioJhI roiu. uurmliio društvo za iivljcnic v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse I Pešta, Franz - Josefsplatz št. 1, v hiši društva. St. 5 iu G, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1689 ........... frank. 106,678.528 96 Leno dohodki na premijah in obrestih dno 90. juniju 1HX{) ... „ 15l,.']28..r>18-86 Izplaeitve zavarovalnin in rent. in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................• . n 219,980.701-87 V poslednje! dvanajstmesečnej poslovalnej perij odi uložilo bo je pri društvu za.................. » 49,069.600-- novih ponudb, vsled cesar znaša skupni znesek za obstanka druitTS na uloženih ponudbah........... r 1.610,827.280-— Prospekte in tarife, na pudingi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezp;aeno (ilaviia agentura v Ljubljani, na Ti-žaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri ski oddajo se ti 114k jaiiuviii-ja 1891 po javni tlraibl na tri leta v ii nje ni nastopni predmeti: I. Gostilnica v Soteski I)kratu z iuo*«tariii4» tamošnjega moitUf izklicna cena l!^0 alii. Miin, stope in žaga v Soteski izklicna cena 2M» «1*1. (948—3) Oni, ki žele jeden ali pa oba predmeta vzeti v najem, pridejo naj v dan 14. januvarja 1891 ob 2. uri popoludne v ^o/daislio pisarno v toolesUi. posla luor in seboj prineso za varščino ]ii»llovi«*o Isililloiie cene. DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maičevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. - Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisne.ua je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena \ f!fubi/a,So5t0 5 !?'vet - Dob,ti je v "NARODNI Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna j^epresealiivo za zobe lekarna, S.Hck.strasso. Sr o J Dunaj : I.ekiuna Viktorja pl. Trnk6czy-ja! «pri hv. Franćišku", (ob jednetn keuiiena tovarna), V., IIimdsthurinstrassB LIS. (612 — 12) I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepćovajooe, zabranjuje gnjilobo zob ter Odstranjuje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 00 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepcevnjoce, ohranujfl zobe svetio« bele, ii ilOkr. Navedeni sredtMvi, o katerih je "IiinIo mnogo zahviilnih pisem, uua vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti p.'šiij.i lekarna DT3v!„.Lutvnr: .»..aj^.« •"ri Dllfllu )1. TrflKOCZJT Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczvja, npri Ka diphunovnni posestnik lekarne in deckiju", III, Radetzkyplatz 17. kemik pnlutf totovža v Ljubljani. Zunanja navttvMa, hg h prvo poŠto izvršujejo. "^Sfi 2964 BENSDORP & Comp. v Amsterdamu priporočajo svoj fini 9 /L l^SVJ (937—3) ki ima najizvrstnejši okus, je zajamčeno čist. lahko raztopljiv in jako redilen. Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Leskovic. Deček \r. dobre rodbino VNpr€»Jm€» we takoj pod Ugodnimi pogoji v pi'xi;i; n ; m< <> -r, m« iiojiii hliigoiu. — Več ne izve pri .5. >Lodu>u v N<»\i \;isi pri Kakekii. p—8 Banka „Slavija vspr&jtne nekoliko Rodoljubi, ki vedo, kako važno je za naš narod, da b« povsodi ravnamo po khsIu „Svoji k svojim!" in imajo voljo, delovati V tem /mislil, blagovoli naj se oglasiti pri generalnem zastopu banke , Slavije" v Ljubljani, ki urslujo v lastni hi*i hankini, v Gospodskih ulieah št.. 12. (11 — 1) Prva kranjska, na mnogih razstavah odlikovana, leta 1822. ustanovljena (943—3) lesna, pletarsia in sitarska obrt M. Pakič v Ljubljani priporoča p. n. naročnikom garantirano pravo iimo, rasloAitl <>