Folium officiale Dioecesis Lavantinae. Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko Škofijo.
Kirchliches Verordnungs-Blatt für die Lavanter Diözese.
Inhalt. 77. Kirchliche Feier aus Anlaß des vollendeten 80. Lebensjahres Sr. k. und k. Apostolischen Majestät des Kaisers Franz Josef I. — 78. Nachtrag zuni Motu proprio bezüglich Einsendung der Ablaßindulte. — 79. Dubium circa Missam paroehialem. — 80. Škofijska kronika. — 81. Diözesan-Nachrichten.
77. Kirchliche Feier aus Anlaß des vollendeten 80. Lebensjahres Sr. k. und k. Apostolischen Majestät des Kaisers Fran; Iosef I.
Einem höchst freudenvollen Festtage gehen die Völker Österreich-Ungarns entgegen : ihr geliebter Herrscher und Landes-valer, Se. k. u. k. Apostolische Majestät Kaiser Franz Josef I., vollendet am 18. August d. I. das 80. Jahr seines tatenreichen Lebens. Ganz Europa, ja die ganze zivilisierte Welt blickt an diesem Tage mit tiefster Hochachtung und Verehrung aus zum Nestor der Herrscher; doch sollen an diesem bedeutungsvollen und denkwürdigen Tage besonders die Völker Österreich-Ungarns Gott dem allmächtigen und allgütigen den innigsten Dank sagen für alle Gnaden und Wohltaten, die er dem greisen und verehrungswürdigen Jubelkaiser erwiesen hat; sie sollen aber auch dankbar zu ihrem Kaiser und besten Vater emporblicken und ihm innigst danken für alle Liebe und Sorge, die er ihnen durch die Zeit seiner nahezu 62 jährigen Negierung zugewendet hat.
Unablässig sinnt und denkt Se. Majestät der Kaiser auf das	beste Wohlergehen	seiner	zahlreichen Völker.	Mit be-
wunderungswürdiger aufopfernder Hingebung erfüllt er seine vielen und verantwortungsvollen Regentenpflichten, so daß wir mit vollstem Rechte sagen können: Seiner Majestät des Kaisers Pflichtgefühl kennt keine Grenzen. Wer kennt und bewundert nicht weiters Sr. Majestät des Kaisers Umsicht, seinen ungebeugten christlichen Gleichmut, sein felsenfestes Gottvertrauen auch	in den bittersten	Lagen	des Lebens, seine	ritterliche
Wahrheits- und Gerechtigkeitsliebe, seine tiefe Gottesfurcht und innige Frömmigkeit?
Darum sollen wir	aber	auch unserem Kaiser, Vater
und	Herrn, wie Kinder	ihren	Eltern gegenüber,	zu seinem
81. Geburtstage Liebe, Ehrfurcht und Gehorsam feierlich geloben und Gott vertrauungsvoll bitten, daß er uns zum Wohle und Segen Se. Majestät den allgeliebten und vielverehrten Kaiser, Vater und Herrn, Franz Josef I., noch lange, lange frisch und gesund erhalte.
Der Dichter sagt: der Österreicher hat ein Vaterland, er liebt es und hat auch Ursache es zu lieben! Wir können
diese bedeutungsvollen Worte ohne alle Bedenken auf unseren erhabenen Kaiser und Landesvater anwenden und stolzerfüllt ausrufeil und sagen: der Österreicher hat wahrhaftig einen hochedlen Kaiser, einen wahren, um Alles vielbesorgteu Vater der vielsprachigen Familie, und darum lieben wir ihn mit treuer Liebe und haben alle Ursache ihn zu lieben!
Zur würdigen kirchlichen Feier des 81. Geburtstages Sr. Majestät des Kaisers und Königs Franz Josef I. ordne ich Folgendes an:
1. Das bevorstehende Geburtsfest Sr. Majestät des Kaisers ist am Vorabende, den 17. August d. I., nach dem üblichen Ave Maria-Läuten in der Domkirche zu Marburg, sowie in allen Pfarr-, Filial- und Klosterkirchen der Diözese durch ein halbstündiges feierliches Glockengeläute einzuleiten.
2. Am glorreichen Festtage selbst, den 18. August l. I., soll die Festfeier in einem sollennen Hochamte (Missa votiva de 88. Trinitate cum collectis „pro gratiarum actione“ et „pro Imperatore“ sub una conclusione, Gloria, Credo) mit Te Deum und der Abbetung der vorgeschriebenen Ora-tionen bestehen, wozu die sehr löblichen Behörden rechtzeitig einzuladen sind. Auch in den Privatmessen ist an diesem Tage die Kollekte „pro Imperatore“ zu nehmen.
3. In denjenigen Pfarren der Diözese, wo es bisher üblich war, die Kaiserfeier an dem auf den 18. August folgenden Sonntage zu begehen, soll dies auch diesmal, aber in der für den 18. August l. I. vorgeschriebenen Weise, geschehen.
4. Voranstehende Anordnung ist von den hochwürdigen Herren Seelsorgepriestern am 14. beziehungsweise 15. August l. I. von der Kanzel herab dem gläubigen Volke zu verkünden, und es ist dasselbe zu einer recht zahlreichen Teilnahme an der so seltenen Kaiserfeier einzuladen.
Rex, in aeternum vive! (Dan. 6, 21).
Marburg, am 8. August 1910.
t Michael,
Fürstbischof.
78.
Nachtrag zum Motu proprio bezüglich Einsendung der Ablaßindulte.
(Cf. Kirchliches Verordnungs-Blatt für die Lavanter Diözese, 1910, Nr. VIII Abs. 65.)
Dubia circa interpretationem Motus proprii „Cum per Apostolicas“ diei 7. Aprilis 1910.
Feria IV. die 15. Iunii 1910
Exortis circa interpretationem Motus Proprii „Cum per Apostolicas“ diei 7. Aprilis anni currentis quibusdam dubiis, Supremae huic Sacrae Congregationi 8. Officii sequentia quaesita proposita sunt, videlicet:
IN Utrum S. Congregationi 8. Officii recognoscendae exhiberi debeant concessiones Indulgentiarum et facultatum Indulgentias respicientium quae ante diem 1. Novembris 1908 a 8. Congregatione tunc temporis Indulgentiis praeposita et a Secretariis Brevium et Memorialium obtentae fuerunt ?
2.0 An dictae exhibitioni sint obnoxiae concessiones Indulgentiarum facultatumque Indulgentias respicientium quae a Brevium Secretaria obtentae sunt post diem 1. Novembris 1908 ; quaeque sive ante sive post eamdem diem 1. Novembris 1908 a quovis alio, praeter recensita, 8. Sedis Officio seu Dieasterio prodierunt?
ZN An Indulgentiae ac facultates Indulgentias respicientes ante diem 1. Novembris 1908 aliter quam per tramitem alicuius ex supra laudatis 8. Sedis Officiis seu Dicasteriis obtentae, debeant et ipsae 8. Congregationi 8. Officii exhiberi ab eaque recognosci sub poena nullitatis ?
4.0 Utrum S. Congregationi 8. Officii recognoscendae, ut supra, exhiberi debeant facultates, quae conceduntur
ex peculiari Apostolico privilegio ab Ordinibus Religiosis, tamquam ipsorum propriae, benedicendi pias imagines, coronas, scapularia, numismata et similia (utpote a Minoribus pro Crucifixis ad Viam Crucis, a Praedicatoribus pro coronis Rosarii, a Carmelitis pro scapularibus B. M. V. de Monte Carmelo, etc.) eisque Indulgentias adnectendi ?
Quibus mature perpensis, Eminentissimi ac Reverendissimi DD. Cardinales Inquisitores Generales in plenario conventu habito feria IV. die 15. curr. mensis Iunii respondendum decreverunt :
Ad l.um Negative.
Ad 2.um Affirmative ad utramque partem.
Ad 3.um Affirmative.
Ad 4.um Negative.
Sequenti vero feria V. die 16. eiusdem mensis Sanctissimus D. N. Pius divina providentia PP. X. in solita audientia R. P. D. Adsessori 8. Officii impettita, Emi-nentissimorum Patrum resolutiones adprobare et confirmare dignatus est atque insimul declarare „non fuisse suae intentionis comprehendere sub Nr. l.° Motus proprii „Cum per Apostolicas“ facultatem Benedictionem Apostolicam cum Indulgentia Plenaria una alteravo vice vel determinato alicui personarum coetui impertiendi“.
Romae, ex Aedibus 8. Officii, die 17. Iunii 1910.
Aloisius Giambone,
L- ‘b 8.	Substitutus	pro Indulgentiis.
79.
Dubium circa Missam parochialem.
Sacrorum Rituum Congregationi, pro opportuna solutione, sequens dubium propositum fuit, nimirum :
In quibusdam Dioecesibus, Missa in Festis suppressis celebranda et applicanda pro populo, de speciali Induito Apostolicae Sedis, pro peculiari aliqua intentione applicari potest, dummodo stipendium ad commune aerarium dioecesanum deferatur. Quaeritur: Utrum in Ecclesiis Pa-rochialibus, ubi unus est tantum Sacerdos, dictis diebus, enunciata Missa necessario sit celebranda de die currente : an possit esse cum cantu de Requie in die et pro die
obitus seu depositionis, physice vel moraliter praesente cadavere ?
Et Sacra Rituum Congregatio, exquisito Commissionis Liturgicae suffragio, re sedulo discussa et perpensa, propositae quaestioni ita respondendum esse censuit : Affirmative ad primam partem; negative ad secundam,
Atque ita rescripsit, die 8. Iulii 1910.
Fr. S. Card. Martinelli, S. R. C, Praefectus. L. 4* S. f Petrus La Fontaine, Episc. Charystien.,
Secretarius.
80.
Škofijska kronika.
Birm ova nje v dekanatu Šaleška dolina se je vršilo od 10. do 14. junija t. 1. Prevzvišeni gospod knezoškof so dospeli dne 10. junija s popoldanskim brzo-vlakom v Celje, kjer Jih je poleg Celjskega gospoda opata in Škalskega dekana pričakoval vodja Slovenjgraškega glavarstva gospod Dr. Ernst Poigcr, na čigar avtomobilu so se pedali k Sv. liju. Že na potu Jih je v Velenju pozdravil načelnik okrajnega zastopa Šoštanjskega, graj-ščak Karl pl. Adamovich, Velenjski župan g. Josip Skaza in advokat Dr. Mayer. In potem so Jih povsod z velikim navdušenjem in z ganljivo prisrčnostjo sprejemali in pozdravljali dušni pastirji, šolski otroci s svojimi vzgojitelji, župani, udje Marijinih družb, zlasti dobri verniki, ki so od daleč in blizu trumoma hiteli tja, kjer se jim je nudila priložnost, videti in slišati naslednika apostolov ter prejemati od njega blagoslov in drugih duhovnih dobrot. — V Št. liju so nadpastirja pri sprejemu za domačim župnikom pozdravili : župan Martin Koren, ud okrajnega in načelnik krajnega šolskega sveta Ivan Krajnc, v imenu šolske mladine pa učenka Ludmila Krajnc. Napisi na slavolokih so se glasili: Vsemogočni naj Gospod — Blagoslovi Vaš prihod! Priporočujtc nas Večnemu, da bi Vas enkrat spremljali v nebeški raj ! Dobrodošli, milostljivi knez in škof! Hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Z Bogom, mili nad-pastir, z Vami, z nami božji mir ! Vam srca zvesta, kakor zdaj, ostala bodo vekomaj ! Naj Vam današnji trud povsod, povrne milostno Gospod ! — Tu so Prevzvišeni na dan birme, 11. junija, posvetili novi glavni aitar, katerega je izdelal kamnosek Vincenc čamernik v Celju za 1200 kron, in novi kelih s pateno, potem so blagoslovili aitarne opravo, prenovljeno mašno obleko bele barve (delo Leop. Mattnerja za 265 K) in bandero z podobama Srca Jezusovega in sv. Alojzija, za katero so blagi mladeniči nabrali in plačali 450 kron. Po daritvi svete maše pri novoposvečenem altarju so s pridižnice slavili farnega patrona sv. lija kot vzgled treh božjih čednosti, katerega bi naj župljani zvesto posnemali, ter so h koncu birmali 265 otrok. — V Šoštanju, kjer so pri sprejemu dno 12. junija zjutraj govorili pozdrav: č. g. Franc Krošclj v imenu duhovščine, mladenič Jožef Koren in mladenka Jožefa Ha vij en v imenu Marijinih družb, učenka Marija Bizjak pa v imenu Šolko mladeži, so prevzvišeni govornik živo naslikali duhovne sovražnike, zoper katere sc moramo vojskovati, ter pokazali orožje in zaveznike, katerih se je treba v tem boju posluževati. Birmancev je tukaj bilo 706. Na slavolokih je bilo čitati: Dobrodošli, mili nad-pastir! Hvaljen bodi Jezus Kristus! Hvaljen, ki pride v
imenu Gospodovem! — V Ška 1 ah je Prevzvišenega pri vstopu v župnijo sprejelo pod vodstvom župana Jožefa Kovač 12 občinskih odbornikov na konjih, pri cerkvi pa Jih je pozdravil domači gospod dekan, in za njim šolarea Marija Ževart in mladenka Ana Glavnik. Šesteri slavoloki v župniji so nosili te-le napise: Po celi župniji se Vas veselimo, Na kolenih proseč blagoslova želimo! Župnija Škalska radostno Vas pozdravlja, Ljubezni in uda-nosti ponižno zagotavlja! Sprejmite, milostni, skromno plačilo: Hvaležnih sre Škalčanov zagotovilo! Veselje nedolžno v župniji kraljuje, Ko nadpastir ljubljeni jo obiskuje! Prisrčno pozdravljeni v naši sredini, Škalski Vam kličejo hčere in sini ! Salve Princeps mitis, illustris et praelatus: Exspectat te clerus populusque gratus! Obedien-tiam et reverentiam renovamus! Gratias Deo super inenarrabili dono eius! II. Cor. 9, 15. Otroci hvaležni in starši veseli,	Bi radi	še milostno roko objeli!	Bog plačaj
Vam, kličejo	Škalski	župljani, Ki	vsikdar ostanejo zvesto
Vam vdani !	— Tu	so nadpastir	blagoslovili	novo bandero Marijine	družbe	s podobama	presv. Srca	Jezusovega
in brezmadežnega Spočetja prebl. Device Marije, delo Ane Hofbauer v Ljubljani za 450 K, in 4 slikana okna v presbiteriju, ki predstavljajo prebl. Devico Marijo kot sedež modrosti, sv. Barbaro kot podobo srčnosti, sv. Mihaela kot vzor pravičnosti in sv. Janeza Krstnika kot vzgled zmernosti. Ta okna so bila izvršena v Inomostu za 1850 K. V pridigi so prevzv. knez na podlagi življenjepisa velikega čudodelnika sv. Antona Pad., čigar god se jo ta dan praznoval, opominjali vernike, naj se varujejo hudega in delajo dobro, ter so k sklepu birmali 400 otrok. — Pri Sv. Martinu se je sprejem vkljub neugodnemu vremenu vršil po običajnem redu pri velikanskem, vkusno ozaljšanem slavoloku, ki je imel obliko Titovega slavoloka v Rimu. Nadpastirja so za domačim župnikom pozdravili : župan Jos. Skaza, gojenca otroškega vrta Franc Ferder in Viktor Znoj, učenka Suzana Skaza in mladenka Jožefa Pocajt. Napisi na slavolokih so bili : Slava Vaši Milosti! Blagoslovite nas! Občina Velenjska Vas Ekscelenco pozdravlja! Ecce, sacerdos magnus ! Šmarčani nadpastirja najspoštljiveje sprejemajo! Gospod, ostani pri nas! Bog Vas ohrani, mili knez in škof! Bog Vas spremi! Z Bogom! — Tukaj so mil. Vladika dne 14. junija v pridigi prispodabljali krščansko hišo s hišo božjo, imenovali gospoda dekana Iv. Rotnerja za Svojega kn. šk. duhovnega svetovalca ter podelili zakrament svete birme 246 otrokom. V vsem dekanatu je bilo 1617 birmancev. — Izredna je bila pozornost obče priljubljenega vodja Slovenjgraškega glavarstva, ki se je prevzv. knezu
poklonil v Št. liju na predvečer in na dan birme, v Velenju pri pl. rodbini Adamovich, katere gost so bili Viso-koisti dne 12. junija, v Škalah in pri Sv. Martinu, kakor tudi pri odhodu v Velenju dne 14. junija. Številni slavoloki z zgoraj navedenimi, pomenljivimi napisi, dolgi z venci prepleteni zastavoredi (n. pr. pri Sv. Martinu od sprejemnega slavoloka do cerkve in župnišča), čarobna večerna razsvetljava (n. pr. v Škalah in na gradu pl. rodbine Adamovich v Velenju), serenade, veselo streljanje — vse je kazalo, da sije v srcih prebivalcev krasne Šaleške doline jasno solnce ljubezni, vdanosti in hvaležnosti do Njih Prevzvišenosti, kakor sc je z ozirom na deloma precej neugodno, deževno vreme lepo izrazil gospod okrajni glavar v enem svojih premišljenih pozdravnih govorov. — Duhovno prenovljenje Šaleške doline, ki se je izvršilo v teh milosti polnih dnevih, naj ostane trajno, kar bo brezdvomno najslajše povračilo premilostljivemu nadpastirju za Njihovo naporno apostolsko delo!
Zlata sv. maša gosp. opata Frančiška Ogradi v Celju dne 31. julija 1910. — Ko so se prevzvišeni gospod knez in škof mudili dne 31. julija 1910 na kanoniški vizitaciji in birmovanju v Ljutomeru, je došel okoli tretje ure popoldne iz Celja ta-le brzojav :
„Knezoškof dr. Mihael Napotnik
Luttenberg.
Cilli, am 31. Juli 1910, um 2 Uhr 11 Min. nachmittags.
Sacerdotes triginta quatuor unacum capitaneo circuli mecum annum quinquagesimum ordinationis recolentes, solemniter renovant votum reverentiae et obedientiae in ordinatione emissum et pandunt sensa filialis amoris.
Ogradi.“
Prevzvišeni nadpastir, ki so se bili nekaj trenutkov prej milostno pridružili brzojavni čestitki, katero so v Ljutomeru na birmi zbrani duhovniki malo pred dohodom zgoraj navedenega telegrama odposlali gospodu jubilanta v Celje, so nemudoma odgovorili tako le:
„Opat Ogradi
Celje.
Deus confirmet vota reverentiae et obedientiae anno ordinationis quinquagesimo emissa et sensa filialis amoris edicta. Praesul cum undeviginti sacerdotibus et cum Domino praefecto circuli ex corde Tibi exoptat augmentum aurei iubilaei sacerdotalis usque ad adamantinum et ferreum..
Praestes Lavantinus.“
81. Diihesan-Uachrichten.
Ernannt wurde zum Fürstbischöflichen Geistlichen Rat Herr Johann Kunce, Pfarrer zu St. Georgen an der Stainz.
F. B. Lavanter Ordinariat zu Marburg,
am 10. August 1910.
t
Fürstbischof.
Tt Tyrillus-Buchdruckerti, Marburg.