50. ftevnko. V UDDUfinl, t Mrt* Z. mira 19ZL LB. leto ^^^^^^^^^^^^^^Ir ^^^^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^1 ^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^^^^^H ^P^^^^^^^H ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^B^^^M^^^^^^B^ Izhaja vsak 4an »opeMae, ftsneail ■•toli* ta pratalke* Htseratlt do 9 petit vrsti 1 D. od 20—15 petit vrst i 1 D 50 p.vefjl Insert« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekllcl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; zenit ne ponudbe beseđ) 75 p. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebe). Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor UpriTBlttvo „Slov. Naroda" la „tfiratai tiskar««** KnalUva oUca at 9, pritltftno. — Telef •■ at. 304« Oraftaiaivo „IU?. N«r*đa" fiasfiev« vliaa M. I, L aađatroa J* Telaloo at«v. 14. Dopis« sprefen« la pod pisane la madoataa trnfce)v«ae» Mt" Rokopiiov sci nm vrata. ~fN Posamsznn Steulllia stane 50 par=Z krom. V inozemstuu #5 par = K 2#60. Poitnina platana v gotovini. „Sloveatkl Nar**** vati« * L|nbltanl tn po poitl: V Jagoalav1|li F inoiemttrnt eelo'etno naprej plačan . D 90*— ce'olerno......D 156 — polletno.....• • • 45'— polletno....... 7H— 3 mesečno..«.., „ 7250 3 mtstčno...... &>— i * ..... , 7-50 1 ........H — Pri morebftnem poviianju se ima da!j$* narofnfru doplafftff. Novi naroćniki na) poilejo v prvlć naročnfno vedno i/jaaT" po i jikflintd. Na arno pismena narobiti brez poihtve denaria 9- ne moreino opirati. Program sestanka o Beograda. — Beograd, 1. marca. (Izvirao.) Sestanek četverozveze oz. male an-tante se vrsi v Beogradu, čeprav ne-kateri listi javljalo, da se ta sestanek vrši v Bratislavi na Češkoslovaškem To poročilo temelji na napačnih in-formacijah. Konferenca četverozveze je določena za dan 5. marca, Prva slavnostna in otvoritvena seja Je ob 4. popolcine v dvorani Oficirskega doma. V imenu naše vlade otvori to sejo ministrski predsednik g. Nikola Pašič. — Beograd, 1. marca. (Izvimo.) Konferenca strokovniakov male an-tante bo imela plenarne sele in seje posamnih sekcij. Konferenca ekonomskih in finančnih strokovnjakov se po dosedanjem programu razdeli v tri sekciie. Prva sekcija je flnančna sekcija, kl bo imela svoje konference v fi-nančnemu ministrstvu. Druga sekcija je sekcija za trgovino. Njene konference se vrše v Narodni banki. Tretja sekcija je sekcija za ure-ditev prometa. Njene seje se vrše v ministrstvu saobraČaia. NAŠI DELEGATI ZA SESTANEK ČETVEROZVEZE. — Beograd. 1. marca. (Izvirno.) Kakor javlja današnji »Beogradki Dnevnik« je določen za predsednika naše delegacije na konferenci ekonomskih in finančnih strokovniakov četverozveze minister na razDolože-nju g. dr. Velizar Jankovič, dalje so v delegacijo pozvani dr. Avramovič. ?z minisrstva saobraćaja dr. Stoja-dinović. direktor Anglo banke. dr. Radosavljevič. načelnik min. tr. govine, dr. Todorovič direkor uprave fondov, in dr. D. Todorović načelnik v ministrstvu zunanjih po-slov. SESTANEK DR. NINČIČA Z DR. BENEŠEM V BRATISLAVI. — Beograd, 1. marca. (Izvirno.) Zunanji minister dr. Momčilo Nin-čič je danes ob 7.40 odpotoval v Bratislavo. kjer se sestane s češko-slovaškim ministrskim predsedntkom dr. Benešem. Za medsebojne razgovore je določen samo en dan, na kar se minister dr. Ninčič dne 3. t. m. takoi povrne v Beograd. Z zunanjim ministrom dr. Ninčičem je odpotoval tuđi češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Kalina. — Beorrad« 1. marca. (Izvirno.) Ni. Vel. krali Aleksander ie včerai v dališi avdijenci spreiel zunaniega ministra dr. Ninčiča. Minister je kralju poročal o pripravah za ge-novsko konferenco in o sestanku strokovnjakov četverozveze glede te konference. — Praga. 1. marca. (Izvirno.) Včerai opoldne je bila seja ministr-skega sveta, na kateri ie ministrski predsednik dr. Beneš obširno noro-tžal o uspehih svoicsra potnvania v Pariz in London ter o sestanku male antante v Beogradu. Italljanska bofzzsn radi naSe trgoushe pogodbe z lieniCijo. »Piccolo« meni, da bi se uteg-nila Jugoslavija nekesa bodoče^a dne kesati, ker je sklenila trgovsko pogodbo z Nemčijo. Jugoslavija ic nastopila s to pogodbo pot, ki ie di-ametralno nasprotna oni. ki io ie privedla do svobode in neodvisno-sti. Nato tržaški list fantazira o Vit-toriu Venetu, ki je razbil avstro-ogr-sko monarhijo. Jugoslavija bi se bila morala nasloniti na Itsiiio, ne pa da pušča Nemce na Balkan in na Jadransko morje. Nemčija je napravila s pogodbo naibolišo knpčijo. ker je poleg drugega prepričala jujroslo-vensko vlado, da ie za nio primerno sprejemati železniški materijal na-mesto denan'a na račun reparacij. Tako ima Nemčija najlepšo priliko, da bodo Juc:osloveni spoznavali njeno industrijo in se razvile v Jucro-slavifi dobra klijentela za velike nemške tovarne. kf izdehuejo lokomotive, vagone, zavornice in kolesa. Nemčija se ne bo bližala Jueoslaviii samo po železnici in po Dunavu. marveČ tuđi v Jadranskem moriu st hoče graditi prihodnjost za svoi balkanski promet. »Norddeutscher Llo^rd« namerava v kratkem pričeti z redno službo med nerrškimi pri-stanišči in dvema naiboltšima iuc:o-slovenskima pristaniščema na Jadranskem morju, kar Domeni prvi kamen zgradbe za niene namene. stre-meče po svetovnem crosDodstvu. na onem delu Jadrana, kf se ie toliko časa zval »i! golfo di Venezia^. ^Ptc-coloc se udaja sentimentalnosti in toŽi. da je z jneoslovensko-rt^mško pogodbo na Jadranskem morju. ki je sedai »amarissimo«. ustvariena situacija, ki utegne ogrožati resno ono gospodarsko bodočnost. katero so Italijani toliko Časa iskali in so-dili, da si \o bodo modi zacotnviti za vedno. v katero svrho so niihovi neprekosllivi bojevniki doprinesli ogromne žrtve in je iednako delnva-lo tuđi civilno nrebivalstvo tekom vojne, ki Je bila najstrašne*ša. kar jih beleži z?rodovina. Zaveznikl so potom svojih poslanikov v Beogra- du posvarili iugoslovensko vlado pred gospodarskim sodelovanjem z Berolinom in nasvetovali trgovske zveze z onimi nanKli. ki so s svoii-mi žrtvami pomagali Jugoslovenom do svt)bocle. toda jueoslovenski dr-žavniki sa odgovorili, da bi ne bili moiili tako ugo-dnesra dogovora skle-niti z nijedno državo velike antante glede na valutne odnošaie. »Piccolo« nv^li. da bi ?e bila morala Jugoslavija gospodarsko navezati Dred vsem na Italiio. katera potrebuje Dri-delkov. ki jih je v normalnih časili v izobilju v Jugoslaviji, in katera bi oddaiala Jueoslovenom razne svoie izdelke, ki iih moraio sicer kupovati v dalniih deželah po visoki ceni. Gospodarski sporazum bi bil korišten obema državama in Jugoslavtii z vsakega stolisča mnojro boli, nesro njena pogodba z Nemčiio. Ali Jugoslavija kaže sovrp.^tvo do Ttaliie in ne opušča niti svojih zahtev po Gorici, Trstu in RcVi cotom svojih H-stov in svotih na u cliavnei^ih političnih mož ^rozi ItalManom in ifh obrek'iie. Kat nai nstane ranall^ka no^oHba samo nepotreben kos papina? ItolfiansVa nr^vr^tnost rtan^^i Jmeroslovenom do^ivlfa poraze. Tak mraz zn nio je t^di trgovska nocod-ba med jTfv-roslpvno in Nerrcno. k?-tero O7nnčaio Ttnlr'ani za prvo pi^-vo in resno s strani Jugoslavije, do-čim so se r'ortri v se Von- txaTa 7, nnvadnimi do^ovori na t^me-\\n m^d^rbninih krm^evrncU. Čemu r^a br bUa Jugn^^vH? taVo nevjerna ona Nemči"a. oVnli Vatere ?e sfeer TtnT'ir»"i t^Vo rnr?? suč^io in 5c fri !*-sknio? Prr*d voino ie b;l nem^Hci fT-^•ančni in i«d"strf^ki vpliv v Itninl rtr^ce! v?snV in tndi no vo»ni i^eio froiti^nj nov'h fn^nn^pf^Vih stikov 7 MpmČHo. Tto1ii>tisVi dr^^vniki Val rndi novdnr?n'*o. <^a ne Čittiio nfVaV* ^ovra'nosti do Nemcev. r^*»rveč da **]<* d^srči f nfim? n^i^oTt^e odnosa ie. Ako se ic J'Toslaviia obrnila do Nernčiic na trtrovskem notu. ie prišla v zvezr> % prvovrstno industrijsko državo, zajedno pa ie pokazala, da <\ ne da ukazovati baš tako, kakor hočejo morda v Londonu in Parizu, kjer bi jei bili nakazali Italiio za industrijsko dobavateliico. Nemci so mojstn* v industriji, Italijani se nahaiaio sele v prvi pomočniški dobi. Juj?os!aviia bo potrebovala mnogo. Ali naj bi morda Italija nakupo-vala razno industriisko blaeo v Ncmčiji in oddajala prav drago Jugoslaviji?! Pober sporazum med Italifo in Jug:oslaviio je bil motfoč po prevratu. Na naši strani je vladala popol-na dobra volia. Italijani pa so bili dosledno ošabni in nedrstopni vsa-kemu razsodnemii dogovoru. Ra-pallo ie možnost za dober sporazum Ie še zmani^al In italiianski državni-ki so se trudili, da to možnost po-poln^ma uničijo. Treba torej korenite izpremem-be pri Italiianih. potem bo s časom znova mogočo govoriti o ustvaritvi vzdržnih odnoŠajev tned italMan-skini 111 jutfoslovensklm narodom. Zakaj mi smo dosledno tesra mnenia. di so taki odnosaji za obe strani najprikladnejši. Na Balkanu !n na Jadranskim morju naj se razvije In gospodari oni, ki ima do te^a naravno pravico. »Piccoln« pa naj se s s\T>i<> senf!-mcntalnostjo postavi pred mSevIne Narodnega dotr.a v Trstu. Tam lah-ko priđe do grorjupeca spnznanja. d» so si Italijani požjrali Balkan sami pred seboj. K. Dr. Ivan Bole: Jenfalte, blrohratfs! Pred pnr dne\1 potoval sem na Dunaj. Ker sem znan boljševik in ko-muni^tični vodja. kakor me pozna vsa moia ožia domovina, dala mi je naša policija potni list samo za potovanje na Dunaj. za nazaj pa bi se nKral oglasiti na našem konzulatu na Dunaju. kftr sv. Birokracij, ćiear smrad kuži vso zdravo ozračje naše domovine, je mnenia, da naš konzulat in njegovi pi-sarji poznajo vsake^a našega državljana bolje, kakor pa pristojni policijski organi v domovini. Ker imam na tukaišnu policiji vendarle se dobrejra priTatclja, preskrbel mi je izjemona potno dovrijenje tuđi z:\ nazaj. seveda sem mu moral obbubiti. da ne uotujem zaradi komunistične organizacije, o če-mur se je prepričal tuđi z mojesra pot-neffa lista, kjer je že davno drusi osebni značaj, kakor pa »strokovni tajnik slovenske komunistične strankec, ker sem to mesto že pred letom rmstil. Slnbše ie bilo moiemu sopotniku, bančnemu ravnateliu gospodu T.. ki ie debil tuđi potni list samo za na Du-nai, ne pa tndi zt nnzai. Ko je hotel dobiti potno dovoljenje tuđi za nazaj, moral se je na Dunaiu d^ti §e en-krat slikati. plaČati za s'iko 4000 — av-strii?k:h kron, predpisnno takso in nato je bil sele izbrisan z njeea tnadež, da ni komunist in da lahko zopet Dotu-je v Jmroslavijo nazaj. Torei slika in taksa! Ola\Tio pa je pot na naš konzulat, ki ?e Donavlia parkrat, da Čfovek nrtjde v uradu enejra vsevednecra po-možne.fira plsaria. ki pritiska na notne liste stampilie. ima pa tuđi zajamčen ta tnfent, da vsacejra komunista ali boljševika »pozna r>o nosu, kaiti. če bi ne imel te lastnosti, potem bi ne bilo potreba iskati na Dunaiu vizum za nazaj. ampak d^b:l bi se lahko že v Ljubljani za tja in nnzaj! Moj prijatelj In sopotovalec ravnatelj T. je ime! na Punaju kupljen za zavod, pri katerem Je uslužben, nov avtomobil. karercc:a ie li >tel poklati po železnici v Ljubljano. Ko sva kalkiill^ rala prcvozne stro^ko in embalažo ~— avto bi m >raJ biti po prednjih zaplan-kan v malo »hi^ico« — kakor novoro-jenček. če bi se jih pobijalo po icte2~ nici kot tovor. da se ne Drehladijo sva prišla m veiikanska vsoto. Posl&-dica tega it hila. dva sva sklenila, prijati se z avtomobilom nazai v domovino, ker Je bil na Dunaju z nama tuđi šofer. ki je novi avto prciskusil. Po krasni osemumi vožnji preko Semerinca \n irorenje ^taierskc prl-snela sva na na^o obmejno postain Si Ili. Orožniku oddava sw\e potne H^td in tedajsejezaće! križe\' pof potovanja« P(nredala sva takoj, da nimava speci-Jelnejra dovoljenja za potovanje z avto-mobilom. ostale listine, ki se tičejo av. tomobila, pa imava popolnoma v redu. Posledtca tejra je bila po predpisih. d* avto lahko rotuje v Jujroslavijo. ne pn midva z avtomnbilorn. Oro?nik Je r,a-hteval. da se morava \miir1 nnznj v špilje in tam vstoniti v vlak. Po naral 2e prekoračila in da ne moreva nazali, ker so nama avstriiske oblasti že potr-dile prehod v Jujroslavijo. Ker se ni dalo ničesar opra\iti. rhlji'bila sva orožniku, da jrreva peš. Tuđi to je r>o prednisih prepovedano. Hotela sva na* jeti konje, tndi to je po predpisih pro-povedano. Ker nama ie rckcl. da po-tujeva samo po želesrnici lahko. h^tcl* sva tti pc5 po železnKkcm tim in nrft-sila Se za spremljevalca na nafine stro-ške, ki bo pazil. dn pač enemu ali dru-čemu ne uide noga iz žclezniškevra ti-ra. da ne erešiva proti predpisom rx>t-nih dovoljenj. Tuđi to Je prepovedano* Le fnteliarenci staresra orožm'ka se morava zahvatiti, da na ju \e pustfl preko te obmejne postaje z avtomobilnm dalje potem, ko sva mu Izročila svoje vi* Joseph ĐMier: 24 Trlstan In Izolda. Roman. V tem hipn, glej, Je prihajal iz da-I]€ive t lahkim korakom na vrancu po-časi po ©tezi navzdol, spremijan po dveh velikih psih Denovalin. Tristan je prežal nanj, skrit za neko jablano. Videl je, kako hujska psa, naj prapo-dita divjega merjasca iz nek© seči. 1b-da predno stA psa merjasca prepodila z njegoveg« težifiča, jo njun go3podar prejel rano, ki bi je noben »dravnik ne zzial ozdraviti. Ko je bil Debbvalin dospel prav do Tristana, je vrgel ta avoj pla&ć prt>č, planll In ee postavil proti svojmra »pv-rožniku. Izdajale© Je hotel pobegnitl; zaman: niti toliko ni inral već časa, da bi bil vzkliknil: >boli me!< Padel je e konja, Tristan mu je odsekal glavo txl trupa ter mu odrezal kodre, ki so mu viseli okoli obraza. Vtaknil jih j* ▼ žep: hotel jih jto pokazati lio ti, da bi razvesclil -srce evoje prijateljice. >Ah<, je razmUlial, >kam ]• ifgi-nil G&ndoin? Ušel mi ja; zakaj mu ni-sem mogel plaćati z enakim ptačilom?€ Obrisa I je svoj meč, ga sunil t noi-niro, zavalil hlod na truplo in ga pu-stil ležati v njegovi krvi. Nato si je po-maknil kapuoo globoto t obraz tar od. eel k svoji prijnteljici. Gonđoin je til dospel ge pred njim na grad Tintagel: ie je bil »plesa! na visoko okno, zapičil t zastor svojft tr-njevko, odgrnil zastor za dv* p?di ter tako kthko gledal v -sobo, t>kra^eno s eveticami. Spodetka ni videl nikog.nr razun Parinisa; potem jt; y\\n tu Brnn-gena, ki [<* držala v roki še glavnik, s katerim je prfivkar česala kraljici zlate lase. Tod% vstopila je Tzota in nato Tristan. V eni roki je ns^il svoj lok in dve pušci ci, v drugi je držal dva dol ga šopa moških 1&£. Spusti I je plfl^č z ramen, in njo^o-vo lepo telo se je pokazalo nepokrito. Izota zlatolnska se mu je poklonila v pozdrav, in ko ee je ztopet vzravnvila in dvignila «vojo glavo k njetnu, je ormzila na Sotorovi strehi »"dnco Gron-dfc>inove glavB. Tristan je gfcvoril k njej: >Ali vidiS to lepe kodre? Denova-llnovi so. Maščcval sem te. Nobenega mecH in nobene sulice ne bo veo niti kupil niti proda 1!< Prav dobro, gosptod; toda napnite ta lt>k. prosim vas: rada Ki videla, ali ga je lehko nategniti.c Tristan g& je napel, M?uden In na-pol razunwvajo^. Ifotn je vzcln «10 i«-med pušcic, jo položil« na trtivo, po-gledAla jeli nerK>^kodovana, ter dejala tite in hitro: >NTok.^j vidim, kar mi ni všed. Meri dobro, Tristan!< On m ie postavil, dvi^nil glavo in zagledal čisto ztforflj na taftom senpo Gondoinove i:lav<*. >Bo?: vodi to pušči-00 !< je ftepetal. Ko je to izgovoril, se je okrenil k ftboku t>kna, n are pm i 1 tetivo, in dolca punica je siknila skozi zrnk — nobon ?okol, noben a lastavica ne teti t ko hitro. Puščic* je predrla izd^jalčevo ^>ko, švicrnila pkozi mož^a. ne k.^kor skozi meso jabolkn ter zi»deia trenotaie ob nntrnrnost lob^nje. Brez krika je padel Gonđoin ter strmbglavil na kn] navzi&l. Ted.ij je rekln Tzota Tri^tđnu: >Zdaj bo/i, prijatelj moj! Saj vidiš, lopovi poz-najo tvoje pkriviliKe! Androt 5o živi in te izda kmiju; nič več nisi varcn v koči gozdarjevi; Perini?, zvesti o^r^da. bo ^kril trup^> v gozdu, toko dobro, dn kralj nikd.ir ne zve o tem. Ti pa se izogibaj te dežele v svoi in moi blaror!« Tri?tan je d«?jal: ^Kako Ujm mopel živttiTc >Tri«fj%, jrrem; »e vero v katero dezelo. Toda fm boS kdtj ▼idela prptan iz i^lenega Ja^pisa, ali etori*. kar bom zaht^val od tebe?< >D», snj ve5: ako zagledam prstan is Bel^nega jaspi-sa, itfd ne madrii noben stolp, nobena kijuoavnioa, nobena kraljevska prerr>ved. da bi ne storila, kar ž^li moj prijatelj, r>a naj bb modro ali blaznn!« >PriTatpliicR. Boj^ te plutajte >Prijatelj moj, Bos te ečiUU Sftirinaj»to poglavje. f!l"DE2XI ZVONCEK. Ne membrt* \"us, ma belle a mi, D' une petite drueri©? (La Fbli* Tristan.) Trist^n ie bežal na LftSko, v dria-vo plemenit.-»fij« vojvo^le nblažrti Tristanovega g*>na. Ko je nekega dne seđel pri mladim vojvodi, 30 bilo njesrovn src^ lako polno bolesti, da je rudihnil. ne* fa bt p* sam ravpdW tega. Da bi zmanjšal njfgovo bolest, j# uki7.nl vojvoda, nnj prine«o Trietanu v aobo njegov^ naj-Ijubšo igTačo, ki je r pomočjo nekege> posebnoga cara v t^žkih urah razvese-Ijerala njegove o^i in njegovta srce Na mi zo. pr^grnj^no z dr.igoci^nim ;krlatora, ?»o postavili njegove^a pni-ika, ?ment>vanega PfticrU. To je» bil fa-čaran peiček. Vojvoda ga je bil dobll s otoka A val Ion; nekA vil* nm ja je poslala v znak ljubazni v dar. \ihč> bi ne mogel niti t najbolje pogojenimi be-sedami popisati njegovega. bistra. !n njegt>ve lepote. Nj*?pt>va koža f>e J«^ sret-HkaU v tako čudovito razdetjenih bar-vnih tonih, tla restiično ni bilo mogoće naznečiti njeeove prave birve: njegov vrat je blestel beleje nego sneg, njegov zadek bolj zel^nb neco dptelj.v eaa stran tnu je bil.\ kot skrlat rdts^.t. dru-ra rumena krkor žefran, tr^nh kot !t rofc* natobarven; ako **i pa plcdal daljo ^a^ej, pa so se ti vse te barv<5 rm^S*!* pred očrai in ^e prelila poli^om^ (!ms»a v driiffo, belo in zelene, nini«?ne, riinjeve, tkrlitište, teron ^ in svrtle. Na vrAtu je im** p^ii'/»k nn zl.\ti fvrižiri zvonak, ki jp zvonil tako ▼•• nelo, čiMo In slariko, da ««e \<* nb nj^fft-vem ubmneni zvonjenju TriPtinovo trče umirilr) in ut^silo in j© irsjiniln nje* pova brf(lko-3t. Nič «-#^ *e ri spr>mlr.j.\l v«tji& g^rja, ki g* j« pre lesti, ljubkujooe pl&dil rtvnlo razr^jur*?** živalino, kl mu je odvzel« v»o Kolegi, !n katfnre dlakn je Wla rnelikef^a od 1>*i* Suna, »i je mi«!i!. da b! bilo to pM<* leno darilo za TzoUb. Tod?i k«j ^toriti? Vojvoda Gilan Je ljubi! Petirrit.m nad tm, In nihče bi ga ne roojz^l dobiti od njega, niti z ivijačo niti • pro^njanri- N?kega dne Je dnal Tri?«tnn vojvt>-Go«pod kaj bi dnli onmu, ki M rrvobodil Tašo dezolo velikana l'rgana, kosmatinca, ki ealiUva od v«a tako teških zitevfc (Dalje prih.) stran 2« »SLOVENSKI NAKOD*, dne 2. marca mS£. šstcv. 5)0. sftfce hi obOuhtitf za njega intervenirati, če bi sa hoteli radi tega težkega zločina kazno vati Ker je »tvar t potoiml Hstl sek) komplicirana ln se marš ik at eri tnro-vec ki mora potovati v tujino, ne spo* sna dosti dobro na vse paragrafe, svetu j em merodajnim oblastim, da napravi jo te-lc formularje za potovanj© preko meje: dosedanje rudeče knjižice za potovanje po ieleznici — bela knjižica za potovanje z vozom — modre knjižice za potovanje pei — zelena knjižica za poo van je z aeroplanom ln ker nt isključeno,, da borno s svojim sistemom naše finance tako dviffnill. da si s ĆeŠkoslovaSko zgadimo koridor • kanalom, rjavo knjižico za x>otovanje po vodah ln po morju! Po barvi bo vsakdo lahko spoznal knjižice in po intinerarju, kakor si ga bo izdelal, vzel $ seboj kar 2, 3 ali 4 knjižice. In kar je glavno — saj pospeševanje prometa ie postranska stvar — država bo dobila toliko taks, kolikor bo knjižic ln to to glavno! Pri prihodu v Maribor, kamor na Ja je spretnija! neld vransrlovec, naju je najprvo nahrulil v pravem pomenu be-*ede tamkajšnjl carinski inspektor, kako da si upava tako pozno priti z novim avtomobllom v Maribor! Pojasnila sva mu, da so temu krive naše raz-mere ob obmejnih postajah, kajti na juffoslovenskih tleh sva že tri ure. tada prišla sva samo iz St. Uja do Maribora. Dotični vrantfovec pa je začel tKrtem pred kolodvorom na naju kriča-«, da so se Ijudje i bi rali v polkrocu okrog nas. Take ao razmere pri nas, Kdo. k! pogleda za meje, se Še Čudi, da naš kredit t svetu pada, pada . . . in padati mora. Ves sistem na mejah, kjer bi moral biti naravnost moderno - vzoren, je pod vsako kritika Kakšne vtise odnese] o od nas tujcl, ki so vajeni hltref-Se procedure in lepšlh manir, kakor jih imajo vranfclovcl, s\ lahko mislimo. Do-kler bo pri nas gospodaril Sv. Birokra-cij v družbi Sv. Šarlatana, ki se pri na* jare državno organizacijo, tako dolgo je Skoda vsake konference za irboljSanie valute, kajti valuta je kredit, je zaupartje in tega ne more država im^ti tako dolgo, dokier se razmere no izprcmenijo vsaj na mejah, kjer jih vidi vsak tuiec. Res je. da moramo biti oprezni proti državi nevarnim elementom sem pa mnenja, da vsi vendarle So nismo državi tako nevarni. tuđi s stališča ozkosrčnega državnika, ki te predpise izdaja, da bi se nam delato take težave za potovanle. Potovanje r tujino je nekaj tako važnega danes — posebno za trgovce — da je vredno s temi naredbami računati v nafvečji me-ri. kako bi se sistem napravilo jedno-staven. Zato naj b! se pri posvetova-njih posluSalo tudl nasvete praktikov in ne samo uradnikov, ki potuiejo mogoče parkrat na leto na Šmamo goro ali k UrbanČku na 5par$re!jne. Če bo kaj na So državo potisnilo na stališe Avstri-fc, bo to birokratismus, ki vfada ravno *am. kjer bi ga ne smelo biti. Piše se danes o veliki rtesreči za na5o državo, to j'e demagogičnih potit'kih. jaz pa sem mnenja, da so bržkone 5e večji sicodljivcl države oni šarlatani, ki !z-rtajajo take naredbe, katerfm se mora ves svet samo smejati. Jernajte že en-krat 7, igračo, ker izgubili smo na" ugledu ie itak dosti. Ne letina, ne izvoz in ne uvoz nima na razvoj naše valute takega vpliva. kak^r gnil! sistem O vranglovcih sploh nočem govoriti, žeirm le. da se v interesu države čim-preje odstraniJo z naSih obmejnih toclc in zaposlHo v M^cedontfi, kter se bodo gotovo boli hitro prhradili na tam-kajSnie niim sorodne manire, kakor pa »a naSe in mi na njihove. Jniifsha fcraflna, — Umiranje Zadra. Zaderski list »T/ A&riatieoc. ki je elil že toliko gnojnice na Ju8foe!r>vene, piše o umiranja snesta, ki }© bure« jusoeiovenskegrA za. ftedja obfcojeno na »mri V Zadra ni ve£ onega vtPfcelejra in br&zskrbn^a, življenja, ki j© bilo la.««tno me*tu. Kaverne ln bari wr> j>ti?ni. Pr^dpustne isabave pod niclo. Trgbvina pbčivA. llal& e«đerska industrija ]> zadeta t eroe. Trprovec fttoji ▼ svojem lokala • prekrižanimi rokaani in korno3 ^^ka, da zapre rrata, Del a v ci po t velik i večini izprehajajo brorpoaelni. Mnogo delavekih druiin je bree kruh«. Državni uradnik čalca ©arrtb na pramefcčetij^ Tak5en fd danee ptdo-ža| >odr^S^effa< Zadra. Vkljub twna pa 90 i talijanski emigranti in Splita r«zBtavili v n»ki zaderski trgovini zastavo mpRtA Splita, kl jo bodo poklonili D' Annnnciju za njegov gbd! — Nov list. Z novim letom 1922. I« prIČel izhajati v Oorld nov list »II Popolo Friulano«. Dosedai je Iz-hajal Stirikrat na teden, z 2. tnarcem pa se razširi v dnevnik. Lfst 1c ooli-tično nadstrankarskl in se j?orko za-vzema Ta sodelovanj© obeh narodnosti v Julijski Krajini. ItalUansMm nacionalistom kliče: »C© bi bili vi toliko prctmcll. kakor so oni (orebi-valci te pokrafine). bi sedai % nami rekli: Ni razlike med človekom In človekom, tuđi Ce je 1ezik razllčen; ako nai fmaio Iste dolžnosti. naj Ima-jo t"di vsi Iste pravice. Vsi smo enakl.« — Nor ioJsM nadzornih. Kan8* fto mfn!strstvo v Rimu Je Imenovalo nadzornikom za eoriSki Solski okraj liudsVo^nfske^a učitelia Karola Rub-bio. Rubbia dosedaj ni politično na-stonal, marveč je živel Ie svojemu pokliču. Ja sicer fforifld ItalUaiu to^ ! da kakor se čuje. nasproti Slovencem [ popolnoma strpen. | — Dvofen roimrtkl mmot. »Slov. Narode je že poročal o strašnem umom. ki se Je zvršil v Otalefu v blizini državne meje. Tukailnji listi I pišejo. da Je prvi odkrll zločin sin ! umorjenega OostiSe. kl ie prilel iz ; Idrije obiskat očeta. Zločinci so sta-' rega Oostišo najprvo zadrcnlll okoti i vratu z vrvjo in fra potem Sele ubili : s sekiro. Med tem se Je bila vrnila Oostiševa snaha, ki je bila šla k maši. Roparli so nato tudl njo s sekiro na tla pobili. Zločinci so bale pobeg-nlli v Jufiroslavijo. Idrijskt civilni ko-misariiat je raznisal za izsledilca zločincev najfrado 1000 lir. fireh Je. Greh je tak članek, kakor n te napisa! g. dr. F. š. o Poljaklh v Ste-vilki 44. »Slov. Naroda« pod naslovom: »Jugoslovenski dijakl zapuste Prago«.« Evo, zakai je srrcb! I. Bil je človek, ki je nalete! ne-kje na železntd Wt Anjfleža. ki ie bil — dolgočascn. hl brž si je prikroiil sploSno sodbo: Anprleži so dolsro-časni. In postal fe rjarled nekritičnih IjudL ki vse brž jrenerallziraio m s tem širijo mesto presodka: pred-sodke. Gosp. dr. Ft. S. je bi! nekaj časa na Poljskem in nam sedaj zelo odločno ln sploSno izreka svoto sod-bo o Poljakih. Bili so tudl druel na Poljskem in so — kar sem ilh iaz spoznah skoro vsi — prineslt od tam najboljSe vtise. Eden takih naših mož mi je rekei: V pollskih vola-5kih oddelkth sem našel vse polno Rusofilov, med Rusi pa nobenem Pofonofila. Dru? mi je rekel: Ob prevratu so se ooHske legije v Ukrajini krasno držale Ud. itd. AH veste, na kak jrinljiv način so poljski oficiri! med vojno na marmunski obali fz-kazovali čast Srbom, ki so tam padli ? Trebalo bi vsa izkustva mnosrih ljudi zbrati ln preiskati. Dotem sele — obsojati. Za obsodbo ni nikoli prepozno, a često je nrerano. IT. V t>osebnih časih fe bil ove. da so čehi razpravljali % Ita-Hjani. Preilčimo srca svojih !md»! AfI veste, koliko ffh v svoflh tafnih !n sedaj tihih crlobinah vfsl na Nem-štvti? Alt niste Čuli. kako so naši »kulturot delavcf« brez ovlnkov govorili, da ffm fe Srb Vol'kor Nemec. ali ćelo rekli, da bi bilo bolie, da nri-demo — avtonomni! — nod Italiio nesro da smo v Jinro^aviii? BMa bi pa krivica, ako bi kak tuiec rad! ta-kfh tipov sodil o vseh Slovencih tako in tako! Ne navatam vsesra teea, kakor da bi hotel Poljake braniti s tem. da nanadam Čehe. No, želim le. naj se eden — zato. ker je to navada in produkt zadnjih 50 let — ne ob*o}a kar tako na sleoo, marveč naj se vsakomur da, kar mu srre, hvala ali ukor. III. Mnoeo sem se borfl *vofčas potf meealomanifl. s katero so Slovenci Kovorili o Hrvatih In Srbih, proti lekciomanfii, kl so fo tako radi dajali na vzhod. proti unravlčenf fn neupravičenl kritiki o Srhih m Hr-vatfh, kl so fo donaSall naši Hstl. Oo-vorfl sem: O prrehu. srovorl irreSnik« samemri, ne jrovorl o nleirovem ere-hu drufflm! Komu to koristi, če v slovenskih l!$*ih grdite Hrvatstvo fn Srbstvo? Tam doli bo to čita! le malokdo ali nlhče: izpreobr-nlli s svojim plsanlem ne boste to^-rej nfkoear. a doseel! bo«te eno: Slovenci se bodo v dull odttitevall Srbom in Hrvatom, jugoslavensko miSUenje boste nrl nas podkrmavaff. ?n «11 naj se čtirtlrrn. če so nriSH na5i Uudje v Jugoslavijo — slabo pri-pravlienl? rnako Je 9 takfml sođnamf o druelh Slnvanlh: Pollakl radi članka ff. dr. P. S. ne bodo bolJIL a naSt Uudle bodo v slovanskem mllllenjit Im^H eno negativno točko več. Ib o prilik? se bo lahko tn maSčevala. Bre* Čehov ni Slovanstva* bres Rnsov ra n1, a ni ga tudl brez — Po-Uakov. Te resnlce bt s« morali ie jBokrat zavedatL Članek z. dr. F. S. ne budi te za* vesti; zato je — greh. Smatral sem vedno in smatram sedaj za svojo moralno dolžnost. da branim tistega, ki ga — kakor po šabloni — smatralo vsi povprek za edinega grešnika. Zagreb, 25. februarja 1922. Dr. fr. IleSIć. PolItlCius oestfl. DemokrmlskA or^aaijEarija v Maribora. Urednik >Nove d«>t>e< in tajnik demokratska org^nisaoii^ v Celju g. Vekoslav £S j> i n d 1 e r s<> j« preeelil v Maribor, kjer prevzame raesto ravnatelja »Mariborske tiskarne<, kjcr i7.ha-J«ta >Tabor< in >Marburger Zeitung<. Ob^nem prevzame tajništ^-o ond«»tnft d<^ rookrat«ke organi zaci ja z= Biv&i miniAter Bukieit o na^ih proMrmih. Urednik splitpkft >Nov* l>^ bec se Ja razgovarati » bivšim mini-etrom Vi?. Bukat-ajota, ki jo rekvl m^I drugim o takozvanom hrvačkom vpm-Aatiju: Pred vojna Srbija je inu'la ftiro-kv* ustavne pravite tr»da x*»!n hIhJhi upravo. Pri nas »predanih« pa je bilo na-upnotno malo ali nobenih pravic, U'n\% relativno dobra upr-'iva. Slaba ]»1.h^^ vetvarjji nerazpoložfmj^ mt^d državu i mi uradnik i. Slaba pospod-ireka. d.tvrna ln fiiwn?na politika ovira proJukrijo ln trgovino. Politična vpraAanja se oliti-ki dozi vi jamo same netispob.*. Politične pravice e© kršijo. Ve© te> jo evrok nezadovoljstva ne ^amo na IIrv«!sk«'ni, amp»k po vsej Juaroslaviji. Ako pro danes većina hrvatskega naroda nn Hr-vat-flkt'-m sa metrleno P«^li<*evo hr\-.its-ko kmet^ko repblikt» v okvirju motlnarod-no primano kniljevine Srbov, II rva tri v in Slov*ncev, ni to simp-atija r.a Kndića in njegovo republiko, ampak nezndovoi] nost z neiispehi na v»eh pol jih držA\T\o nprav«. Dane« ne vidim žd izhoda iz te n^sreene situacije. Novo izgledi© bi mogli prine>pti nove volitve. in morda tuđi novi Ijudje. Potrebna nam je nov* j.%»li-tična, finančna in gt>«podar8ka smer * rečjim razumevanj^m ra go-apodiraik« razmere v gosp^Mlareketn oziru bolj raz-vltih kwtjev Jticroslavijo, ki bi s svojim pravilnim r«zv>»jem mogli pomagati pri razvoja in obnmi opustošenih in t iro-Bpodarsk«n o^iru zaostalih krajov. Vkljub vsem t**žkočam niti najmanio na dvnmim o boc^rno^ti Jneoslavije, ki ima t€l to vse pbgcje. Troba nam je »a-roo zdrave pameti, več altruiznMi in r>ra-vilnega gledanja na eetoto, a ne sairui na najbližio okotilo, kax spominja na »rednjeveški !talij«nski kATnpanilizom. To nam škoduje v^' nego vse drugo. = Jngoslovensk©-bol^rftr«ki odno. iajl. >Primorfilce nr>vine< izvajijo: Od-kar je jftk^ na makedonski zemlji borba m dcaegK tuđi o^'oboj'enjo iu ujedinic-nje ostalih Jugoslo^dnekih plemen v mečni jugo-slovenski državi, se je zna£la> Bolgur-ska naenkrat pred j*>]*>lnom*i novo si-tnacijo. Za oa?a dolgotrajne vHde bivšeg«, carja. Ferdinanda je bil bolg irski narod vzgojen v duhu ambicijoznih kon-cepcij nemškega princa. Bol carski narod je bil tako nesrečno vzpt>jen, da je "zfihrbtno napadni ćelo svojega oe\*olx»-ditclja, niffki narod, ki je na balkanskih poljanah žrtvoval na ti šore s\t)jih sinov za svobodo bolgarRk^ga naroda, ki pa je takoj zopet padol v se tržjo suž-niost neroške mi3li in n^miških interr-flbv. V nojtežjih momentih velike vojne je ves bolgarski narod nagl\ial madžarske fraze o madžarsko-bol^i^rsko-turškem bratstvu ter zatajeval svojo slovensko kri. Bila je to hudi bolezrn ▼ vseh slojih bt>lgar«kega naroda in Ja neroogoče, da bi bol carski narod po-ptolnoma ozdravil v par letih. Bol ^irski narod mora «avzeti svoj položaj, kl g» caka med ostali mi jugo«Iorenpkimi platneni. Postati mora dei itk čno jugo-elovenske zajednice na Bnlkanu, toda preje ee mora f>svoboditi tujih nplivov in |>režetl svojo du§o z jugosloven-stvom. Bolgarskb ?a:«opisje konstatira z zadovoljst\t>m simpntijo, ki jih imnjo *« Bolgare Hrvati in Slovenci ter skl^ pa, da R> Srbi nasprorni pristopu Bol-gar*lr? t jugoalovenpko zajednico, ker vedo, da bi se Bhlgari združili s Hrvati ln Slovenci proti hegemoniji srtokega elemontA. Zato ni čudno, da s« ra-vno čaaopisie Hrvatskeg« bloka 7J\vT?mi\ ta pristop ĐoigarBke t jugoslovonskr* ra-jednteo. Brezdvomno štitimo krivico, ki jo Jd zadala bolgarskemu narodu se-vre«ka mlrovnA ]t)godba, kfr »nintramb to lzgubo tudl tn na&o, toda ni ▼ interesa jugor3lovenstva da bi ^» naši seda-n|i notranji plemenski spori pova&ill Se z bolgarskim gbdolovanjetn. Sa ^d Gajevih časov smatramo bolgAr^fci na-yod kot del naie micijonalne celote, to-dA tuji Tplivi m> prfpre^ili porolno ujedinjenje TVdh Jngt)«loven8kih plemen ter % otirom na bol carski rarod td godili ta moment sa dolgo c^>bo. % 8tt» Jagoslarij« ta/orm rsliti R«k*. Splitska >Nova doba< rtorof^ da J*> neko pbdjetje t Splitu hote>> kupiti •troje > NaniMji. NemSka tvrdka je od-fOTorila, da Ima svojeg* ustopnika na Rekl, toda t Splitu ao «e postavili na etalilla, da mora hiti zastt>pnik r Jogoslariji in ne na Reki, ako hoče nemika tvrdk* prodajati svoje blago r na*o drtaro. Pivmo reikeira za«topnika ▼ ie) maderf |e selo ninčilno ca reftke rasmere. Med drugim pile: N^izmernb ml ie žal, da ne smatrate Reke pripravne sa obd^lovanje jusroetovenskega czemlja ter sklepam iz tega, da so za vas merodajni nacijonalni razlogi. K %mm Boran priponmitl. da Bečani ni- «»> krivi fzgredov Italijan^Vih fa^istrrv. Najl>olj£i dokaz za to ]o> aUntat nn našega prt^lsednika. žal mi je, da. Jugoslavija l*)jkotirA Reko zaradi >italijan-^kib patriotove V^ik H«»:nn ve, da more resiti uaft* n^^rečnn rm-sirj fnmo Juffoelavija. — R^s ča*t Fpliukcmu V>odjetju! Ako bi vsi sistematično bojkotirali italijan^ko in resko trgovino, hi Rečani in ItMijani kmalu uvideli, da mno jim mi U>lj potrebni n'-go oni n-anL = Plemenski spor. Radiknln.1 >Srp-^kra riječ« pii^e Z o/.innn na plemenska odnosa je med Srbi in Hrvati iu- Tavr**-riiHJo V5i Hrvati enM^ga ftališ'"-a. O ^poru, ki so jia izzvali po n.irodnern ujedinjenju* ininjr> Hrvati razli- iia mtio-nja. To j*> plavni razlojT, dr» rpra^nnj^ pl*meri!=ki odno-^sjev ni prišlo t re^no diskusijo. Krulikahia stranka jd podobno naglasila svojo željo, mj bi bili z r»zirom na r»dm>Aajo s HrvMi zadovoljni v-i doli našega naroda v uje«linjeni kraljevini, toda i.cto«"«sno je obialovala, da Hrvati ni«o i^d^l^H ?\x>ir'|»a stali1"-.*!, n kateretn bi sft moplo razpravlj.it> n.i t.\. melju naro«lno^a in državnoga edin«tv«v. V nrt^i jnvi>»Mi se govori o tem *poni kot o >brv."»t>»k#Tn v]>rn^nnjwc, tn *e npko dnien >VT>ra*npfo TTr-v^t = ko<. TTrvatfki hb»k in hrv«tcka Iju-deka «ttvuikrt k<*t profita vn i k.^ vw>h hrvatskih nezadovoljnežov ni^la ^l'>?r»a t 'vprfl.š'inui iz7vancjga ^ix»r«. Na ^*Tji in druci fftrrnl uvidev^jo, da fe> pri r^-šitvi t^era ^[»>im glavriti trvirn rn^l^e^ l>ojna pl«Miionska pon»c^anf»^t- t^la všaka >:jtr«n boi^e b svojopa posebnoga ati-liiAa ra-ftigurati plorn^n^ki ^opnratiz^rri za vbo Hrvtit^ n? prled* na t^>. dn \>\ tn-ka reSitev odvzela Srl>orn možnofat. da, prid**io z iat>) pravico v i>ti položaj kn-kor Hn.*at! ... Zzkijo je naš pl(*m«*nski «por *arno >hrvatpko \"praAnnv»<, knlror dt ht n^ mocrlo biti to -rpraianje tuđi pitjblem oelokupnrgfli naroda. — Protidržavna atritAetja. >.Tnco-slovtmski list< pišj* o toj t^rni: V r.nd-njem ^?u so razvili hrvatski in srb«ki Šovinisti agitacijo proti ^dinstvoni državi. Na Rndi^ovi strn ni zaRtriipljajo z rhorovanji turli one kraj« nn^e države, kjer do sedaj ni-r> poznali frankovsko politike, namrmtaciia.< O t^m s"« R**daj razprnvlja tako, krkor bi *lo z% kako eno^taATio trffovsko tran?nkci,1t> z*kot-nt> bank(*. Ali res nimn država .«re-dst**v, da bi prepročila ajritacijo /l^^incov, ki hočejo razmuti n«ie uj^linjeno d^m»-t^e ognjiččr? Ima jih iv, morn jih im^ti. N> gre pri tem za drakonske r>dretn, slalr> upravo in pogro^ke na fckodo tepa ali onega plamena. Gre za one, ki sistematično minirajo državo in narodno odinstvo, ki so e»e postavili na stališo-e por-^lne negarijie držav© in ki se poslužujojo najogabn^jMh demngo-ških sredstev, da zapeljejo n?^>ončono ljudstvo nft kriva pot.*. na mržnjo in bratornorrr> vojno me-bodi mi^ljerija, kritike in individnal-nearft nazirnnjn o drfnvi. 7>><1a pozdra-rili borno ofatre odredba proti đemATO-£ki protidrza\Tii prortasrandi. Pr^H-vpem pa ?e mbraio popraviti ?t>cijalne rflzm^re in odvzrti brez\ e^tnim agita-torjumi njihovo n^iboljJe oroŽje. Ako pa je na kakor£enkr»li njir-in ntocroo 3P*>-raztim s takozvanim Hrvatskim Mo kom, ga jo treba forsirati z vpemi sila-mi. ako ta j»T>orarnm "n** o^toža edin«t-va države. \Ui *r»a Srt4>v pTr»grnmatio-n*»ga rnaoajfl n*> fme- biti nretf^ka m irposMvitev normalnih rtvlitionih rar,-mor. Ako pa se Izjalovljo vsi iskreni poAkusi za sporazum na intrnsijc^ntno-*ti frankovpkih elrnientov. potera je jftsrr», dn jo njihova propaganda !nv*ln rtnrnori raztrcati državo v int^romi vseh or»ih ninanjih *<>vr«7nikov. kl §o votl-no no morijo r^vraMti. da CTno bili mi «eir*> njihovi hiflpci. Fot^ro prro^tflja !e §>e politika žolezne roke. NaM vlv-da mora pokazati vso evojo energijo za obrani tov države, ki ni Tstvnrjen* ^Amo za no^, «mr»-ik tildi fei poznojsn pokoljenja^ ki !vodo i mol a potovo v<*& ljubazni ln *mi*l« za državno gvoborlb in narodno edinfltvo nngo ga. Ima »©-danja gen^raoija. = K tipom naSih mornarjev v Bo, ki Ko«n*ski 1. 1918. Biv^i urednik >Pri-rrthrskih novina nn Siišnku g. P. Lju-bić plao v osjo.^kem >Ju(ni<: Bilo jo r «0 četku januar ja 1918. Sedel •»em v rt*-dakciji in priprarljai matrrijai za >Pri-morske novin?<. Naenkmt je «ft>pil v »oho mlad r>ovanje. Pod-oastnik se je legitimlrAl in mba- ^fladl monmr pa jle kon-<*no prioel: Zdl «e, da mi ne rMipate, Tako iva priSla ▼ mzgovor. Pek«»l sorn nm, da ni tr*ha govoriti o tn stvari s dr. Koroacem. Pr. Dinković pa \o v Zagrebu. Takrnt ie bil dr. Drinković od-k>č^n z«povornik politike in dela hr-vaUko-arbftke koalicijo. Mornar mi J# konrno obljubi!, da mi ho rc na kaJc na-^in ^jtc^ro^il o u^pohu bn*^]^ nkcije t Puli. Vkljuf) t^inu »cm bil potem v ^kr« \**h. Spoit>r-il ««m vso priUtelju sodno-mu svotniku b.-s^de =;> bile: Vom, kaj mi horete i*ovedati! Bil scin previđen tor »em rekol m*>rn*Lrju. r.aj privede š« nio o^^*bo, ki pozna m**ric» in ni ^v N«<-to srrjt) bo razgovarjali ... Uminl »era «•"*. Kmahi nato mi je «poit^čil mlfi
  • ndimp^^ti il^tavilr* 7, C*\ f.*br. vi ili ran j" potnih li^tov vsem ouim, ki hofejo prttiDvati v naAo državo.. Ti rrpr."2alijn je <^pr>vor nn-o vlo.;^ na r»^nT* ?ikarv> m^^T^r^kih oblasti nv pra-m na^im dr^avljanorrv — O novem ita!ijan«k^m minr-tr-ftki*ra |»Trd"4odniku prr\vi >l>erlin^r >Ti-gebb'ittc. -dil (^ioHttij<-\ im političnim fm^rpirAm Lahk«» Fe re^e, da hn konev r»onofnij^-\<^ anglofilskn politike, kfl.iti Giolitti r,*»^b>pa kn kor zn«no ^tAli^'e, dn rac>ra Italija rMjlagati vaano«t na tk^br« o«l-noAAJo • FrRJi(*i"ir>. -- Za prrd^fdnfkft republike Ko-himlnje te i/MMje-n kon»«>rvutivi ?eiw-ter l*odr*> dcl O^pina., -- f'aaopifsjc v Pm*L Knkctr poro« fr.^neo^ki, 4 nvulf.araki. 1 anffloski in en list t f^i^erantu. -rr Turki pnHi mirovni pogodhi. Tz Caricrra/lft poro<\^o. d*. j^ k>MnAli-Mie>»A delAffnrii« v Rimn in Parim tk-htm-ala na^ti^prio TVirSkl so mr>ra br^^ pogojno vrniti vzhodn* Trakija in Carigrad. Smirna, vsa A n^ toli ta in za-p^dna Trskija, morn.30 dobiti avtnnoml-to. IzkliučenA i« v«Aka ino^^^n^ka in-tervienfija ilfv!*> Arm^H^. r^f^^it^r Tn->\ zn. farV**n*ke mnnj^ine. AnT.mtA r*>ra priznati v«*e pogodbe, Y\ vh 19 •iklenilft anaror^ka vlfvl-a, Ponolna fi-nanrna, gospodarska in Tojjn^ka neo<1-vi^noflt Turske, ki ima pni\i(*o im^ri definitivno vojno mi'm.iriro. T'r^dit^v morskih oiAn nvxi Tnr^ko fn Tvu«n^. Grlkn mr»ra plnr«ti T>irvki vojno h^-(»kodnir«?. — Preeei trtli rurfkt orehi za novela 5talijanske«ra Eunanj°T« ministra! — Raforožentnje Vem?Ji^. T^n^.n-•ki vladni kroči «»o ricfr t^jr.« nwnj\ (]« je bilo d*>«lt*j NomT-iu odvr.^toiri toliko oroaja in strelica, dn skozi rp!.> vrsto let ne more misliti na nik.»k n^«. p«d na Frnnriio, m^drnv^zni-V-i kontrolna komiFija pn isrHivlia- ipfo^a^no, da hoi^e ?^ n^d/ilje !nk«ti rr» roli Nem-čni skrite rnloee bro/H Od tepa *vo« jogs. doln tt* rnlneha. doklrr no prid"io v.«o rflverni^ke vlede do preprićmj.% dA je Nemri^a res tako mrorožena. *h-\ rje"* more } ?>slr\ti na l>ojno poli» armaile, ki bi značila n^varn*w*t r<% k^kegi t*cu. erda. rr Agitarija en ^pjo^no voljno nm-vico fi« Jnron^kem. V Vew York le došlo poTtvl'^ iz Tnkiv?. «la **"> ce r«H-nje dn(*ve vršile opromno manif»^tari\^ v priloar splo&ie voliine pravice. Va-va.1 mnolied y> Ml t.p.k>-i v^lH;. d.» le ir-rx. rala vlfula prelt»H ptflrovnnj mini>trov t^r nn v«eh vnž-rtejsih dolH? m**=lA podviti 1^000 vo. j.iStva, Acritarij^> \<* Izzvalo plovan.i* t zhornlri t> ^"T»liIni refrvnni, ki i« bila rviklonjena c 2S8 cinkovi proti 159. Iz naSe hral|e^9sie. —k Radi laljcnJA kralja in ni^c^r. vg nevpfit? «0 aretir.^li v Oijoku Dalmatinca IvAna Male-aniro in Marki Mar* kovea. IV^Hl«li «0 ju dria>Tienm pravd-nibtvn. ~k TtAlijansti hidrop^anf ca ha»o vojno mornariro. Te* dni ;io do«p^l^ ▼ P.<»ko Kotor^lđh r*>t itilijan^kih hidro-planov. ki jih jje narofil* nft^a vbulfl. pretl dveiTia letoma v Hnliji JIhin>plnni u* tipa >Savoia.< Kn-^i mornari«"* ima skupno 4^ hi«!:*»plnn"v. —k Z vojafcke akadfm^jr. V vt>jv Skl aknk> vrnil mosora aprila v B<*ocrraxlu v^terin.irflki k^r»?rrf>« ki se ga b<*]o udeleiill tuđi c^Skoslo-Ta^ki v'jtorinariL k — Predavanja na beoeradsM »nfveral. Na beogradski univerzi. do-sehna ni jnridični fakulteti, «.c nrično redna predavanja v letnem semestru dne 1. marca t. 1. — Zaconf^ni nen«peh1 na «ar«jev-^kl re*lki. Knknr plki p*idio v prvera semestru t>d 438 diiakov nir mnnj nego 882! — Graf'fna r?.* tnv* v Zsrrcna preloj^na, V»lfd r**pH?akoT-anih ra- pr^k se j[e morala TTT. in*o?lov. pr-fič- na rar^t^va t Z*»*reSn ?a »ed.^j odrro. j diti. Vršila te 1*> Me v j^peni. Vsi ! iimorniki — crrnfiki °o že sednj nnprr*. ^eni. da itero (To tnkrnt svojn n.i]l>olj- ^n deln. — Kolegi.i iuroslovonskih gra- fikov, Zagreb — Ljubljana. 50. Stev. .oi-ovcNsiu iMHKOti-, Une 2 marca i^^2 Stran 9 Narodno gospodarstvo. — me Rusko Rospodarsko ***• ljenje. Sovjetsko casopisje opozaria na razne znake, ki naj dokažejo. tta Se priČenja velik del ruske industrije. ki je popolnoma počivala, znpet gibati. V Petrosrada n. pr. so vzeli tekom meseca jarmarja inozemski pod-ietniki, zlasti Iz Švedske In Danske, v zakup ćelo vrsto velikih podjetii. Ljudski komisarjiat za vnanjo trgovino snuje sedai mešanc delniške družbe za trsrovske namene ob ude-ležbi sovjetske vlade. Namerava se ustanoviti poletr Ruske državne banke Ruska banka za vnanjo trgovino. Pri ljudskom komisariiatu za vnanio trgovino bi se v ta namen ustanovili posebni tnrovski organi, koji bi kontrolirali banki prideljene družbe. Sovjetska vlada te uvedla za podjetja, koja so dana v zakup, posebno kontrolo v ta namen, da se varstveni zakoni glede dclovnega časa pravilno tevrSujejo. — ng Gospodarsko vesti Iz Portugalske. V finančnem in gospodar-skem oziru je bilo teto 1921 za Portugalsko slabo. Poslabšanje finančne-ga položaja te povzročila štaba uprava javnih financ. Organizacija je 5e vedrio pomanjkljiva. množe se neproduktivni izdatku zlasti se vzdržuje in nanovo imenuje veliko Stevilo ur*!-ništva. ki presepra potrebe iavne službe. K temu prihaja še zviSnnie števila krožečih bankovcev In dolgov za-kladne^a urada pri Pnrtujraiskj banki Obtok bankovcev se je zvišal leta 1921 od 614 na 696 milijonov. dolcrovi zakladnejra urada pa so se zvišali od 504 na 624 milijonov. Industrila ?e ovirana vsled visoke obdačitve. kmetijstvo Je trpelo vsleđ slabegn vremena. Izvoz vina, slavni izvozni produkt! se fe zniža! od 31 miliionov litrov leta 1920 na 21 milijonov litrov leta 1921. — ng Italiianske delniške družbe. Meseca jarmaria ie bilo ustavnovlic-nih 99 delniškifi družb z glavnico v znesku 66 miliionov lir; 74 delnlških družb je zvišalo svoje glavnice za 190 milfjonov lir; defniške glavnice je zviSalo 17 delrnških drnžb v znesku 24 milijonov lir !n 33 družb z glavnico v znesku 44 miliionov lir se je razdražilo. — Češke banke. Dunajska podružnica Zivnostenske banke s* pre- j pa le. osnuje v samostojno z delniško glavnico v znesku 1 milijarde avstriisk'h kron. Nova banka prevzame tud! du-naisko podružnico CeŠke industrijske banke. — mg Italiianske državne žetez-nlce. Iz finančnega poročila italiian-T^kih državnih žeieznic za 1. 1919/20 je povzeti, da se ie ŽelezniŠko omrež-?e razširilo za 1S.94 odstotkov v Drt-meri za zadnjim letom predvoine dobe. Medtem ko je obratni račun izka-»oval pre je. ne glede na leto 19^/15 skromen donos izkazuje za 1. 1919/20 presežek Izdelkov v znesku 859 milijonov lir. Vzrokov je iskati v splo-*ni dra?inji in razvrednostitvf denar-ja. Od 283 miliionov lir leta 1914 so poskočile roe^de za osohie na 1270 milijonov !ir. — ng Francoske oetrolefsfce druf-be na PoUfkem. Trgovski dogovor med Francijo in Poljsko vsebuie važna določila glede franeoskih potrolei-skih dnžb na Poljskem. katerih kapital se ceni preko pol milijarde fran-kov. Poljska vlada je dovolila tem podjetjem več privilegfjev. na primer prost izvoz produktov. določitev ce-ne v državi, prosto razpolaganje s tujo valuto iz eksporta. — ne Nova Izdaja bankovcev na Ogrskem. Za kreditne potrebe trgovine bo pomnoži! ogrski zavod za bankovce na podlaci vladnega dovo-Jjenja obtok bankovcev za nadalin! 2 milijardi, tako da bodo za trgovske namene skupno 4 milijarde na razDO-lago. — ng Konceslonlranie bančnega obrta na Ogrskem. Nedavno sprejeti ogrski obrtni zakon pooblašča trgrv vinskega ministra, da določl nared-benim potom, katere osebe, ozfr. družbe smejo izvrševati bančno in mentalno obrt. Merodajna bo pri tem »nacionalna in moralična zaneslji-vost«. — ng Nova šoanska carinska tarifa. Nova španska carinska tarifa, kl vsebuje ŠtevHna zvišanja dosedaniih postavk. je bila 13. svečana obiav-ijena v narodnem vladnem org?nu in je stopila 16. svečana v veliavo. — ng Gospodarske vest! !z Av-strfje. Avstrijske tovarne za izde!o-vanje tula so sklenile karte! — Av-strijska tovarna za orožje je podvo-ria svojo delniško glavnico na 378 milijonov kron. — ng FInančna vest Iz Italfle. Obrestna mera {talijanskih zakladnic se je zni*ala od 6 na 5% odstotkov. I Telaue u telefonski ! centrali. i lr poStnih krocov nam piSejo. Prito* . itK> zaradi netočne, ali kakor pravijo ne* kateri naročnik«, malomarne in zanikrne po>trc/!be v telefonski centrali, so na ćn> v nem redu. Pritožuio so vse križam, najbof' pa tišti, kl telefoniralo bolj po redko in pa taki, ki nlso nikdar «o "'.in ,m r.>/.^lij.i'i in 5e pritoževali od PonciJa do Pilata, kalpa-da navadno brez«spe§no. ker Je krivda ; prav dostikrat v aparatu aii na dovt.-Jnf : žici. ne redko pa tuđi pri naročniku sa-mem. kakor se bo videlo pri vzgledih. Posebno rado se zahteva sefa direkcije, čeS, čakaj babnica, ti bom Že posvetit, zdaj jih bo5 slikala, kas si zaslužila. { Sef pokliče kajpada predstojnika cen- : trale na odgovor in ko mu ta dotični slučaj obrazloži, debt nalo«, naj tako spo roči ; in pomiri pritožujočo se stranko. • NaSteJmo samo nekaj primerov In vrjdedov, zakaj se vsi naročniki pritoiu« jejo: 1. Stranka kliče po >ce!e ure«, da ce-j lo po »dva in tri dni«, a centrala se ji n e-i t c oglasiti. Tako se glasi pritožba. Takol ] se preiSče njegov vod In naprava, zlasti i zaklopnica v centrali; nato gre monter do | naročnika \n ga prosi, naj pozvan! odn. px>k!iče centra'o. Najprej vzame telefon ; (slušalo) v roko, z drugo pa začne ne-: usmiljeno vrtetf in obraćati ročico ob apa-' ratu, ČeS zdaf se boš sam prepričal, kdo j ima prav. Ob sebi je umevno. da ga mon-- ter tako! ustavi in poduči, kako se ima te-I lefonirati. Kdor sname slušalo s kliukce, i vrti lahko do sodnega dne, pa še ne bo priklical centrale. Takifa sicer ni dosti. so ■ pa le. 2. Prirneri se pa mdl, da se centrala ■ ne lavi. dasi naročnik pravilno zvoni in kliče, tedaj je pač napaka na vodu ali pa v centrali; tedaj je naj parne tn ej e tn naj- j uspešnejše, če se obvesti centrala, morda j po kaki bližnji postaji ali pt pošlie koga ; naravnost v centralo. Ako je odvod ali žl-; ca pretrgana, opazi takoj centrala sama in ; to rudi precej zabeleži tn obvesti organe : vzdrževalnega odseka. I 3. Prav tako se prlpeti, da centrala ne 1 more prikucati kakega naročnika, ki je ne-i vede in nehote položil slušalo na mizico, ; namesto da bi ga bll obesil na kljukco. Ta-I ka napaka Je sicer kmalu poravnana, ker ga centrala obvesti po kom drugem; cen-i trali se pa le očita, da ga n e č e zvezati, . da se mora oglasit! itd. ! 4. NajveC jih mora telefonistka prešli- ■ sati zbog zasedenih številk. Vča^ih pokliče kak naročnik po tri- in tuđi večkrat kako j stranko, a vedno dobi v odgovor: »zase-dena«. Tega ne more nihče verjeti, da je to mog oče, zato zahtevajo i vso silo ta- . kojšnjo zvozo. Nič ne pomaga vse izgo- • varjanje, da ne smemo prekini ti krajevnih '• pogovorov ražen v prilog medkrajevnim. j Prigodi se pa tud), da je bila dotična ste-> vilka res že med tem prosta, pa jo je dru-: ga telefonistka zvezala zopet dnigam, ne-t vede, da jo je klical kdo drugi. Saj si ni ■ mog oče zapomniti vsakega posebei, koga je želei pred par trenotki, ker pada za- : klopnlca na zaklopnico; telefonistka dela t vsemi močmi, da postreže po možnostl čimprej vsem. Zato so rudi vsl daljSi razgovori, popraSevanja In razne neokusne : opazke neumestne In nedopustne, ker se t ; tem te'efonistko samo motl v postrežbl. ; 5. Dva naročnika sta v najbolj živahnem govoru med seboj, kar se oglasi tele- • fonistka: »moram prekinitl, kliče interur-j ban!« Tu Je pa ogenl v strehi. Nekaterlm i se sploh ne da dopovedati. da se v med-, krajevnem prometu ne da čakatl. ker sicer ; ta pogovor zapade, na novo naročenf ©a ft \ uvrsti kot zadnji; včasih sploh listi dan več ne priđe na vrsto. Ce telefonistka prekine krajevni pogovor, je to samo v prilog " stranki; centrala torej ne zas'užt očiikov ampak pohvalo. Pridejo pa tudl taki, ki zahtevajo naj se naročnik, govereč na med-I krajevnem vodu, prekine zanj samo »en : trenotok«. Kake pojme ima ta o /vezan! Navest! bi se dalo še brez Stevila ta-kih primerov in občinstvu pokazati, kake krivice se delafo telcfonfstkam, ki so ražen ponočl pod stalnim In strogim nadzor-stvom. Nihče ne pomisli, da Ima vsaka posamezna telefonistka do 100 naročnikov in ; da v Istem trenotku kot on kllčelo lahko Se štirje In tuđi ve£ naročnikov, kl Ifh postreže, če Ie moRoče, po tistem redu, kakor padejo zaklopnfce. Nekđo mora mulo počakatl, zato )e najbolje, ću se ne spnšča v pogovore fn pritožbe, ker s tem zadržuje telefonistko In druge naročnfke. kl čakalo za njim zveze. Vsak naj pove razločno tamo Stevtfko, ne imena dotičncjra naročnika, ker Jih, zlasti noveJSe moči. ne po-znajo vseh na pamet po imenu; rato so i pa Imcnikl natisnJenl; vsak naj si Jfh sam j nabavi, tclefonfstka nlma časa, da bi tele i Iskala itevilVo zahtevanega naročnika. Malo već srca in srčne onuke, pa M Šio za silo, če so tuđi aparati »predpotop- m., starinski, prefiveli in manjka vsega materijala na v^eh koncih in krajih. Ako hoče telefonska uprava ladostiti vsem dandanaSnjim rahtevam naročnikov. mora pred vsem uvoti nove, moderne, na visku tehnike stoieče aparate, v Krajevnem prometu položiti kahle. da ne bo vsak vi- harček ta *mctec ^ođlrml oporiSč In trga! ! ffee; xa medkraievni proi,.et pa naoefi za vsak večii kraj v*a! po en v>d. xa gla%na . mesta In velike centrale pa kar po već vo-dov, potem b)df> vsai za nekaj časa utJh-nile pritožbe, dokler ne bo tehnika liurniU se u^pešnejSiU sreet^tev, teda to bi ne stalo samo neka i miliionov, bf ni millj.ir-def Ker jih pa ni. potipimo vvak nekoliko« Uzrolil pasivna reslstence zagre^^ke in beogradske borzs. Narodna taft ka edino ima pravico izvažati dinar je. — Nakazi ta v inozemstvo le potom Narodne banke. — Zagreb, I. niarca. (Izvirno.) Ohiskovalci zaprehske borze so pri-ćelf z včerajšnjini dnt-m pasivno re-zlstenco na ta način, da so ukfnflt vse borzne transakcijo in da sploli ni hil izdan tećai. Pasivna rezisten-ca traja tuđi clnucs dnlie. V ino/em-skeni denarnem pronietu ie nastala velika vrzel. Oanes banke sploh ne nakazuicjo nikakih p!;ičm1 na inozem-sko banke. Kurz dinaria ni znan. — Beograd, 1. marca. (Izvirno.) Vsled dveh o4 niiniMrstvri financ ministrskcniu svetu dne 25. i>br. v odobrenje predloženih in M mini^tr-skecra svota rxli>hrenih d^-d^.rkov na-redb k pra\'iln!ku o prometu ▼ c!cvi-7atn! m valntairi. so včcrai r,a beogradski borz« izostali tceaji in ni bilo nobenevca proineta. Kakor je vide ti. tuđi rianes beogradska borza ne ho poshivala v znak protesta. Zastoprc!- vsled česar SO izostala vsa plac U a v j ki bank skušajo na ta naćln naredbe inozemstva. i mtnistrstva fin.-me razveHavJti. NOVE NARFOBf: O PROMETU Z DEVIZAM! IN VALUTA MI. — Beograd, 1. niarca. (Izv.) Po di>seđaniih informacijah in kakor ie razvidno iz uradnrera kotnunlkeja fi-nanCne^a ministrstva, fe finančno ministrstvo predl »žffo na seji 25. fe-bruarja ministrskemu svetu v svrho omejitvre. oziromn prvpolne ustavit-ve valutnih špekul:iofi dve naredbi k pravilniku o prometu z devizami in valtitami. Ci!asom teh naredb te za-branlena vsem bankam \n nrhatnlm osebam vsaka prodala deviz fn ra-lut v efektiv nem đinanu na tuic borze, oziroma ▼ inozemstvo. Prodaia se dovolluie le Narodni banki in nfcnlm nodnižnicam. Narodna banka edlna in™ pravico ▼ tufino izvažati dinar in oličifna sredstva ▼ drnariih Trgovci im?Io do teh na« redbah preskrbeti potrd*»la, ozlroma poveiienje za sklenjene kupćije ▼ ttdini. Mfnistrski svet je na sefr 25. fe-bruaria sklenil. da ima Narodna banka in n.lene podružnice edina pre-vzetl izvoz valute, devize in ostalih plačilnih sredstev z vso arbitraio fn transakcijami. DoločHo se za to j?o-tove pristojbine. Privatne osebe mo-rejo izvaiarti izvoz valute, oziroma deviz le s predhodnlm odobrenjem finan^nega ministrstva- Devize, izdane od stran! kake domače banke, ne sme odkupiti dm-jra banka razven Narodna banka in njene podružnice. Vsaka banka mora dobiti za prodajo deviz odobrenje. Nobena domača banka ne sme prodati drug? domaći banki deviz, valut m ostalih sredstev za plačila v inozemstvo na svoi račun, nego samo na račun svofesa komitenta pod gotovim! pogofl. Za prestopke teh naredb so do-ločene stroee kazni, ki so že vsebo-vane v pravilniku o prometu z va-lutami fn devizamf. Za promet deviz in valut v Inozemstvo Je rristoina le Narodna banka fn nje podružnice, tako odbor Narodne banke za vso severno SrMJo. r>odružnfca Narodne banke v Zagrebu za Hrvatsko in Slavoniio. podružnica Narodne banke v Liubffani za Slovenljo. podružnice Narodne banke v Saraievu. Skopliu In Novem Sadu za njim do-deliena področja. Carinske oblasti, posebno ob-me!ne carinarnice, dobe glede Izvoza deviz in valut, kakor tuđi glede uvoza, po-sebna navodila. Glavne točke zadevnfh na!nr>-vejSih naredb finančnega ministra so sledeče: 1.) Zabrsukik4 se vsem b^ij'^aii tn privatnim osebam vs^ka prodati efektlviicera dlnrjria In vseh olaMIn«*! sredstev f^akor čeV.ov. ?krcditlvfi?!i pišem \tć.\ na InozenrsKe borze, oziroma v Inozemstvo. 2.^ Dovollufe se edino Narodni banki In nl^nhn podružnlmi, da ere mortlo Iz vala ti prodafo dinarla in vseh plačilnih sredstev v Inozemstvu. Trgovci morajo preskrbeti nn-trdilo. ozfroma uverienje. da so dinar kupili od Narodne banke v svrho svojih obveznosti v inozemstvu. Vse dosedai zaključene kupčfle In prodaje se imalo v roku 8 dni prijaviti Narodni banki in sicer Je treba prijaviti čas kunčiie, znesek In cilj kupčiie. oziroma prodajo. 3.) Zabranjen ie vsem bankam fn privatnim osebam Izvoz valute in deviz, ozfroma ostalih plačilnih sredstev. Arbitražo in transakcije izvaja le Narodna banka na tuje tn?e. 4.) Banke morejo nabaviti, ozfroma zasfgiirati izvoz valut in deviz Ie pri Narodni banki in njenih podružnlcah. 5.) Za kurčilo đeviz !n valut v svrho potrebnih plaći! v inozemstvu izdaia privatnim osebam odobrenje le finančno ministrstvo. 6.) Ureiuje se izvoz fn uvoz blaga. Vsak trgovec mora dokazati, da ie nabavit devizo, oziroma valuto le za naročeno blaeo. Za to ie potrebno posebno potrdilo. Za druge namene se transakefie ne izvrSujejo. — Beograd, 1. marca. (Izv.) Vsled najnovejših naredb ministrstva financ Je nastala v beogradskih bančnih trgovskih krogih prava panika in neorilentiranost. Sedai ie jasno, zakaj ie bila Gradianska banka kaznovana s tako visoko globo. Oradianska banka dnnes v listih opravičuje svoje postonanje tn zani-ka vsako krivdo. V presoio svoio valutne transakcije s frankl, radi katere je bila kaznovana, predfaga banka posebno preiskovalno komisf-Jo 9 članov. Ta komisija nai bi ob-stoiala Iz treh članov Narodne skun-Ščine in treh Članov bančnega sindikata. Ta Šestorica pa naj bi lzvolila Se tri ostale člane. — Zagreb, !. marca. (Izv.) Za danes ob 4. nopofdne ie sklicana seja rastonnlkov podružnlc Narodne banke v Zagrebu. Na selo prldefA tn-df zastopnikf odbora za re?rulaciočel nal Milan Marjanovfć in se Je potnele spreme-nila v »JuKosIovensko Njivo«. Papir In oblika res niMa bili prvovrstnl, vsehlna pa je hlfa dobra fn smo ž n)o dobili dober od-Kovor In polasnf'o na marslkatero današnje perece vpraSanie. To Je bilo temboll važno, ker so se reievala rpraSanU v juko-stovenskem smislu t oneca stallSča, ki dane* naibolj zanlkaje naSe Jedinstvo, nam-reC s hrvat^Vejra staliSCa In smo Imeli prt-llko vldeti. da Se ni vseh dobrih misli oni-Čila hrvatska scpararlstfčna asitaefia. Skuhalo pa se Ie v »Njivi« fovorirl o vsem Jasno fn neprlstransko. — Zadnla Stevilka preJSnjesa letnlka Je prhiesta sledećl okllc: »Jffffo*favenska Njhra« ttopa t %922. v svoje VI- leto. fzhajata feo kot me«ečnlk za vse nale narodno ffvljenfe na 80 stra-neh na finem oapirju. naročnina bo 100 dl-nar)ev letno. »Njiva« bo prinaSata Članke. eseje fn Studfie prlznanlh Spedlalistov In mlaJMh sotrudnlkov o vseh vpralanjm umetnostf. jnanstva. prosvete, politike, so-claine^a življenja, poljedelsrva pri nas In dnifod, v kolOior I« to sa naj vaind. »Jn- ffoslavenslra Njiva« f*o razSlrlla tvof pre* fled in ta bo spopolnlla. da bo nudila sl-stematiSen obzor naSega dc1if zahtev In potreb. Obsecala bo tri kro^e: JtiROsloven-skl. s!ovanski In svetovni. »J. N.« se postavlja samo na dva aksioma: 1. prvič da Je na£a ujedinjena drž.iva fakt fn da Je ccplienJe zločtn na naredu, In 2. da Je nositelj te driave ideološki le razdvnicn narod, ki ea Je treba z niMvečjo oh7lrnostjo a tud! % vso enersjiJo prevesti na platformo edinstvene orijentacije do države. Itd. V začetka nove*a leta obeta vsak list kar nalveč za bodočnost zato smo napram obljubam hladni; ko pa smo prejell prvo StvflVco novela letnika, smo bili prijetno presenečent V lepem ovitku, na ftnem pa-plrjo: smo koma} verjelf. da Je to blvSa >Jugoslavenska Njiva«. Pa rndl vseblna odgovarja cbljnbam: na W) stran eh Imamo toliko zanlmlve snovi *& naj vse. da smatramo la svojo dol tn ost, opotorfti Javnost na to važno nafo revija Naso, pravimo — čeprav ▼ I. Stevflkl ni slovenskih čTankov, a £1ankl obravnavajo vpralanja, važna za nas vse. Takoi prvi Članek z dokumenti ponl^uic »Zvero Đofcarske. NemčHe ai Avstrlfe L !*15. Fr. Milan Prelo« Je v dti-najs'-em dr^avTiem arhlvn fzDisal akte, kl govore o tcj zvezl, na5l dana?5nll prijatelji Bo'sarov bndo Imeli nad nUml fotovo prv sebno dopadafenje. Nato sledi par lepo-slovnih stvarf. (Gustav Vrlec: Sjecanje na Boga. — M. Vito: Na telefon«. — Danko Matellnovfć: Promete}.) VaŽen te Članek ili. franka Vodnik* o »LlnRuiitlkl in literaturi« s r>o-.ebaim ojsir^n ia f"a/rTicrv na na§ih univerzah. Dr. O. Cremo^nik je pri-c;l>ćil ć aricit »N*j4e roblje a »rjj.iiem %■«-ku.c Lr. Serje Cahotin pa za>nja razpra-vo: Novi pogledi u savremenoj hktlii^iir«, k; bit zanimala raSe *»ir kovnice. Vrcd v*em zanimlv k* o honi^' poseoe vrnili. /.nmo Je. da sa Hrvati radnli č.i* radi pro.sc'a^aiu z& neka« ke iuKnfluvenskc Irce in tožljo ^vetu o ^voji briJks u> ,dt- Ctau k prav dobro pojasni na 14 straneh. kala razlika Je med rT'-vati In Irci. In ie mir^ikaj. I'a o rent dniilč. - S'o'ricus ^;kii«. kjcr sporna-:ttc-, da ima tud Z^crch svoje gtcdali.ske br^ezni. ki • j poJobr.e n?.*'rn - fa *«» •korai *c 'iui*r. — Cit'MTp. je tam mu >5O dc^brfh mi^ll Ant Rranko Sunit piše o P#-FTiikn VidrJ^u. o katerem i. pisal pred par tedni Ft. Oovekar v p^dT* Vu »5»Hv. Na-roda<-, Nato »leđ'lo po:t;*n' soclalni m tr^ovsLi č'^nki. ki rii^ravliajr* nodoboa r>erei!i vpra>?»njai. » hjjoslsvensko Nlivn* izdajata Jma| Deniitri.'V^ (Z-;;rcb) In I^.iJ-.iiKo Stankrvić Cl2w'c%raJ>. Imena dc!a\ci.v na tel iail njivi nam Jam*.jo, da bo na*e dnmače po» Me d.bru cbd.'lanav. Naro'nina J00 dinariev Ictno ia re^ visoka« a zdl %c, ći 'todr» na-r ićuik: pn^li na svoj račun in le \e želetV da hi *e »Ji:e *lavenska Niivd* lepo razvila in !>i rdn:>ila na* * Jnt-.lijencc pri roio-vaniu skupnih vfra^anj. Uredništvo le £e» opet vano pivabilo tuJi Slovence na %&> de'ovanjc In bo gotovo rado priob^rv i!o tvdi slovenske članke. Rilo b* i»rav. da hi se ne tHčall v sv-i kot. ampak da v>dc!u-;enio pri pubi knciiah. ki hnčejo re^evatl %ca nn'a vpra*-nja t stali^ia skupn sti. V spoznanja — ta edino v tem - morema prcmagaii predsodkc, ovlre in "atzmerc iir stopati na pot velikeea ^veto\Tieg;» naroda. — Nova drama B->2© I^ovriv.i. ;'*•-škoslovenskn repui>!ika< poroAn: «1^ ]• fiprejela uprava Smirhovskef:a ^1M ili i^a novo dr.vroo TUit** [jc>xrit* >Sin«. Dran*> jo prevedol ni 6eSJc( j#*zik .lan Hudoc Inscenira) io bo aai ajuit^ k*. fidčnik. — Norva revija, li Spi)ta r*on»ć-ajo^ da no nrši knii'/f-vniki In ućenjakt ski^. pno z dr. Ja>vai\ora Cviiić^m pkK'nilf izdd]&U v Splitu nt>vo enatistv^no rtu — *Dom i 8vijei«» ki izhaja d'rar trat na rn^ftee na 20 alt 24 Btmneh v«^ like osm^irk« v Zxs?rrh\i je portal po<| novim urddništvnin prof. dr. M. Oović± lp pisatclja Ire Velikanorića* nnjHoljši in n«,ilep«i juco^lovenski ^u^-stro vani li«t Vedno aktiuU&n, prinaa« književne doneeke aajuslAdueiših iu^o*" £ču, umjetnosti in znanosti utn^tniKli# priloge in slike* dm^vnih c]t>m«?2lahtnl m9-šrAni OrunI>oru i Svijet* f»rinašr» tu«li nji-pove fotogr. slike. 4. fttevilka pa \* pbu ninar«k« tftr prin«v£* pr**knvsr»« *lSlc« našth \r> hrvAi^kih nlanin. Tn *l*\ jl-ka Je prav tako hrvatska kaJcm <4*v venska. Raziin tejrp r>rinp«i sD^Uk i Svijet« ćelo vreto rt>mant>v ic pft>v«-išU ix hrvatske In svetovno lit**ratxur«. Tri, va i© tu prav mno^o ■. rnto r>riporodurto list rseni knjfžniram, čitilnicaui in v-j. komur, ki rad fitav RKPERTOrR KAROnVBOA ftf/RDA-LISCA V LJITB1JANT. Drama. PrrSa^ 1 marra: FT^fnlH. B (^etrtek 2. maroft: Gnrdiftt. lrven Petek 8. marca: Dramska predAtar« % opernem crlednlls^u. Sohotr* 4. marca: Svet. A. Nedelja 6. nmrca: PopOldo© ob 3t Yr%%- ja ženika. Tzven. Zv^er t>b ft. FTaml^t. Izvali. Ponedeljek 6. marca. Zaprti>. Torek 7. marca: Dramska pfo^*t^ * * opernem p:l*dUi^eu. Opera. Sr^rfA t. marrA: Wrrther. C Četrtek 2. marca: Cavfillerla mst Plesna Ipsrerrficn. P Petek 3. mArca- Zlahtni m^m. T fkihotn 4. mnrra: Mifinme T*ufi»rflf. fV. Nedelja 5. rnarca. Fan^t. Tz\vn. I*onodel3>k &r mamv; Zadrto. Torek 7. marca: 2l*htni mefe^tin. C — Poziv# Komisiju za oreuW^nfa» grtadbonih na^rtov za urvrivno posloiij« delavske nozpodn«* iv/arovnHko ta okrajne l^ol-ni^ke l'lajErajne r Ljubljani] je dr>vr§ila sroie delo Pri pr^mr-aieTa irradher^m nacrtu i ceplorn V^CVXX(I ni bilo najti zepe^atoneea ovo ja s pra-' vim imenom ln naslovom projpktonia* Prosimo dotičnepA p. projektanta, d* \ dopt>Mje naikasneje do 7. nvuv» t. 1. na i grad beni odsek dolav*-k<* rvr'vid peglom: >Z?.varovaa OTOc in >Resno d<*lo«. Doticue gg. projektante prosimo za Izjavo (do 7. marca t I. na označeni naslov) fce T nakup dovolita. Th, izjava t>pravifnje komisijo, dA od pre zapečatena) ovoj« aj imeni in naslovi. •** stran 4. SLOVENSKI NAROD*, dne 2. marca iy22. Siev. 50. ŽeleznlEarJem! Na konferenci, ki se je vrSfU ▼ Beogradu in pri kateri so bili zastupani z&stopniki industrijske, obrtničke, tr-govske in delavske zbornice tor zašto p-»iki vseh železničarskih fcrg&nizaci], se ja r:\zpravljilo z> zshtevah železničar-<*tYa in o fitanju prometa t nn^i državi ♦fr © načinu t3 promet đvigniti in pripomoći uslužlronstvu do ixvojevanja •jogovih lahtcv. V svrho informaoij r kolik*) in ka-fc*> r© nameravn. ugoditi želrzniearskim z^htevam, se je doiocilo na seji vrhov-»esa vodstva koalieij jo v nodeljo, dne aerfebr. 1922 ob 15. uri v hotelu Bajloni ▼ Beogradu, da gredo v ponfcdeljek 27. & 1922 k ministru saobraćaja pr^dsed-»ik Stanojević, Nachtigal in Slavne \r. Maribora, Pavlič iz Sarajeva ter Koro-3oe in Beltram iz Ljubljane. V avdijc-nci pri g. ministru Stanice eo dobili poročito da skrbi in dela g irsini?ter, da se ugodi vsom stavlje-»iro z.TJitevam železničirjev ter ponovio poviarja, da so stavljene zahtevfc uprav ičen«. Povedal je, da, je debil 15 milijo-ttOv dinarjev kredita za nabavo potr^b-3f*ga materijala za obnovo in zbolj^a-mje žoleznic ter zidanje stanova nj za nslužbence. Nadalje je izposloval priToljenJe •elokupn© vlade ter sogla^je finanC-ne-tfa odbora, da dobi kredit 39 milifcmov diiurfcv »a obleko žolezničnrsk^mu tosobju, kl im* zakonito pravo in odpo-moč za obleko vs^m tištim uslužbencem, ki morajo nositi službeno obl^ko nima-30 pa prava. d*> nje. Ko je bil minister opezorjen, đ& «e **>r& dati nujno tuđi vsemu delavstru ©dpomoč si cer ne morejo organizacije nositi nifc».ke odgovornosti za. red in disciplino je frdpovortl, dfi za đelavstvo ne more za seđnj nkr^niti ničesar, ker znto £e nim.i zakonska osnova. NaTfcčal je nnj. voditelji orsrsnizacH rovedo de-Irivstvu in ujpluz^enstvii naj Holj vi?itrs^ in pri dno dela, čfi se bodo dohođki žA. Ie?nic zvičali, nakar mu N> mo«roče tuđi debvstvu položaj izbolišati. Ft>v#dal je, da. je po nekem narodnem pos^aneu informiran, cl a irv\jf*jo žeT?«Tiičarji pasivni odpor. nukar se mu je pojasnilo. da to ni reenica, Reeniea je, da je nered »fi železnicah posledie* skrajno »labe-«r« stanja železnic in brezglar«* £el*«s~ niSke upravi, ne pa crsobja, ki vrši Bhi-*1>o še preko po pravilniku dolocene mera in tako vestno, da ne more imeti ■;>*%. pasivni bdpor uslužbenstva ministr-«tvo prav nikaklh konkretnih dokazov. Znasilno je. da je začutil potrebo %% mi-iiister povedati, da jo opunomoćen to ■lučAJ štrajka ali paeivneea odp?>ra «a poslužiti vseh zakonitih OT©d«?tev proti usiužben-stvu. Zastopniki vrhovnega Tf detva eo dobili utis, d« se kljub vse-■m opraridevanju zanata p. minister saobraćaj a &e vedno t©č ni zak*m oza-»citi države kakor na izirceevanje dol-ino8ti. ki jih ima železniška in držaT-na uprava napram evojim usKižbencem in podanikom. Na vpraš«.nje, do kdaj bo anorMo «e čakati delavstvto, da sestAV-ljenim ealUevam ugodi je odsjovcril %. minister: Ako se bo promet redno vrfcil in dohodJci povećali, ee bo v je«eni t. L >ie*< lahko dftlo odpomoč, da bo pa g. »inieter v zakonod.t»jn©m in financiran odboru delfti na to, da se bo delavstvu, * «* bo 1© moeroče-, že preje ugodilo. Vrhovno Todatvo koalicije. HUJSKAN.IE PROTT JUGOSLAVIJI V MILANU. Nacionalno - fašistovska stranka v Milanu se je zopet pecala z Reko in Dalmacijo. Sklicala je shod in z nova je huiskala proti Ju£os!aviji. Poročila pravljo, da so fašisti SDrejel! resolud-\o. ki Dottdaria ^.bsoliitno potrebo, da \tzVnsM\ obdrže se nadalje okisoacljo treffe cotie t D?Imac?!f In da zajedno ue izmiste \r. svojih rok b*roške?ra orJ-stanisča, katcrerrm so dali že italijan-skn ime »porto Sauro^. Izvajajo, da mora biti italijansko postopanje tako v.^cd dejstva. da Jusro^laviia noče niČ slisati 0 jamsfvih v prilog Italijanom y smislu rapallske pogodbe. Potcm meni-30, da je mednarodni položaj ob Dunavu in na Balkanu precei nejeotov, kar tndi priporoča Rorenji sklet>. Nato je zborovalo se Narodno društvo za Dalmacijo, ki je sprejelo doljro revolucijo, katera se obrača v prvi vrsti Drot! mim. ki baje iščefo pnjateljstA^a z Ju-srcsloveni fn so pripravljeni mnogo žrtvovati v to svrho. Društvo pretirava dosroćke v Splitu in kaže na italijansko r>o!itiči>o pet proti Orijentu preko Balkana ter svari pred nevarnim oportu-nf zrnom. Tn!co ne poff^e $koTr> niti Jeden dan. da ne bi čuli Iz Italije hulskarij proti Jugoslaviji. Potem pa se čudifo, da pi^cio up$\ listi oštro o Italiji in da rasi državniki naslašajo krivdo na ita-lijanski strani, da se vedno boli od-dr.i'uieio zbli^evalne potl med cbema državama. Italiiani vedo, da Jusroslo-▼ene hwdo peče italfjanska okupacija tretie dalmatinske cone in vedo. da Je baroSko vpraSanie pravzaprav že rešeto, a1! bas xato vedno in vedno dre-«ajr> v Dalmacijo in Reko. Zajedno sari njo o svoji ekspanzivuostl proti ori-'«ntw. pa 9o po svoji nadonaUstfčni ronji tako omračeni. da ne vtdljo, kako <;i te sanie sami sproti podirajo. Itali-ianska l>odočnost na Jadranu in njeni dobri odnosni z Jusroslavijo se ne utr-de ne % miJanskimi in ne % rimskimi ^!Tis!ca^ii?.mT. ItaHani ne bodo mogli ni-Vrlnr ravnati z nam! kakor s kakim po-rl^nim narodom, ki l^če milosti. Do te-%tl spoznanja bi bili žc lahko priSIL Prilike smo lim dali 2e đovolj za ta Dneone ocstl. V Ljubljani. -* V?memirjiv«k re^ti. Politika, ki jo vodi hrvatski blok pod komando Stjepana Radića, \& povzročikt, da so t srbsKi javnosti jeli razmišljati a eventualni amputaciji Hrvatska. Z obćedr-šavndgft, kn kor tuđi t na&ega ožj^ga slovenskega stališea amo že opetovano usrovarj&li proti morfbitni izvedbi t*-kc^a nacrta, ki bi n€i» spravi 1 t)b ▼«• plodove našega osvobojenja in ujedi-lijenja, vendar pA te glasove b amputaciji nismo jenjali za resne-, nego jih fTOiAtrali bolj zn nekako strašilo, ki bi naj &»vodio politično dero na Hrva^-skera k pameti. Toda zdi s^, da smo pokret r srbski javnosti za odeepit^v Hrvatske vendarl© podcfnjevali. Simptoma tično je namreć, da s© je onim, ki govore o amputaciji, pridruži to tuđi tako ugledno in re^no glasilo Javnog« mnenja, kakor je beogradska >Politika«. Pred nami leži ponedeljkova fetevilka teg« Hstdt. Na uv*>ilnorn m^stu ima dlan^k >Neodvisna država Hrvatska« % Eemlj»vidom Jugoslavije, kjer po nertan© mejo samostojne IIi*vat^k*. V tom členku pi5e >Politikac dohesed-no: >Neodvi?na hn-atska država bi morala biti, kakor se vidi, anelava, mnh% r»axa ali pravzaprar crn« marocrn. t veliki državi Sr>*ov, Hrvator iu Slos^n-cev. Naravno je, da- nK>ra. wsa država imeti neposredno zvezo 3 svojim orgftn-ikirn dolom wa neveru s Slovenijb, in }d potenitakein neizo^ibno pi>treben ^irolv koridor, ki bi šel od Ogulina proti LiubljAni. Od razvoja p;odkov in T>o«ttor>nn^«, r«peljfnnih kmetskih mp.s na Hr\-^tskem f» odvi^ntt, alt jih borno pre-pustili niihovi nsodi in jlim dali *driavo, ki io zftbrevjv f>3 njihovih pr>slAncev. A ni težke> vedeti t naprej. k^kšna bo u soda te neodvisne hrvatske države in naj si ostane sama, ravnopravnosti <. — Tz t*»ga je rsrviđTio, da, so o mrrrmtaciji Hr-vatsk*^ jeli resno razmi^H^ti r°lo kro-ffi. ki «*> bili od nekdnj sa bratski sporazum raed Srbi in Hrvati. To 1e po jar, ki »ili tuđi vnn k rezmilijevanju. Ali bi n© bilo nm*stno, da bi *^ odlneili naši politiki, ki jim i© bla^or države na »rcu, za bratsko in nesebično posreefo-Vdnje? — Preda ranfe Jusosfovensko-čeScosloTaške lisre. Jnsosfovenskn-Lxe-škostovaška Hga v LfubVani priredi v petek. dne 3. marca W> ob 8. zvčer v veVki dvorani Mestneza d<*ma }:ra-tkov večer. Predavat bo dr. Ivan ImH »0 zzodovinskih slikah, rtebah in kra-Hh v romanih Al^isa Jfraska.* Preko 120 skioptitnih si?*- bo pojasnjevah izvafanie predavateljd. Jirasek je nam Slovencem že znan po romanih *Pso-hlavcU in *F:lozofs*a histnrija*. ki sta ohe že Izšli v sfovenskrh rtrevođih. Kdnr se želi seznaniti s na ive?* i mt momenti češ^e žzodovine m wznafi kra-je, kfer so se ti dogodki z meseč-no plačo) na uro 18—25 K, 2. pred dela vci na uro 14—18 K. 3. zidani, tesar-!i 11—16 K. 4. težaki na uro 7—11 K. 5. mladostn! đelavci pod 18 let na uro 5—7 K, 6. delavke nn uro 5—7 K, 7, vajenci na uro 6—11 K. Sice*- ostnne^o v veJjavi sedanja splo^na določila. Po finančnem zakonu \t leta 1921 se de-lavcem cdtesruje dohodnina od tačas izplačanih mezd. ne pa po letnih pre-jemkth iz leta 1921. Vendar se premiSČa podjettem, da postopajo po lastnem preudarku, ali in kako odtejrujeio do-hodnino. — Pri kmetijskem ođdrlkn r>okr«-Jinslre tiprtive je imenovan na a«ist?nta dr. Vladi> Arko, živinozdravnik v Po-«tojni. — 35boT<*raTije Wp^Jnt?nih rđrav-nitov. V nedeljo prrdpolclne «e 3» vršilo y magigtrfttni dvorani ttstan^vno jborovante 7>Zveze Ma^f.jničnih KdrAv-nikov bolri^he vi^^n^n?* za Flovenijo.« Za predsedMik* je Ml izvođen vi?ji blagajni?ni zđravnik dr. I. Z^.jee, Ljubljana, Zri podpreffaHnika pa, dr R. Berg mann, 2nlec. PopoMn« ]f v isti dvorani pre^eval tnjnik »aTfl^valmr-* proti ner^odam dr. Joža Bohin^cc Jf> predroe. tu >Nfk7£rodno BaVArovanje in zdravni-kic. Pr^dav«teM j** orisal i5^odov!n*ki r»?:voi nez^odn^era znvarovanM in nv irUftal važnb naloge*, ki pripada pri tej Rararovanju, k^terih pažnja se ne em* omejevati le na poškovanca- s.omei?4, temvefi mora obsegati v^& njegove d?-iovne in Slvijen^ko razmere. TcmD^ra-mentno predavrijalne-ga čuta, ki pa je tuđi nokaute) raznrn©-vanje zdravniSHih prilik, je želo obilo priznanja. Ravnatan^ bol niske blagftjn* -» fij^^eniio, Iran Kocnmr. ki i« sara- 7. marca 1922. d\ sreeiio profane težk* toperarije &e odsoten na Lhinaju, je poslal nafiU^dnjr) brzojavko: »Žal n<> morem priaostvo-rati. Vašim pri zadavanjem iolim naj-boljSe^a UBp?h?L tnko z» »d/avniski BtAranco in *ploS-D&st. Đom vselej toplo podpiral va» epraTi6enA faht^ve.« — »Pošten« jterent. Pred krat-kam Je imel novoizvoljeni občinski svet v Ločniku svojo prvo sejo, na kateri bi bil moral dosedanji obeinki Kerent Sdri^otti oddati upravo. Toda rnož se je teinu uprl. Novi občin-ski svet mu je na to stavil sedem-dnevni rok, v katerem mora predati svoje posle, ako noče, da se bo po-stopalo proti njemu zakonitim potom. Kakor poroćajo italnanski listi. se govori v občini. da ie fif. gerent prejcl od vlade za obnovo obeine preeejŠnje zneske. za katere ie sedaj težak račun. — Predavanje o raščitl dece v tetrtek! Nnš strokovniak zđravnik dr. Matiia Ambrožič, ki je zaradi studija v Berlinu, je poslal odboru za zsrndbo Dcčje^a doma v Ljubljani referat ?. naslovom: »Tenielini kamni za^iite dc-ce«. Ta referat bo čitala v četrtek. 2. marca. srospa iMurica Bartolrrva v dvorani Mestnejja domx Začetek ob 8. zvečer. Vsi, ki se zanimalo za vpraša-njc zaštite dece. so vljudno vabijcnl. Namesto vstormine prosimo prostovolj-nih prispevkov ra Dečji dom. S tem popravljamo naso prvo vest, da bo predavanje danes. — Smrtna kosa. V Liubljani te umri fc. Viljern M rov at, revident bivšega nadzorništva užitnine. Blag mu spomln I — V T^itiji Je umrla go^pa M.irfjn Tvaiovifeva iz veleus^ledtie narndnft obitelji. Pokojnica j* m.^ti sodno^a svot-nika in skldd^tT'!i«i Antona Lajbvica t Ljtibljani, trisrovrov Maksa m Frana La-jovii*a, tov?rnaiia Milivoja L.ijovira v t-itiji, dr. Ladislavn. L*ajovioa in ravna-te!jA Albina Lajovica v TržiC-n. Bila ja kn^pka Slovenka, ki je vzgojila vso svt)^o deco v narodnem duhu. I^živala je splošen ugled in spoštovanfc. Pocjreb bo v četrtek 2. t m. ob 16. Blag ji spo-min! — Stavka đimiukarskih pomodni-kov. Kakor nam rfcročajo, so danea 1. marca stopili diirmikarskt pomoćniki v stavko. Zabtevajo v I. razredu 700 K, v II. razredu 800 K in r III. razreda 1000 K tedeneko plafte. — Tatvina na ooštt. V Dornber-jni so vdrli. v poštni urad neznani zlikovci, kler so pokradli denarja in poštnih vrednotnic za lf>00 lir. — Dobrim srcem. Na Dobrovl št. 4 leži ie rkoro pol lota neprestano v postelji 100«/« invalid Ciril Kordeš. Nesreinež se nahaja v vel'ki bedl in pomanikanj«. S pokoinino 650 K me-sečno brez vseh drujrih dohodkov mora preživljati Se svojo družino. Snm si ne moro nič pomajrati, zato rabi tujo pomoč. Ustniljena srca. pomajrajte! — Natetle nrostorov «a mestno reveže v Goričanah. Kakor čuiemo, najame mestna obeina en del dosIod-ja v Ooričanah. kl je last l}iibljanske-snoda in poskrbi. da ne bodo cesti in ulice v Ljubljani podobne onim v Rovtah. — Smet! In odnadke nosijo zaTT-nfi čns liudie v Ilirski ulici kar na cesto. To ie značilno, da vlada ravno v klerikalnih delih mesta kicr revid«ra-ta oc. svetovalca J. Jeglič in načelnik polic. odseka Pire. največja zani-krnost. Avbelj obsoien na tri leta ječe. Pred današnio poroto se 5e zajro-; varjal mladi, ie radi tatvine na pet let I ječe ob^ojeni a iz kaznilmce ubogli i Alojzij Avbelj zopet radi tatvine. Nje-i rova avantura je znana. Avbeli ie leta i 1920. pobesroil iz kaznilnice. Vrnivši se v Ljubijano Je Avbeli vlomil v stanovanje svojih roditeljev ter odnesel 92.000 K gotovine, nato je pobejrnil v Trst. kjer je dobro Živel. Tam so ea končno prijeli in a pri njem našli še 4312 lir in 3000 dinarjev. Po uvodnih proccsualnih formalno-stih je predsednik vprašal obtoženca: »Ali se čutite krive*a?« Obtoženec ie galantno - drzno odsrovoril: »Sem! Da!« Na vpraštnje, kai je hotel storiti t denarjem, je odjrovoril. da je Imel np.men pobeKniti v Ameriko. Predsednik: »Ali se je vam zdelo veliko denar-ja?« Avbelj Ironično: »Veliko preveč! Nazaj si sa pa nisem upal nesti!« Po zašli Sanju prič. med drujrfm blagajnika Narodneca jrled.^liSča. ki je izjavil da je Rledali^ka uprava krita s 4312 lirami in 3000 dinarji in po kon-čanih sovorih so porotniki so^lasno po-trdili tatvino. na kar je bil Avbelj ob-»ojen na tri leta težke ječe. IlatmioelSa poročiia. REZULTAT OBCINSKIH — Sofija. 1. marca. (lrv.) Celokup-ni rezultati dne 19 februarja se vr^e-čih občinskih volitev v Bolitanji so do-sedaj !e delotna znnnt. Po dosedanjih od notranjega minlstrstva objavHe*i|h rezultat Ih je dobila kmetilska stranka (stranka Stambotijske^a) 336.129 Kla-sov. Komunisti so dobili ▼ vseh obCinah 98.963 glasov. Združene opO7jciona!ne ■ stranke to dobile 278.759 gbsor. Te I rezultate objavlja tuđi znnanje ministr-- stvo v svrho informacije o političnem | položaju v Beljjarski. Zanimivo je, da priobčujejo poročila o iziđu volitev le ' vladnl listi, dočim li^tl opozicije na!el-1 no Odklanjajo ta poročila. #—Beograd, 1. marca. (Izv.) Iz VOLITEV V BOLG4RIJL Sofije javljajo: Z ozirom na to, da je izid ol>čin-kifi volitev še ncux;cn in da ta izid vpiiva na kurz boćarske politike, posebno ker opozicrmalno Časopis-, je ne mara priolK-evati rezultatov. je ; bil ministrski predsednik primoran, da ■ je imel v včerajšniem ^obranju dališi ck^poze izk!jui!no le o občinskih volit-! vah. Stamboliiski ie naislašal. da ?© bile . občinske volitve ze\o važen poliiiC-en akt da se le nova In preroJona Boćarska borila na smrt in življenje s stara | Hulgarsko. Opozicionalne stranke m>-čcj» v svojih crtanih objavljati rezultatov, priobeenili od nrvtraujesra mmi-strstva. toda zrnaca nove Bolsrarske Je gotova. DIREKTNA ZVEZA RIGA — Variava, 1. marca. Tz Rijjr javlajo: Med F.stmisko, Poljsko in CeškoslovaSko ie sklenjena konvencija fflede žclezni^kesra prometa. Uveden je direktni osebnf fn bla^rov-ni promet med Revalom, Riso. Var- BFOORAD. šavo, Pr.?^o, J«5T05laYiio in oMatfrzii bs^ansKimi državami br-^7. 'n^;-slanik na bol^arskcm dvoru minister Raktć v nedeljo, 26, t. rru v svečani avdijenci akreditivna pisma boljrarske-mu kralju Borisu. Ob tej priliki nagla-ša boljcarsko časopibje* da je bila iz-ročitev akreditivnih pišem v svečani avdijenci veleznačilen r>o!itIČen akt. ki jja označuje kot prvo etapo na poti ele-de ureditve razmer tned Holsrarsko in našo državo. Poslanik Rakić je imel pri tei priliki daljši jrovor, v kiterem je naglašal tendence naše države za medsebojnl sporazunv DIFERENCE MED MUSLIMANSKIM KLUBOM rN VI ADO. —Beograd« 1. marca. (Izv.) V političnih krosrih ie vzbudilo Živahno pozornost dejstvo. da muslimanska ministra dr. Vilović in Derviš Ome-rović ništa včeraj. kakor Je bilo do-ločeno, Do'ožfla kralju nris«re. Vzrok tfči v sledeči okolnost!: Pred dnevi je zagrebški »Hrvata prlobčll neko poročflo o muslimarjskem koneresu v SkadrtL o katerem fe bale volni minister izdal do zatrdilu £oreniei?a lista posebno rezervatno t>oroCiloL ki pravi, da te muslimart^ka organizacija dobfla od te#a kongresa do~ sebna navodila jrlede nadahrie taktike v Beoeradd. Posl. Sahih Kor-kut !e dvakrat Interveiiiral ori pred-sedniku dr. Ribanu in zahteval. da vojni minister grenera! Vašić ^e tekom včerajSnfe seje odsrovorf na fn-terpelaciio muslimanske^a khiba. Voini minister ni pri^el na sejo. vMed česar so se muslimani odstranili iz zbornice in Imeli v klubu dališe po-svetovanje. V Pašićevem imenu ie nri niib intervenira! tajnik radikalne-sra kluba dr. Ja n j i ć. Kltib ie Paši-ću poslal pfsmo. v katerem pravi, da muslimanski klub ne sodcluje dalie v vladi, drtkler volni n^infster ne da or**rovora na fntcrpelacUo. PROTI UJGOSLOVANSKF DEMONSTRACIJE V TURINU. — Turin, 1. marca. (Izv.) Neznatni dogrodek v Splitu, kjer le bilo od neznanih osch vdrto v prosto-re jtaliianskesra bralne^a društva, so fašisti izrabllt v velike protiit^osip-vanske demonstracije. Juj?nslovan-skemn k^nztilati! so odnesli zastavo in \o med krikom tti vikom se^eal? na dvori^čt! univerze. Jucroslovanski konzulat Je prottstfr?!! rr» P'Miciti. ŽENSKA VOLn.VA PRAVICA V AMKR1KT. — Wa9hin^cm, 1. marr«. fR«atw). K»»flcij^ki dror 30 potrdil leta 1919 od kongresa »presti đostnvek k volilr.em zakonu, s kat orim se ženskam prizna. va volilna pravica, Borze. — Ziireb. 1. marca. flzv.l Borza tudl danes ni poslovala. — Beograd, 1. marca. (Izv.) Rorza je bila zaprta - — Ctirlh. 2^. febniaria. Znsreb 1.55, Dimai 0. 099. Berlin 2.229. Prajra 9.10. London Z?.599, Newyork 5.105. — Dnnai. 28. februar i a. Devize: Za-ereb 1948.—, 1953.—. Beograd 7790.—, 7810.—. Berlin2S59.50, 2865.50, Prajca 11.397.—, 11.403.—, Curih 124.975.—. 125.025.—. — DunaJ. 28. februarja. (Izv.l đi-narji 7800.—. 7820.—, švicarski franki 123.475.—, 123.520.—. čeSkoslovaSke krone 11.397.—. 11.403—. — Trst, 28. februarja. Zagreb 5.85, Bertln 8.50. Praca 33.70, Pariz 173.75, London 83.85, Newyork 18.60, Curih 366.—. — Prasa. 28. febniarja. Zajnreb 17.__, Dunai 0.875. BudimneSt* 8.15, Pariz 516—, London 249.50. Newyork R6.625.—, Curih 1100.—* — Bcrfla 28. februarja. Zajrreb 70.—, Dunaj 4.40. Budimpešta 32.45, Prajra .598.—, MUan 1212^0. Pariš 2090,—. Lrndrm 1009.—, Newyork 2^7.50, Curih 4495.—. — Sokol I. pfczivlin v*e claae(ice), •ijt pla/-^K» v društvenih proalonh na Ta>>oni 2'> K v ^arHntitski sklad za I. jugOFk,venski v-^sokolgkt zUiL l^toč«i<<-r»o naj po^'t^T!?^^o »xluni(io*M m^-ei'n^ f-hnnrinn K K.—. Uraduje p»« v t*>r<*k, ^«trtf»k tn nohoto oA 4.— 7. popni^n■■». Odtor. ĐrnS^csus oes!?. — P«»dnižnirvi Joero«lov<»nakr Ift-tic« v Ka*loril%tu im#i »vol ^tH-ni tlmr > redeljo, dn*> 5. inorca ob 3. ari po^ldii** v druits'enf dvorani. — Odh«>r — Vj*bor re8k*valover!ske obet* v LjnWjani srolavA dn« 4. bff^m^ t r « B. hod. večeriii r restaurnci V«.?x>d. Oo ipo fa/lnmi valnotr hroiaadu. Vzbl*si".*n« na dulf^žitoiit pf^ijorad o v^^^okoi. »letu se ztou i*lenov^ vzla-itž dainv a^y se v plnem poctu dostavili. Đarlia. Drn^bii sv. Turila in Metoda, iw pr«*- jMa tv 12 srvhrATpbTiih lc«tnncv 7ne9**k CAl Din, kaler^ca \* n*bral* tra MilVa Mnb.orrič6{>!oiUuo ienako društvo«, v Ljubljani za 1 ka-m*»r 53 Din. Ziveli darov^alci \t\ iubi-lantka! — C. \i, dni>.bi i* riak.ižal e. Franj> Krisp^r zn rodbini Kri«p<*i' , Kom^oc, ^rnomHj - Kranj 100 Din., da-me^tn venc-a nn lcr^to pok. u Ivana KriFperj.%. Iskrena hv«U! -- Zbirka /a KladuJoCc dijake na Češkem. 1. izkaz K 8000. Dar.»viti su jrsc.r dr. J. Babnik 800 K. dr. Novak 400 K. dr. Pire 400 K. dr. 2irovnik 400 K, espe. ILšič 50 K, jra. ra\n. \Vesncr ?0O K, dr. I. Tavčar ml. 400 K. dr. Stare 100 K. dr. Koba! 400 R. dr. Lavren-čič 400 K. Neimenovani UjO K, dr. Vr-tačnik 100 K. dr. Sublc 400 K, dr. Pnc 400 K, dr. Kuhelt 4-zariamo. da ie ob jdavl lista z debe-limi črkami natisnieno: »Rokooisl se ne vračajo.« Zakai ne? Ker bi za vrnčanje rokopisov dnevno porablii inno^o denarja In bi morali za ta posel postaviti posebnoga uradnika. Sicer pa priđe vsaka stvar, ako je dobra na vrsto. Za to manj nervoz-nosti! — Uredništvo. i — Trjrovskl dobi^ek In njegove napačne interpretacije razlaza »Jutro« prav danes. — ne vemo, če na i bo to orrten ali kaj drusesra. Mi os^c;el v rnzrn-nvo tiHi o^^in-ski svetnik IvAn Frrlih in izrrkol dvom, da bi se s t^m davkom pospešilo stav-t»ent> gibanje. Mcsto, dn hi se kfikor misli predlagatelj tejfa davk&, pnrcele po-renile, ee bodo nasprotno samo podr«-žilp, te ne vod, pa v^nj za toliko, koli-kor bo zna šal navedeni davek, ker la,st-niki p«roel radi slaba valuto vkljub davku n njčiti prostor in nacrte za novo magistralno poslopja, z navedeno stavho bi pa ge samo n^kaj mag. ur«dov spravilo v ciD-vo poslopje, potom bi prišli zopet na vrsto z jednako zahtevo tuđi drugi uradi, tako da bi končnto ni<*6U> jednega skupnaga magistrata imeli na eukiat lahko 4 rotovže. Izrekel je pouii*leke> pri stavbi tuđi radi tega, ker &o mestne financ« veliko presibke, da bi se sedaj itetenkrat zazidalo brez pravega programa tako veliko svoto. S to z i đavo &e tuđi ne bo pospeš^vala privatan stav-bena podjetnost, ker privatnik bo moral obresti sam plačavati, mp4tf-m ko jili l»odo tukai liiit.lj-enski davksiplače-valci. Ravno radi drugih novih bremen je obrinski svetnik svari 1. da bi se kar naenkrat davkuplačevalce tiko zelo t:brenienilo, ko mestna obr-iaa komaj zmajeruje stmške za svojo uslužUenre in druide potrebr^ine. Treba pa ja tuđi na-tanko dolomiti, kaka stavba je priiaer-na za zazidavo Vodnikove iza. trea. ne p.t priti s tđkim noluvi^ar^kim »i« lom S*a-rovfvnji5ki bedi );> s to /idnvo malo odpo inorjeno, ijulBl.a kuhinja k^itora se nar merava nadoliti v novi st^vM. Vm pa zi-nw>efla poslovati ?ele čez zivljen^ke i-otivb^^ine že sprtmeniene. Sedaj pa \e> z«i rnzne uradniško in drusre kuhinie odnopno menze vže pre^krbljeno. Trditev n*~ka. t*>rih li^tov. da bi oboinski fvrtnik la hko c;ovroril 3o «hnov «ni~ki >»^di 2 l«Mi in da zidanje ljudske kuhinj.* ni ^ri-j«lna potrebi, je famo za^iinnje in na-pdcno tolmačenje pos;imezfiih be.aedi. —I? Zakon o zabiti d«'1av*tva. Zn- konodnini odh»or je t)«!oJ*ril nnrrt zakona o zaščiti delavcev, ki dolara rnz-delitev rttdietij po katecroriiah. dalje del^vni ča« ter resnilirnnje drla r>b prr\-rnikih. Za Indu«trij.«kji in rudm-pka prnljetia j** Ho!r>rf*n osomurni (lolnvni čas: k.^t in'!iistri?ska nodi« tia pa eirm-trajo 1t> tistn, ki 7.ipos!ui'jo njijminj IR de!nvrev. Za ostala no> 10 urni dela\*nik; dolo\-ni čhp v toh podjetiih dolori ministr^tvo za »orijnl-tio politiko v snorazumu z minipirptvom trrovine in !ndneor\-jplno politiko tmli o ^a«u odpirnnja in znnirnnia delavniV ttkn oK dolsvm'kih kflkor tud! ob priliki raznih narodnih in konfesionalnih prazni kov. P« <»o bodo mo^le tir*)?tevati pri r^nilirnnju fle-lo\TiT*r-n ct\&a, krr»ievne Potrebo in želi« prebivnietva, skli?e poki^jin-ka upra-vn v naikra^rrn f-neii zastorniko trjrov-«»ke in obrtničke zbornice, dalje z«\ptoT>-uiko delavskih orK^nrv^if kakor tiuli dni.^e zainteresirana f^ktori^. katerih nak\cra bo, da pe izjavilo crl^de uvrstit-va podjotij v k?toct>rijr\ rv> knt^rih ?e ravna delovni čas, dal]© knko bi se v v&akem poedinem me«tu moralo repili-rati odniranie in rapiranie oV»rntov. da-He ob lcaterih ni radnih in ko-nf^eional-nih praznik ih, ražen neoVlj bi bilo potrebno nopol^oma ustaviti Mo v vs^h TH>dietjih. dali© v katerih krnjih naj bi s© dovt>lil izjomno dveurni dek>^^li čas ob n*vleljah in kort^no keko po?toT>nti tom, kier so netleljski H pra^niski eem-n^i. kr^r znkon o značiti r1^1nv*?tva ne predvideva izjeme za rV>voljevar»i> r?e-Ifi bb ne^eMah v nAvedenem ?lnčajii. V v&h vecjih podietiih ostnne torei do-Fedanii o^emurni dr-lovnik neizprerno-njrn. Delovni čas se more poda!f?afi v rudarskih podjetiih dnevno zn Pr."r> uro, a v drus-ih dnevno najvec ra dve uri, ^e s© odloci 4'5 đelnvpfva 8 tajnim glaso-vani%>m z»- podnii^nnio. — g Registriranje obvrznic pred. vojnih negarantiranih dolcrov Krai'j. Ogrrsk*» in bivše Avstrijo. Knkor smo žo poročali, jo konzulnt c^c^ko^lov^ške republika v Ljubijnni pnzval v?e č^^ko-sfovašk© pripadnike, ki 30 la^tniki t»b-veznic predvojnih neg-aran ti ranih dol- gov kralj. Ogrske, nnj prijavilo generalni direkciji državnih dolsjov kralj. 6118 (v smislu njenepa akta D. *t. 16S) od 24. jan. 1D2'2) radi ži^nsauja, do 2^. fc^br. 1022. V dotični prošnji je bilo tre l.a, n-itan<"fi> navesti vr^to in imp posolila, serijo in stevilko. nominalno vreduo6t obveznir, kakor tuđi verodo-etojne dokaze tj tem, da jo res la^tnina Če£ko€lovi"ukih državlianov. Obvznire predvojnih n^cirantir.inih dol^ov biv-ta Avstrije niorajo r&di n«knndnokoslova^kl Tiripadniki, biv^^K-i v oblasti Pokr.niru *ke uprave za blovenii.o pri konzulr^u 6efekoVi>rdar< r.avarnvalna delniška družba. Kakor se porori. »?•» osnovali Kreditni zavod za trpovino in indu-tri-jo v Li ubijani t Banka i Stedionn za Prinnrje {društvo nft dionico) p.-> Su-Snku, skupno z banko Nikola B.-k<-vid d. d. v I3*Jo«Tnin >V>rdfir«: povo zav.Trovalno deirii.-.ko družV> s pr>lno vplačano delniIk«> flavnirvj din. t°..0n0.«100. —. k:.tc>rf> inHirtjp bo r^m!o vse vt tn Ptrnko sr«d?no*or dne ?>. j^n. 192:? jo iz-volil poeporjn dr C,\. B N'o^trovi^a, nd-Vc*tnika, dr^avn^jr^ gvotnika v p. ?n l-iv^^ga žu!>«nn b*>o'TT-nilckoc:ft, ]»r**il^r-''-ril-rom t^r znftoonikr c*f»rnj itavdeni i iiđeležnikov v UTirflvni in n«'J O*on Tnu«isr. — Z Onrm, kf Imr»io nredvnine zn-doffnlce. nencrn'nr! ('irckcii^ d'Žavnih do\zov je r cb»-»vo F) br. 1760S 7. dne 24. nnvernhra 19?1 i>orva!a nn^e clr-žavl.Iane. dl pr^^ni^m 7"\ pr^est 70-per ži?:osan»^ n!;fv vih o^vezn1'c rrrd-vofnih nccfnžirani1! dol'rov niv^e av-stro-o^rsVe monnrliiie, ki se nahnlaio rn oTcnriu avstrii^Ve rentib!iVe. ro re-piibliki Av^triji, prifožo t" držav-Ifan^^vu, 2. da v donisu oz^^^Mo točno S^vrko deorvne Istine, ?te\i1Vo ko banko, kier «e ^aha^a dona Pn rno?ro«:ti nai se predloži točni prepis potrdila o depoju. • Urednost Inserata. Podpr^đRednik naro^n^ tr povike banice r New Yorku Onv Emerson jo napisal v li=ru iCommerco Monthlvc *>T»piren ^lnnek o vre^nosti in?er«vta. Tz-vajja, da je povpre^ni i?»\-n^t::ti mn^ rnnno Mefvo ir.^^rata Pr-^vlriiluje pa na sploh n^zir^nie. d.^ p<* spl^ca ins^ rirnti. Kon?ervati\-ni smo. znto pa ?e ie vučina prilnptila to nnzirvmje. ne da bi £*3 istupa poslužev«la. Tako misli većina, da ni c>>stoino za zdravnika, ako bi se pripfcročnl potom atiotk*©. I^to ve-lja za odvetnikn, duhovnika in mno^e drupc. Pn fndi §0 ni doleo M teca, twi-k«r so zncela \-clika industrijska, pod-jetja reklnmni oddelek smatrati zn va-žPn del svoje oreranizaoiie. S? mlnf^esra datuma pa 30 vlosra, knt^ro icrro in5e-rimnjo v b^nčnem obra hi. V Ameriki se izda za r<"klnmo na pn>>h na I^to nad eno miliinrrlo 200.000 dolorjev. od te.ea «0 more ra("imati n« ?APopise 855 mili-ionov đolarjev. Pankir.H in^crirAJo kakor razna velika f-tvlintj?. katorih nfspeh ie proractmtrti n« veliko razpe-čavanje. Taka podjetia izdajo leto za letom na miliiono dolarjev za anonce. Pred krntkim le prišl.i neka vet\i« dniž. ba, pri katari jo bilo interosiranih mnoft) banklrjev, v finan^n« tt*/.knJ*n. katerih pa ee je reftila z zelo oV-širnim infe«rirAnjenL Tt> je bil nojiH>lj^i dokaz, kuko d:-i€Jo siiužki za ni^orato prnk-ticen uspeh. Najvct-ja kornjači ja kakor tuđi n.ijnavadnejSi izdelok f.j n© mor* ta triijiio zjL^oU>vili rtputicije is la?tne moči. Zpodovina in^t5^il•^nia dokazuje človečko pozabl.ii\s>ct. Zato in. F.orirajo eeviaj tuili binkirji, opozarja-joč pozabljiv publikum na njib<"»vf\ imo. na. Treba pa v byt\w uppeha dobro in-i-erirati. Skrbno mora biti actitavljenft niionca in odvifno 3^ °^ te£a« ua liak nri:*iri jo oV-instvo inforniiimo o U.i-kom prediTvtu. Kolikor je anonca bolt-i&a, toli! +t vecji dobiček. V obratnim j:i«=l«»vanju «e mora* in^ratom posve, tnti i-t«» pozornost, kalior drugim po-di'tjbiJ^stim. • Ncrojcna neverta. »J :urra. dc^ Pe» bats« ^e jezi na franco^ki bi:< kra'izcm. Vsi kulturni narodi se nam moraj > smcJatSt pibe, če zvedo sledečo zc^odbo: L. 1-^58. f© Je narodi'a nekemu kmetu hčerka. Bi'r> ]e ba< med zetvijo, torej dela osroTrno. Kmet roj-tva svoje hčere n! raznanll takoi. nego šl-Ic- 20. dne. Obč. urad pa se ie rarle-zil: »V*ai tekom treh dni bi Jo bil moral naznan3ti!c In kmet )c bil ovaden ter je mora! pfa?ati 25 frnnkov Rlohc 7. v^err.l trcSki. Flačal je in cdšel d^mov. Niliče ni dc-al kmci: Zdai moraS hčer jivlti zn.->-va! Obč. urad pa vpisujc otr^ke le m prijavo starSev . . . Čas je poteka\ deki.- je doraslo, doseglo 25. leto, pestalo nevestm in se hotel) poročiti. In zabttrvalo le nrad-ne^a potrdila o svojem rnjstvu. A tu se le izkazalo. di dek'e sp'.oh ^e ni rolcro. fa-kaj nhčinska matrika je nima \T>^ane. Cerkv^ni rojstn! list, So!ska spriCeva'a nišo »cfici'alni« dokumenti: velja le to, kar irda račina. Zad-t-st.i. Zopet le tekd kme-tl^k! oče na obč. urad javit I. I ROM. rrjeno hicr. a zipet ^o pt zavrnili \n repet hfucll kazrovat*. IzVa/al se je pa. da je 25 fr. t* plačal. Ali deke Je le poinrlctro ter e sama javit, d.i je resnično rou-na. Toda nahru'ili so jo, da se mora legitimirati, privesti priče Itd. Ce Je s"!o vse po sreči, ie danes mordi že omr^ena. Gotov<« pa ni! Zakaj birokratizem . . .!! • Kratke, a debele nojce. NemSko žen-stvo ie kruto užaljeno. Ves Darmstadt jo po knn:i. »Frankfurter ZtR.t poroča, da Jo ner*.*ki p:«;a*c1j Kazimir I!d-chmid v rec.n! nevam^^ti ra svoje živ'Jenje. Irđal je zbirni'-: nove! in v enl teh zapi^al, d;\ »ho-ći nem«Va ^cna na kntkih, a debelih no-srih <^?1 ?iv1jen.ie.i To )t> povzročilo med nemSkimi ?enskimi ekscetencaml v Parm-^^ z znnmko ft. ?'.o. O.lda nai se proti nagradi sv. Petra ce&ta 2. IL Tnmažift. Kal ie EisaflDld — te se zna! Lekarnar Feller — SJcbica. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek* Odgovorni urednik: Ivan PodriaU Proda se ;od uioliini pogoi vsllko •!•!•• sko ogUdelo (1*80 X l'20 m) s ši-rotcim, krasnim okvirjem. Popoinotna novo. Pripiavno za kavarne, dvorane in dr. NatančncjSe poizvedbe na Ziinjskc-ga cesti 6, II., levo. 1375 lfino ta. ISO hl •• proda po ugodni ©enl. Event. se s?rejme sastopnlk, !<• bi poleg svojega predmeta piott proviziji prodajal to vino. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 1405 Kontorlstlnja knjfgovodklnja9 stanujoča v L:ubijani, $e s^rejnne proti dobri plači pri tvrdM P. Ćud*nf PreSernov« i:tiea 1 Zahteva se: Prvovrstna moč z najmanj 41etno praksa 1417 Knjigovodja obenem dober korespondent, vesten in zanesljiv, z dobrim! pri poroci I i, ie sprejme proti takoj^njemu v stopu pri velik em industrijske m podietju v okolld Ljubi tune. Ponudbe pod »Zanesljiv in vciten 1416' na upravo Slov. Naroda. 1416 Tužnim srcem niimnjamo, da Je naš oče, soprog, gospod Uillem Hrouot revldant btoioga nadzora, niltelaa v torek, dne 28. t. m. v starosti 63 let izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 4. popoldne iz hisc žalosti, Vojvode Milica c. 2t na pokopaliSče k Sv. Križu. V LJublJaaJ, dne 1. marca 1922, Rodblal Brovat, Mate'e. Zitz pOKbocga ozntnfli. Potrtoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in rnancem pretuino vest, da je nala srčno ljubljena soproga, ilata mama, stara mama, sestra in teta, gospa Marija Lajovic roj. Grilc dane« ob pol 12. po noći, po težki mukepolni, bolezni previđena s sv. zakramenti, v 67. leta starosti mirno v Gospodu zaspala veCno spanje. Pogreb se vrši v četrtek dne 2. marca ob 4. pop. Iz hiše žalosti v LJUji na litijsko pokopališče. Sv. maše se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. Utll«9 dne 28. febraarja 1922. IVaala lalovlot soprog; — Antoa, sođni svetnfk, Makao, trgovce, Mlll^al Stali, tovarnar, Al« Mat ravnatelj meščanske sole, Frtaol, trgovce, dr. Ladlilat, privatni uradnik, Jaako, trg. akad.; sinovi; — Mel por. Madlć, Anfci vd. Ti*. PavU por. Končtp, hčerke; — Marjaaa, •estra. — Val aaUlii m#U*t saalia. vaa2d la Makla}*. 6 stran .8LOVENSKI NAROD*, duc 2. marca 1^2. Stev. 60 Tome tarinske Fiat avtomobile typo 15 ter za l'A tono nosllne toto type 13 P. za 2 toni nosllne teže, type 18 BL. za 3 tone nosi Ine teže, in vse rezervne dele za te type ima vedno v zalogi in dobavlja v najkrajšem času. Jriamph-^ato Q?s.m. b. fl. Vica X, £axenbnrgersfr. 115 Gozdnim podjetjem! Želimo stopiti v stalne poslovne zveze s kakim gozdnim podjetjem poleg ali v blizini Drave, radi dobave raznega blaga za konstrukcijo zgradeb, deske, štajfle in letve do 200 vagonov letno in okoli 150 vagonov prvovrstnih drv. Podjetja, ki morejo ta sigurni posel stalno obavljati z nami, naj Čim preje pošljejo ponudbe s pogoji in označenimi cenami — franko ladja (čoln) ali splav na Dravi, ali franko plovna reka Begej kod Perleza. Filijala Ora-<*>*98ke btnsfie. PeHex (Banat). 1365 POZOR! POZOR! ^Ne zamudite prilike ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih ni?kih l cenah, dokler zaloga ne poide, ^ tvrdka < II nt. Kriiper, ^liublfana, Mastiti trg 26. Istotarn se sprejme šteparica zgornjih delov. Trieste Via Scipio Slataper IO. TeL 26 — 00 bis. Komfsionar i predstavnik manufakturnih stovarišta. Generalni predstavnik tvornica vunene robe f Ftril di Pietro Bertotto •- .i* ffaSkmosso (Biella). llaliiansko - ipslovopsko i i. za iiislrij« i tpimi (Uvoz • Izvoz) Kapital: Ut. 1.500.000. ZlMi Stlttt: lili. IH Uli IM. III. PcMma in glavna puMniia: lii (5), i Punio U Mb I i Uraia v Italija s vole, svinje, mast, maslo, živo in zaklano perotnino, jajca, vsakovrsten les, oglje in premog, cement, topinu, esence, posušeno sadje, fižol, žita itd. Izvata Sx Italije: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu; vsakovrstne klobuke in kape ter iese, žveplo, modro galico, kameno in morsko sol, riž, vsakovrstne čevlje, konferijo-nirano perilo in odeje, tehnične in meha-nične predmete, pisaine stroje itd. Za obvestlla se obtabtti na Jadransko tank« v Jugoslaviji In ttalfll. Vse posle opravlja poMa i lilain. Gnoja •• kupi vsaka množina. Ponudbe: Zgornja Siska štev. 92. 137- 2 oozička s Stiriml ko'esi mt» naprodaj. Ogledati te v Rožni dolini 145 1421 Voznika h konjem, n-o?enjenega, sprrjmem Hrani in stanovanje v hiši, plača dfl bra. Naslov pove uprava Si. Nar. 1392 Radi izselitve se ugodno proda trgovina z vsem inveutarjem. NćSiov [n,ve uprava Sov. .Naroda. 1381 ~!alii"iiSr v vsdki n.ioZini kupuie tvrdka Fr. Kham9 Mikloši^eca cesta S. 13 5 Suho BhRovo ogiie In bukova drva v gozdu ali sto-! č buko. god e kupi ob progi L|ub-ijana-Ceije. Ponudbe na puštni pr^dal štev. 103. 1403 gre na dom. Naslov pove upravn blov. Narodi. 1402 roSteno, smčno in delm-no, ki razume r.^ho, se sprejme k ma>i družini v ne>To. iJlač_i dob a. Naslov pove up a-va Slov. Nar. 1393 Planino popolnoma nov, iepe^rn^ bnrve, se radi oo-rirrikanja prostora proda. — Cena 55.OUO kron. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1360 Motorno kolo AVanderer", 2 c'!i~dra, 4 HP, v dobrem stanju, se proda. Og'eda se vsak Jan od 8. do 10. Naslov peve uprava Slov. Naroda._______ 1414 tafliiisiMBie .žče mirna gospcdiJn^ pri boljši rodbini. Ponud&e pod .Mirna 1413* na upravo Slov. Naroda. 1413 €lekiro pod|ct}e isče prlmerne sobe ?.n pisarno ali pisarni keca stika s sorodnim podjet-t rn. Ponudbe pod „Elektrobranche — 1-78" na upravo Slov. Naroc**. 1 ?78 BlosojniiorHn z prakso, tudl vei^a vseh k^ntomih de! 'cl! prererJti službo. Nastopi iahko akoj. Ponudbe pod „Izurjena 1424* na upravo S!ov. Naroda. 1424 Posiovodja za tova no lesn h izdelkev se Isče. Reflektira se sa:no na samostoino moC, vajen lesne stroke. Stanovanje na raz-pola^o Pom.dbe pod .»oženjen 1420" na upravo Slov. Maroka 1420 Sprejme se blape«? h kon'em, trezen in zanes1)iv (hrana in oskrba v hiši). sedar. sa-mostojen delavec — Janez Zor« mmn% Ljubl;ana-5p. Siska, CelovSka c. «t. 9l! 1404 Slike z Daše nvijere Cena 3 đlaarla- Dobiva •• v Narodni knjlgai^tl. Vabilo na • IL redni obeni zbor Posojilnics v Mariboru r. x. a o. p* ki se vrši w ■•Ini tebi v Marodnoa iomn dno 12. marex 1022 ok 10. mri. SPORED: 1. ČUanje In odobrenje zapisnika zadnjega obfnega zbora. 2. Liti.nje zapisnika o reviziji Poso-jilnice po Zadružni zvezl v Celju. 3. Poročito ravnateljstva. 4. Porobilo nadzormStva. 5. Potrdi'o nčunskegi zaključka 2« leto 1921. 6. Določitev remoneradie za ravnateljstvo fn nadzorniStvo. 7. Razdelitev Cistegi dobtOca. 8. Volltev enega čuna ravnateljstva. 9. Sprememba pnvil. 10. Slučajnosti. Računski zakljuČek je zadružnikom na vpogled v posojtln.čni pitjrni v Na-rodnetn domn. V Maribonif 25. februarja 1922 Perilo v delo se sprejme. Kclezijska ul. 3. 1406 Absolvlrav trgovskl akademik Iftće prlmernega mesta. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1347 Sprejme se otroško dekfe k I in pol leta starem j otroku čez (♦ai. K|e, pove uprava SI -venskega Naroda. 1407 Ućenca *c»terl Ima veselje do trgovine, a potrebno iolsko izobrazbo in ne iznod 14 let starega, spi jme takoj trg. firma J. Kuslan, Krao) (Gorenjtko). Kletno skladišče se 8a v najem v sredini mesta Vel kost treh sličnih | prostnrov v m 4?^XV73 rtHkot . T4* ; 8 18X5 45, 2 48 in 5 42X3 97, 2 87. Ponudbe oo 8. marca pod .Skladišče 1401" na upravo Slov. Naroda. 1401 Klcparji, pozor! ^rodasta se dva stroja* Eden za kroženje pločcvinr, e en za kiivljenjc pločevlne, po zelo nizkl cenL Naslov pove uprava SIjv. Naroda. 1377 ¥LODE smrekove, hrastove in bul'ove. vsnkn n nožino kupuje parna žaga V Scag-nottlp Ljubijanaj zn drž. kolodvorom 983 7>lj¥ ameriško, stroj«o in cilrndersko in toV j votno mast tvrcke Standard Oil Companv of New V^rk, ima vedno v zalogi A* Lampret. Ljubljana, Nun-ska al ca 19.____________________1111 Trgovski pomoAnlk melone strake, vešć slovenskeca, nem--kega ia itahj-nskega iezika "t r. d.^-lrtno tr^ovsko ^olo, Isče službe. N* ra^nofago tndi kave! a 10 Om) k rn Pc,-nudbe na naslov Karl Šebat, Z" Polskava-Pragersko \6 0 0. F. k\M ig's'.m'et i!«!!:;ri'i»t v L'ttblanl Wolfovs 11. InrrŠojem ep?a«eF««fa fer pnnratiii ?Ia-*o?irjeT in harrrnnieT speci elno strftkov-■o, ti*eno tn cer« Latve za okvire. Prva beogradska tvornica htev ima v zaogl vs;ikovr>fne l?tve za o'^virv-. Ta /.ahtevo po^lipmo vzorce. Izvrdba prvu- vrttn i. C ne brez k^rk :rericc Pozlatarsko podjetje Dogol ul> Pečrovio, Beograd, Ka*. Natalije br. 94. toaleti milo priporoča parfumerija S(rmolly Ljubljana, Pod Traoči 1. 1330 Slavio psijetls fll. in Val. Eccetio, Ljub!hnaf Trnovski pristan U iaprl«cžrna sodna zvedrnca, frevzema %ji^ovrs*^e v.soke «tavbet i^vili'ev nsfrtov ?n prors'tnov, oh;rstr»-no k(>n-ce5^o;vrflna r^'redova'nica ?* n»Wup m prodajo poststev in zemljisč. 8227 prosto va^on in večje množine v gozdu kupi J. Pogaćnlk, L(ub« l|anav Dalmatinova u!. l./I. Posredovalci $e dobro plačajo. i KORESPONDENTONJa) jj se išče za slovensko-nemSko in po možnosti franeosko kcrcsronđfnco .] In za druga pisarni?ka dea. Ponudile s ^Hko. preriji srrtčev^i tn cuni-cuhim vuae na naslov an. ekspedicije Drago Beseljak In drug, « Ljubljana pod .Stiassbourg". I3o4 • Iftće se lartch cstanovitve Inđustrife v Z. -ealji 3 stalno, večjo vodno silo blizu žele^nice, o!