Leto LXVII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v Uetrtek, dne 30. novembra 1939 Stev. 275. Cena 2 din Naročnina mesečna 25 Din, za inozem« »tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Urednifitvo je v Kopitarjevi ui. 6/1)1 SCOVEJSfEC Telefoni nrednlštva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Cekovnt račun Ljubljana itevilka 10,6)0 in 10.349 sa inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6b Človeštvo - ena družina Prva okrožnica sedanjega poglavarja katoliške Cerkve Pija XII., »Surnmi pontificatusc, ki je bila ol>javljena v enem najbolj usodnih trenutkov človečanske zgodovine, predstavlja listino, ki ni samo perečega pomena z ozirom na težka vprašanja današnjega časa, marveč hoče omikanim narodom svetu s svojimi smernicami odpreti tudi pot v srečnejšo in človeškega rodu dostojnejšo bodočnost. Papeževa poslanica svetu ni ne gola bogoslovska razprava ne samo učeno modrovanje ali pa kakšno bledo moralizirali je, naj bodo ljudje dobri, temveč s krepko besedo povzema ves krščanski nazor o življenju, da z njegovo lučjo razsvetli gosto temo naše dobe, pokaže, v kakšno brezizhodno zagato je od Boga odpadla družba zašla in obenem obrne njen pogled na vzore življenja, kakor jih je razodel Kristus in jih neprenehoma uči njegova Cerkev na zemlji. Pijeve besede so obenem sijajna dokumentacija kulture, ki jo je Rim kot središče krščanstva širil in utrjeval in jo danes ogrožajo nauki in prizadevanja, katerim je v njihovem strastnem zagonu in skrajnih ciljih čisto tuje čustvo prave mere, upruvnovešenosti in soglasja, ki je tako svojsko prav katoliški Cerkvi in njenim poglavarjem ter mislecem krščanstva. Teža okrožnice, ki je postala predmet razprav in razglabljanj v svetovnem tisku, je brez dvoma v ugotovitvi papeža, da vsi sodobni nauki, ki obožujejo kri, gmoto ali človeški kolektiv, grešijo v tem, da postavlja jo del na mesto celote, nedoločeno in negotovo na mesto točnega in gotovega, minljivo na mesto večnega in brezpogojno veljavnega, posamezne in delne ter od vsega drugega ločene stvari in ideje na mesto celote, enote in sklada. Lahko rečemo, da je v tem povzeta vsa vsebina okrožnice, posebno kolikor se tiče poglavitnih vprašanj našega časa, in da je ,v tem ves njen smisel izražen najbolj točno. Resnica, ki jo tu izreka Pij XII., se postavlja v njegovi poslanici v nasprotje z zmotnimi nazori in prakso ,ki prevrača krščansko miselnost in nravnost na področju države, domovine; naroda in mednarodnih odnošajev. Poglavar katoliške Cerkve in oče krščanske družine narodov nam kliče v spomin, kako je v resnici vesoljski (univerzalen) katoliški nauk, kako veže z nravstvenimi vezmi medsebojnih dolžnosti vse narode v eno samo človeštvo, v katerem ima vsak del svoje neodjemljive pravice, in kako se v tej luči vse, kar propovedujejo na eni strani sodobni učitel ji plemenske etike, na drugi pa oboževatelji kolektivizma, izkaže kot golo razdiranje človečanske skupnosti. Tako ugotavlja »šummi pontificatusc Vsako izključno naglašanje samozakonitosti enega ali drugega naroda ali kakršnegakoli občestva in skupine ter dela v celokupni človeški družini, kakor da je bitje in vrednota sam zase, da je vse drugo njemu podrejeno, on pa sam sebi najvišje in nezavisen od vseh drugih, onemogoča mednarodno soživljenje in dobre odnošaje med narodi, kar je neizogibno, ker se to protivi božjemu nravstvenemu redu, ki ga ne more nobena družba nekaznovano kršiti. Če se na to vrhovno nravstveno postavo ne oziramo, postane obstoj in razvoj človeške omike nemogoč in se uveljavi živalska postava premoči enega nad drugim in drugimi. Cerkveni učeniki nas opozarjajo na domoljubje in narodno zavest starih Grkov in Rimljanov. ki so nam v tem oziru zapustili sijajne zglede; krščanstvo, tako ponavlja Pij XII., naravno čednost ljubezni do domovine in rodu povišuje, poduliovlja in dviga v nravstveno postavo, ki je v skladu z vsemi drugimi nravstvenimi načeli in dolžnostmi krščanskega človeka. Naravni red, ki je od samega Stvarnika, ue pozna človeštva brez narodov, ki so v večjem ali manjšem obsegu samostojni, ni pa, ozir. ne sme noben narod biti tako neodvisen od drugih, da bi smel prezirati in izključevati neodvisnosti drugega. Medtem — tako pravi papeževa okrožnica — ko je človeštvo razdeljeno v avtonomne edinice, ki svoje notranje življenje urejajo same, so pa vse med seboj povezane po duhovnih, to je, nravstvenih ter po pravnih normah v veliko in urejeno človečansko skupnost v blagor celote in tudi ta skupnost ima že po Erirodi sami . svoje neprekršljive postave. Lju-ezen do naroda in domovine ni sama sebi namen, ne sme biti izključujoče samoljubje, ampak mora doprina.šati k skupnemu blagru vse človeške družine po mednarodnem sodelovanju, ki se mora prizadevati, kakor lepo pravi nek italijanski komentar okrožnice, da se ohrani dostojanstva vsega človeškega rodu bodisi na gmotnem in socialnem področju, bodisi v kulturnem oziru. Noben narod in nobena domovina ali država nima pravice, da bi prezirala ali celo potlačila drugo. Kdo ji je dal to predpravico in na kaj se naslanja? Krščanski nauk je ta, da majhna domovina in majhen narod nista nič manj sveta od velikega, marveč da sta pred Bogom enaka. Papež poudarja, da če je v narodnem ali državnem organizmu slabejši pred močnejšim, bogatejšim ali lokavej.šim pravno zaščiten, mora to veljati tudj v območju mednarodnega življenja. Ker pa so nekrščanska stoletja to pravilo prezirala in ga danes nekateri naravnost zamotajo, je nastala sodobna strahotna zmeda in mednarodno nesoglasje, ki nas vede v prvobitno divjaštvo in divjaške metode. Papež spominja sodobne pogane na stare: tudi rimski imperializem je bil toli omikan, da je poznal neka osnovna pravila mednarodnega prava na osnovi obče nravstvene postave. V tem je bil že začetek vesoljskega gledanja na svet in obče človečanske omike, čije temel ji se danes majejo. Rimski imperij je že preko lastne domovine priznaval območja drugih narodov v kulturnem in v izvestnem obsegu tudi v političnem pogledu, tako da so ti narodi uživali precejšnjo avtonomijo na podlagi nekih obče veljavnih pravnih norm, ki so se celo zabeležile. Sramota za današnji čas jc, da smo v tem oziru padli pod raven starega Rima in njegove politike! Evangelij je povzdignil prirodno ljubezen do naroda na vesoljsko raven, jo uvrstil v brez-jpogojno veljavni nravstveni red v lepem skladu Danes ultimat Sovjetov? Temna poročila o razvoju finskosovjetske napetosti Finski narod mirno čaka, kaj bo ukrenil nasilni sosed Nemčija zagovarja Sovjete - Italija pa Fince Helsinki, 29. nov. t. Reuter: Finska vlada se je snoči takoj po sprejemu sovjetskega odgovora, v katerem Molotov javlja, da Sovjetska Rusija odpoveduje nenapadalne pakte ined Finsko in Sovjetsko Rusijo zaradi tega, ker jih Finska nepre- ■ 6tano krši, zbrala k seji, in sovjetsko noto proučevala dolgo v noč. Začudila se je, da sovjetska vlada vztraja pri prvotnem očitku, da so Finci streljali na rdeče vojake, ko je preiskava ugotovila, da na tistem mestu, kjer je bilo streljanje, Finska sploh nima nobenega topa. Začudila se je tudi nad očitki, da Finska ogroža varnost Sovjetske Rusije, ko Molotov sam v svoji noti trdi, da šteje sovjetsko mesto Leningrad samo toliko prebivalcev (4 milijone), kakor vsa Finska skupno. Finska vlada je nato sestavila odgovor na sovjetsko noto. Odgovor je bil brzojavljen še ponoči finskemu poslaniku v Moskvi. Čeprav prevladuje občutek, da se pripravlja velika burja, je prebivalstvo ostalo mirno. Vojaške oblasti tudi niso ukrenile nobenih novih ukrepov za varnost meje. Niti dopusti finskih vojakov niso bili preklicani. London, 29. novembra t. (Radio Roma) »Times« objavljajo brzojavno poročilo iz Moskve, da tamkaj smatrajo položaj kot skrajno resnega. V vladnih krogih menijo, da Finska ne bo pristala na mimo rešitev spora v smislu sovjetskih predlogov. Na merodajnih mestih se je danes razširilo mnenje, da bo Sovjetska Rusija poslala Finski ultimat, v katerem bo zahtevala, da do jutri, v četrtek dne 30. novembra ob 6 url popoldne umakne svoječete 25 km daleč od iinsko-sovjetske meje in sicer na tistem oddelku iinsko-sovjetske meje, ki leži med Lagodskim jezerom in Finskim zalivom. Uradnega sporočila o sovjetskih namenih pa še ni in tudi ne bo prej objavljeno, preden sovjetska vlada ni proučila odgovor iinske vlade. Nove sovjeftske laži o obmejnih sporih ki jih ni bilo Helsinki, 29. novembra, t. (Radio Roma). Finska vlada najstrožje zanika poročila sovjetskega radia, da je prišlo do novih obmejnih sporov na finsko-sovjet-ski meji, pri katerih bi bili Finci udrli na sovjetska ozemlja. Ta poročila so izmišljena..Noben finski vojak ni prekoračil sovjetske meje. V kolikor je bilo mogoče sovjetske navedbe proučiti, gre_ za malenkostni dogodek na severu na polotoku R i bač i, kjer je neka finska patrulja v bližini kraja Pommangi izgubila telefonsko zvezo z drugo obmejno stražo. Druga straža je takoj šla na pot, da poišče prvo stražo in se prepriča, če se ni kaj zgodilo in zakaj ni telefonske zveze. Pri tej priložnosti so padli streli s sovjetske strani. Sovjetski vojaki so namreč vdrli čez mejo in odvedli prvo obmejno stražo. To velja glede prve navedbe sovjetskega radia. Preiskava o drugem obmejnem sporu pri L a -godskem jezeru pa je pokazala, da je gladko izmišljen, ker na tem prostoru sploh ni bilo nobene iinske obmejne straže. Na podlagi teh dveh dogodkov je sovjetska vlada odpovedala nenapadalni pakt s Finsko. Na podlagi ene lastne kršitve finskega ozemlja in na podlagi ene laži. Helsinki, 29 nov. c. Reuter po-roča, da so finske oblasti ukazale svojim obmejnim stražam, da naj se nekoliko umaknejo 6 sovjetske meje. Skandinavske države vse zaskrbljene »Bodočnost je temna — Nihče ne ve, kje bo Sovjetija nehala in kje Nemčija nadaljevala« Stockholm, 29. nov. b. Tisk skandinavskih držav je pot težkim vtisom dogodkov na finsko-sovjetski meji. Vsi so prepričani, da Sovjetija želi, da bi z vojno dosegla ono, kar se ji ni posrečilo diplomatskim potom. Še globlji vtis je napravilo na skandinavske države stališče Nemčije, ki podpira prizadevanja Sovjetske Rusije, kar se jasno vidi iz pisanja nemškega tiska. Iz vsega tega se vidi, kako temna je bodočnost, ker nikdo ne ve kje bo Sovjetska Rusija nehala in kje bo Nemčija nadaljevala. i Nemčija podpira Sovjetsko Rusijo Poročila o nemškem posredovanju izmišljena, ker takšna politika je nasprotna nemškim interesom na tem prostoru Berlin, 29. novembra, t. Poluradna za inozemstvo namenjena tiskovna agencija »D i c n s t aus Deutschland« objavlja članek o iinskem vprašanju, kjer ne prikriva svojih simpatij do sovjetskega stališča. »V tukajšnjih diplomatskih krogih« — tako piše ta nemška agencija — »je mnogo razumevanja i Za sovjetsko zahtevo, da se naj finske čete umaknejo 25 km daleč nazaj od sedanje iinsko-sovjetske meje nad Ljeningradom. Tako veliki velesili, kot je Sovjetska Rusija, vendar ni mogoče odrekati pravice, da si zavaruje svoj dohod do morja in da si s prijateljskimi sporazumi s svojimi malimi sosedami zavaruje svoje življenjske koristi.« članek zaključuje z napadi na Anglijo, ki da stoji za Finsko, katero da hujska k trdovratnemu odporu proti upravičenim sovjetskim zahtevam. Na Finskem je angleški vpliv prevelik in to je edina ovira, da ne pride do sporazuma. Nemški listi splošno ponatiskujejo moskovske dnevnike, kakor »Pravdo« in »Izvestja« ali vojaške liste kot »Krasnaja Zvezda« ali »Krasni Flot«, ki v ogorčenih besedah napadajo Finsko ter ji grozijo z »usodo Poljske«, ako ne bodo Finci pravočasno '"strmoglavili sedanjo vlado in si izlirali drugo, ki bo imela več razumevanja za dobro soseščino s Sovjetsko Rusijo. Glasilo maršala Goringa »E s s e n e r N a t i o -aalzeitung« pa objavlja zatrdilo nemških vladnih krogov v Berlinu, da je popolnoma izmišljeno, da bi bila Nemčija posredovala med Finsko in Sovjetsko Rusijo, ker bi to bilo popolnoma v nasprotju z zadržanjem Nemčije na tem prostoru. Nevtralni opazovalci v Berlinu so mnenja, da vse to kaže, da se Nemčija v nobenem primeru ne bo potegnila za usodo Finske in da mora biti potemtakem med njo in Sovjetsko Rusijo dogovor, ki Finsko prepušča dobri volji sovjetske sosede. Nevtralni krogi so prepričani, da si So-jetska Rusija tako imenovane obmejne spore izmišljuje. Septembra meseca, ko je vkorakala na Poljsko, je Sovjetska Rusija tudi govorila o »letalskih vpadih Poljske na sovjetsko ozemlje«. To se je zgodilo takrat, ko je Nemčija poljsko letalstvo že poplnoma zdrobila. Sedaj ponavljajo boljševiki isti manever proti mali Finski, in je verjetno, da bodo v finskem primeru sledili isti dogodki, kakor v Poljskem. Nevtralni krogi v Berlinu pričakujejo nasilnega nastopa Sovjetske Rusije proti Finski Glas iz Amerike »Primer lažnjivosti in surovosti« Newyork, 29. nov. t. Reuter: Neka visoka politična osebnost, ki noče biti imenovana, je v »N e w y o r k Times u« napisala članek glede finsko-sovjetskega spora. V članku srdito napada sovjetski imperializem, ki ga srečujejo tako v Evropi kakor v Aziji. V zgodovini bo le malo primerov za surovost in lažnjivost, ki jih sedaj Sovjetska Rusija uporablja, da si podredi majhni na-rodič in da si najde naslov za napadalno vojno. Amerika spričo takšnih dejanj, čeprav se dogajajo daleč od nje, ne bo mogla ostati brezbrižna. Članek zatem omenja poslanico predsedn:ka Roosevelta, ki je sovjetski vladi tudi sporočil, da bi vdor na Finsko zbudil zelo težak vtis med narodi Združenih ameriških držav. Zelo verjetno je, da se v Moskvi zelo malo zmenijo za to, kaj o njih mislijo v Združenih ameriških državah. Toda mi jih hočemo poprej obvestiti, kakšne bodo posledice, ki bi jih izzvali njihovi postopku Brez ozira na to, kaj mislijo v Moskvi o tem opominu, je naša dolžnost, da še enkrat sporočimo Moskvi, da finski narod zavzema prav posebno lepo in toplo mesto v srcu ameriškega naroda in da bi vdor rdeče vojske v to državo za celo vrsto let skalil ameriško-sovjetske odnošaje. Washington, 29. nov. b. Iz Helsinkija poročajo ob 16, da je predstavnik finske vlade izjavil, da je položaj izredno kritičen. Italija zagovarja Finsko proti Sovjetom »Vlogi napadalca in napadene države sta jasno izraženi« Rim, 29. novembra, t. Glasilo italijanskega zunanjega ministra groia Ciana »Tele-g r a p h o « najstrožje obsoja postopanje Sovjetske Rusije proti Finski. List pravi dobesedno: Ako potrebujemo primera, v katerem sta vlogi napadalca in napadene države jasno izraženi in za vsakogar jasno vidni, ga ne najdemo nikjer tako podčrtanega, kakor v iinsko-sovjetskem sporu. List na to napadi imperialistično politiko Sovjetske Rusije, politiko, ki je v službi boljševizma ter izraža upanje, da v tem sporu ne bo zmagal boljševizem. V Londonu črnogledi Stalin hoče s silo do cilja London, 29. nov. b. Tudi v Londonu smatrajo, da so postali odnosi med Finsko in Sovjetsko Rusijo kritični. Po umestnem in razumnem finskem predlogu ni bilo pričakovati, da bo Sovjetska Rusija poostrila položaj, toda danes je vsem jasno, da hočeta Molotov in Stalin doseči svoje cilje s 6ilo. Po mnenju poučenih krogov za Rusijo ne more biti več umika, ker bi se sovjetska vlada blamirala nasproti svojemu narodu. V Angliji dvomiijo, da 6e bo mogoče izogniti oboroženemu 6popadu med obema državama. 3500 rdečih letal v »obrambi« proti 150 finskimi Kopcnhagen, 29. nov. c. Iz Helsinkija Tiajajo vesti, da so Sovjeti zbrali ob finski meji 3500 letal, ki bodo izvedla vse priprave za >obrambo« pred 150 finskimi letali ki baje mislijo imperialistično napasti Sovjetsko Rusijo. Romunski petrolej za italijansko orožje Romunija se skuša približati Madžarski in Bolgariji Budimpešta, 29. nov. b. »Magyar Nemszeti« poroča iz Bukarešte, da vedno bolj prihajajo do izraza napori za zbližanje odnosov Madžarske in Bolgarije z Romunijo. Nova romunska vlada se, kakor vse kaže, načelno ne brani stopiti v neposredna pogajanja z omenjenima državama glede perečih vprašanj. Ta novica, kakor trdi bu-kareštanski dopisnik bukareštanskega lista, je povzročila v vseh balkanskih prestolicah veliko za-dovoljnost. Med romunsko in italijansko delegacijo so se pričela pogajanja za oživitev obojestranskega prometa. Pogajanja se vodijo na temelju izmenjave romunskega petroleja za italijansko orožje. Kakor znano, je Italija pred uvedbo sankcij za časa abesinske vojne bila najboljši kupec romunskega petroleja. Obojestranska prizadevanja, da se romunsko-italijanski trgovinski odnosi spravijo na prejšnjo višino, so vsekakor značilni zaradi tega, ker ponovno dokazujejo vedno večje zanimanje Italije, da dobi čimvečji vpliv na Balkanu, razen tega pa da pokaže tudi Romuniji odpor proti tendenci, da Nemčija monopolizira romunski petrolejski trg. Clodtus v Pesti z drugimi človekovimi dolžnostmi in učil vse narode, da sestavljajo kot otroci božji eno samo družino. Krščanstvo je postavilo nad vse minljive stvari, nad usodno meno držav, družb in rodov ter nad njihove plemenske gone in spore načelo neke stalnosti, absolutnih načel in resnic pa pravice in ljubezni, da sc morejo nasprotja premagati v duhu vesoljske človečanske morale, ki ima svoj izvor v Bogu, ki je sama harmonija. Odsev te harmonije bodi medsebojno sodelovanje v družbi narodov, ta harmonija pa je nemogoča brez omejujočih in urejajočih norm, brez dolžnosti, ki odgovarjajo pravicam, brez duha ravnotežja, prave mere in odgovor^ nosti posameznika za vso družbo in družbe za posameznika, brez zavesti, da, kakor del ne more uspevati brez celote in proti njej, tako mora tudi celota propasti, če en del drugegu zatira in tlači. Vsako pravo, tudi pravo naroda, je zato, da pospešuje blagor vsega človeštva, torej tudi mojih sosedov, ne pa da se napredek in moč naroda snuje na propadu drugega. Seveda je tak napredek le navidezen in pogubi močnejšega tako, kakor je le-ta pogubil šibkejšega. Imeli borm» priliko, da bomo tudi druge misli okrožnice Pija XII. poudarili, kakor zaslišijo. Budimpešta, 29. nov. b. Pod vodstvom tajnega svetnika dr. Clodiusa pride te dni v Budimpešto nemška gospodarska delegacija, ki bo sodelovala pri razpravah madžarsko-nemškrga odbora, katerega naloga je, da od časa do časa nadzira izmenjavo blaga med Madžarsko in Nemčijo in da se prilagodi položaju. »Nemszeti Ujsag« poroča, da bo Madžarska postavila nekaj vprašanj, ki se nanašajo na uvoz iz Nemčije. Pogajanja bodo trajala nekaj dni. Zlemunska vremenska napoved: Hladneje, v zahodnih krajih delno oblačno, v primorju jasno. Po dolinah in kotlinah jutranja megla. Ponoči ponekod mrzleje. Državno nadzorstvo nad žitom in drugim živežem članek o hrvatski avtonomiji »Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek, kjer govori o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko, koliko je bilo doslej storjenega. Nato pa med drugim pravi: »Do ustanovitve banovine Hrvalske je prišlo na predvečer velike vojne. Takrat je bilo v svetu veliko vznemirjenje in tudi pri nas. Posrečilo se nam je, da smo ohranili nevtralnost, treba pa je vedeti, da danes niti nevtralnost ne rešuje držav velike škode, kaj še le, da bi ji prinašala velike koristi... V takih razmerah ustanovljena banovina Hrvatska ne more prebivalstvu dati tistega, kar bi sicer mogla dati v drugih razmerah. Blagri naše avtonomije pa se vendar le lahko precenijo, če pomislimo, kaj bi bilo, ko bi je ne bilo... Niti naša avtonomi ja, ki 6ino jo imeli pred prevratom do leta 1918, ni bila idealna. Vendar je ta avtonomija za časa vojne pomenila veliko dobroto! Njej se imamo zahvaliti, da v vojski nismo gospodarsko docela propadli ter da v banski Hrvatski ni bilo lakote. Ko gledamo tak položaj in ko poleg tega mislimo na prihodnjost, tedaj še le uvidimo, kako modro in pametno je bilo, da je predsednik dr. Maček napravil sporazum, ki je omogočil ustanovitev banovine Hrvatske in njeno avtonomijo. To so vsekakor velike pridobitve. Toda, kakor smo že rekli, uredba o banovini Hrvatski še ni izvedena...« Nato list na-glaša še druge naloge, ki so potrebne rešitve, poleg političnih vprašanj boj zoper špekulante itd. Kateri list zastopa HSS Te dni je Mačkovo glasilo »Hrvatski Dnevnik« iz Slavonskega Broda« prineslo tole sporočilo: »V Slavonskem Brodu izhajata tednika »Posavska Hrvatska« in »Ilrodska Riječ«. Kakor nam sporoča krajevna organizacija HSS iz Slavonskega Broda, ta dva tednika nimata nič skupnega s HSS, zato tudi nič skupnega s krajevno organizacijo HSS v Slavonskem Brodu. Vse, kar se v teh listih piše, pomeni mnenje posameznikov, ki se zbirajo okoli teh dveh listov, kar se sporoča pristašem v okraju Slavonski Brod.« — Nato je list »Posavska Hrvatska« odgovoril takole: »Nikdar se nismo izdajali za glasilo organizacije HSS. Cemu tedaj zanikanja? Da bi pa s HSS ne imeli nobene zveze, to je drzna laž. Naš list zastopa mišljenje posameznikov, ki se okoli njega zbirajo, kakor vsak drugi list. Ce pa smo člani HSS in če delamo v duhu HSS, kdo je poklican naše delo zanikavati? Ali mar gospoda iz mestne organizacije, med katerimi so taki, ki s HSS nikdar niso imeli nobenih stikov? Ali člani stranke nimajo zveze s stranko? Po mnenju te gospode bi nihče, ki se ne strinja s kakim članom krajevne organizacije, ne mogel imeti zveze s stranko. Tako bi stranka kmalu ostala brez pristašev.« — Kakor poroča »Hrvatska Straža«, zastopa »Posavska Hrvatska« načela hrvatskega nacionalizma, torej frankovstva, »Brod-ska Riječ« pa je nekaka podružnica zagrebške »Nove Riječi«, ki je glasilo SDS. člani hrvatske zaščite v policijski službi Hrvatski listi poročajo: »Poveljnik zaščite v Zagrebu Kovačič jo izjavil dopisniku »Zagrebškega lista«: »V samem Zagrebu je ^2500 zaščitnikov, ki vedno nastopajo. Danes bi zmogli imeti celo 50.000 mož, ker se zdaj ljudje vsak dan priglašajo v zaščito. Zdaj pa ne potrebujemo tistih, ki se doslej niso upali oglasiti. Tudi sicer se zdaj zaščita čisti vsak dan bolj. Vsakdo, ki se je najmanj pregrešil zoper dostojanstvo in čast državljanov, je črtan iz vrst zaščite. Doslej se nam je posrečilo nastaviti pri policiji kakih 100 članov, kakih 50 do 80 pa v raznih drugih službah.« Zastopnik čshov in Slovakov v skupščino Novosadski »Dan« piše iz Belgrada, da se nekateri politični krogi zavzemajo za to, da bi pri prihodnjih volitvah v Jugoslaviji kandidiral tudi kak zastopnik Cehov in Slovakov, katerih v naši državi živi kakih 80.000. Ce morajo, tako trde tisti politični krogi, imeti svoje manjšinske zastopnike v skupščini narodne manjšine Madžari, Nemci in morda celo Romuni, morajo dobiti svojega parlamentarnega zastopnika tudi Cehi in Slovaki, ker ni nobenega pametnega vzroka, da bi ga ne dobili, bodisi v skupščini bodisi v senatu, saj so nam ti narodi najbližji. List pravi, da bi bilo najbolj primemo, ko bi Cehi in Slovaki izmed sebe zbrali kakega takega moža, ki se ne peča s strankar- j stvom. ki pa je pri vseh slojih obeh narodov enako priljubljen. Madžari zahtevajo svojo stranko Iz Sombora poročajo listi: V Bački Topoli je yil sestanek prvakov bivše madžarske stranke, ki se ga je udeležilo 250 'judi. Bivši senator dr. Imre Varadi je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju ter naglasil, da danes ni nobene ovire več za čim bolj prijateljske odnose med Madžari in Srbi. V Jugoslaviji je, pravi dr. Varadi, 500.000 Madžarov, ki bi imeli pravico do 10—12 j>oslancev, zahtevajo pa le tri. Dr. Leon Deak je naglasil, da so Madžaii lojalna narodna manjšina, ki nič drugega ne želi, kakor to, da dobe svoje pravice, ki so jim v postavi utemeljene. Zahtevajo madžarske šole. Razcepljenost v politiki bo mogla Madžarom samim škodovati. Na konferenci so naglašali, da je treba obnoviti bivšo madžarsko 6tranko. Zato so naprosili dr. Vara-dija, naj naznani oblastem, da bi bivša madžarska stranka znova začela delovati. Nameščenci SUZ0R-ja federativno organizirani V Subotici je imela svoj izredni občni zbor :veza uslužbencev socialnega zavarovanja. Namen tega občnega zbora je bil z ozirom na spremenjene politične razmere v državi spremeniti tudi način organizacije, in sicer organizacijo postaviti na federativno podlago. Tako bodo poslej ustanovljene tri zveze, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Na čelu vseh teh treh zvez pa bo stala vrhovna zveza, ki bo za zdaj imela še svoj sedež v Zagrebu, pozneje pa vsako leto drugje. Belgrajski delegati društva so sicer dejali, naj bi reorganizacija počakala, dokler se ne spremeni in ne reorganizira socialno zavarovanje in dokler ne vemo, kaj bo z Osrednjim uradom v Zagrebu. Toda zagrebški in ljubljanski delegati so se izrekli za takojšnjo spremembo. Posamezne organizacije se morajo v treh mesecih izreči, ali hočejo biti včlanjene v Ljubljani, Zagrebu ali Belgradu. Nadzorstvo žitne zaloge po mlinih Belgrad, 29. nov. A A. Na podlagi uredbe o spremembah veljavnih določil in izdanju novih od 16. septembra 1939, je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o priglaševanju zalog žita. Cl. 1. Osebe, ki se pečajo z žitno trgovino, kakor tudi trgovski mlini (mlini, ki kupujejo žito), so dolžni uvesti in v redu voditi »žitno knjigo«. V to knjigo bodo vpisovali vse zaloge pšenice, koruze, »rži, ječmena in ovsa, kakor tudi pšenične moke, kolikor jo bo pri dotičnih osebah in v omenjenih mlinih na dan objave te uredbe, kakor tudi vse spremembe, ki nastopijo glede teh zalog po tem dnevu. Razen tega bodo v teh krajih zabeležene tudi vse kupne in prodajne pogodbe za žitarice,- kjer bo treba navesti rok, kraj in cene pogodbenih nabavk. Trgovci, katerih zaloge, oziroma katerih skupni mesečni zaključki ne presegajo 2000 kg žita ali moke, so oproščeni obveznosti, da bi vodili žitne knjige. Cl. 2. Osebe in tvrdke, ki so po zgornjem členu obvezne voditi žitne knjige, morajo v začetku vsakega meseca in najpozneje do 10. v mesecu poslati pristojni splošni upravni oblasti prve stopnje prijavo o stanju zalog na zadnji dan preteklega meseca in o končnih količinah v tem pre-tečenem mesecu. Na podlagi teh prijav bo splošna upravna oblast ugotovila stanje zalog in končnih količin za vse svoje področje, poročilo o tem stanju pa bo poslala neposredno ministrstvu za trgovino in industrijo v oddelek za notranjo trgovino najpozneje do 15. v mesecu. Cl. 3. Voditev žitnih knjig in pošiljanje pri- jav epada pod nadzorstvo splošne upravne oblasti prve stopnje. To nadzorstvo bo izvrševala upravna oblast po svojem okrajnem kmetijskem referentu, v mestih pa, ki imajo pravice splošne upravne oblasti, po referentih za trgovino ali posebnem referentu mestnega poglavarstva. Zgoraj navedene osebe in mlini, ki morajo voditi žilne knjige, so dolžni legitimiranim organom oblasti dovoliti vstop v vse svoje poslovne prostore in jim staviti na ogled vse poslovne knjige in pisma ter jim dati vsa potrebna pojasnila v zvezi s poslovanjem z žitaricami. Oblastni organi morajo pri pregledu postopati v mejah določb te uredbe in podatke, s katerimi so se seznanili pri pregledu, ohranili kot uradno tajnost. Cl. 4. Osebe in mlini iz čl. te uredbe, ki ne bi postopali po določbah uredbe, oziroma, ki ne bi dajali točnih pojasnil ali pa ne bi dovolili dostopa pooblaščenim organom v poslovne prostore in dali na pregled poslovne knjige, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 50.000 din in z zaporom do 30 dni. Te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje. Dohodki o denarnih kazni gredo v korist banovinskega sklada za strokovni pouk po § 406 trgovinskega zakona. Cl. 5. Vse javne prometne ustanove (železnice, paroplovne družbe in avtobusna podjetja) so dolžne voditi točne podatke o prometu žitaric (nakladanje, skladanje, prekladanje) in te podatke v mesečnih pregledih pošiljati prometnemu ministrstvu zaradi statistike. — Cl. 6. Podrobnejša določila za izvajanje te uredbe izdaja minister za trgovino in industrijo. — Cl. 7. uredba začne veljati na dan objave v »Službenih novinah«. Uredba o zalogah živeža Belgrad, 29. novembra. AA. V sporazumu z ministrom za vojsko in mornarico in kmetiisk:m ministrom je finančni minister- predpisal pravilnik za izvajanje uredbe o zalogah nrane. Ta pravilnik ureja vprašanje nabave zalog hrane, kakor tudi ostala vprašanja materialne, denarne in nadzorstvene narave zaradi pravilnega poslovanja in zavarovanja državnih interesov pri izvajanju uredbe o zalogah hrane. Za nabavo zalog hrane po naprej določenem načrtu in po prej izdanih načelnih sklepih ministrskega sveta ne veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu, pač pa se nabave te hrane izvajajo po določbah tega pravilnika, in sicer na sledeči način: z neposrednim nakupom od proizvajalca, zadrug, zadružnih zvez, trgovcev z živežem, kakor tudi drugih ustanov, ter z nakupom na borzi Za nakup hrane določa minister za vojsko in mornarico oziroma kmetijski minister tričlansko komisijo, v kateri sta dva člana državna uslužbcnca, tretja pa sme biti zapriseženi zasebni strokovnjak. Ta komisija sklepa pogodbe in opravlja nakup na kraju samem, prevzema živila, in jih oddaja v upravljanje, vse to pa po pismenih navodilih pristojnega ministrstva. Nakup živil opravlja komisija ali zaupnik svobodno, kakršne 60 pač razmere v dotič-nem kraju. V kolikor za nakup hrane pristojni minister ne izda posebnih stalnih ali začasnih pismenih navodil, se mora za vsak nakup sestaviti pismeni račun. Zaloga živil, ki se nabavlja po določbah tega pravilnika, se bo spravila in hranila v državnih pro-t štorih, v samoupravnih in v najetih poslopjih od' strani samopravnih in drugih oseb. Skladišča bodo določena po krajevnih potrebah. Za zavarovanje živinskih zalog v posebnih primerih bo nrnister za vojsko in mornarico, oziroma kmetijski minister sklepal in odobril pogodbe, po katerih bodo sopogodbe- jnz v donavski banovini Belgrad, 29, nov. m. Zaradi okrepljenega delovanja na terenu bo jutTi seja banovinskega odbora JRZ za donavsko banovino. Seje ee bodo udeležili vsi predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij, kakor tudi imenovani in izvoljeni senatorji. Na sejo bosta prišla tudi predsednik JRZ in predsednik vlade Cvetkovič in prvi podpredsednik JRZ in predsednik senata dr. Anton ko roš e c. niki dolžni hraniti pri sebi živila in jih pozneje, ko bo izplačana vrednost te hrane ali doplačilo, dobaviti. Pogodba mora računati s primerom, če država ne odkupi hrane v določenem roku, koliko bo povrnila so-pogodbeniku za shranitev, varovanje, manipulacijo, obresti na kapital i. dr. Prav tako mora po pogodbi biti določeno, po kakšni ceni bo prodajalcu plačana hrana v primeru prevzema. Kmetijski minister bo ustvaril zaloge živil za pasivne kraije v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje, z notranjim ministrom, ministrom za vojsko in mornarico in trgovinskim ministrom, po potrebi pa tudi z drugimi zainteresiranimi resorL Kmetijski mlnisiter bo ustvaril te zaloge v pasivnih krajih s sodelovanjem zadrug, okrajnih rezervnih sikladov, mestnih poglavarstev in občinskih, upravnih ali drugih ustanov in organizacij, ki bi za to stvar prišla v poštev. Prav tako se bo a primemo propagando prizadeval, dati zasebnikom navodila, da ustvarijo zaloge 7A svoje potrebe Kmetijski minister bo na podlagi sklepa ministrskega sveta določih pogoje za razdelitev hrane v pasivnih krajih, način plačila ali povrnitve živil Prevzeta živila se lahko plačajo v gotovini v normalni ali znižani ceni ali pa z opravljanjem dela pri javnih gradnjah. V čisto pasivnih krajih se sme siromašnim družinam izdajati hrana tudi brezplačno, če tako odloči ministrski svet. Z istim odlokom, po ka/terem se daje hrana brezplačno prebivalstvu ali pa po znižani ceni, se mora ugotoviti, kako se bo znesek vrednosti te hrane povrnil skladu. Z istim odlokom ministrskega sveta, s Katerim se določa izdajanje hrane za delo ali za znižano ceno ali pa brezplačno, se morajo določiti tudi krediti, s katerimi se bo pokrila vrednost teh živil oni ustanovi, ki je živila nabavila in izplačala Vse delo pri preskrbovanju pasivnih krajev z živili je pod nadzorstvom kakor to določa ta pravilni?«. Fond za državne zaloge živil se bo ustanovil pri finančnem ministrstvu in bo pod nadzorstvom finančnega ministra. Finančni minister določa osebje, ki bo opravljalo posle pri tem skladu in vodilo potrebne knjige po navodilih, ki jih on izdaja. Denarna sredstva za ta sklad bo zagotovil finančni minister. S temi sredstvi bodo nakupovali hrano, krili stroška za pridelovanje, ohranitev in obnovo hrane, prav tako j>a tudi vse ostale stroške, ki bodo nastali pri izvajanju uredbe o zalogah živil in pri izvajanju tega pravilnika. Nadzorstvo nad vsemi denarnimi oosli tega sklada bo imel poseben odbor. Kljub vsemu je ureditev države najvažnejša Belgrad, 29. nov. m. Po snočnji vladni seji minister v predsedstvu vlade dr. Konstantinovii Mihajlo zbranim časnikarjem izjavil, da se je vlada med drugim snoči pečala z novimi političnimi zakoni in da je sklenila, da se morajo ti zakoni izdelati v najkrajšem času in predložiti v razpravo ministrskemu svetu. Ta napoved je danes spet precej razburila posamezne politične skupine, ki so spet začele ugibati o novem vladnem zakonu ter iskati orientacijo v zvezi s prihodnjimi poslanskimi volitvami. Toda čeprav se zdi, da vprašanje novih zakonov o volitvah poslancev, o tisku in o društvih stopajo vedno bolj v ospredje, vendar le nad vsem tem, kakor nad drugimi notranje političnimi vprašanji še vedno stoji vprašanja preureditve države, to je preureditve krajev izven banovine Hrvatske. To vprašanje je zaradi svoje resnosti in važnosti postalo osrednje politično vprašanje, ki je na dnevnem redu in ki je še vedno odprto ter ga je tudi iz državnih interesov treba čimprej zapreti in spraviti z dnevnega reda. Zato se s tem vprašanjem pečajo vsi merodajni krogi. Včeraj je znani vseuč. prof. dr. Mihajlo Ilič, eden od treh strokovnjakov na srbski strani pri sklepanju sporazuma s Hrvati, v svojem listu »Napred« znova v posebnem članku naglasil, da državne koristi zahtevajo, naj se najprej izvede. (Članek prinašama dobesedno zgoraj. Ur.) Kriza v društvu akademsko izobraženih žensk v Zagrebu Zagrebško društvo akademsko izobraženih žensk je v zvezi belgrajskega takega društva, kjer je središče te organizacije. Kakor poročajo zagrebški listi, se je z ustanovitvijo banovine Hrvatske pokazala potreba ustanoviti samostojno hrvatsko društvo, ki bo samo ko centrala v zvezi tudi z inozemskimi društvi. Zaradi tega je predsednica „te dni odstopila, , ,„ „,. Ne odlagajte preureditve države! Važen članek srbskega profesorja dr.liiča ljivo. Zagrebška vremenska napoved: Nespremen- Nov napad na tajnika SOS Petrinja, 29. nov. m. Tajnika SDS Stevana Gajiča so snoči spet napadli njegovi še neznani politični nasprotniki. Gajič je sedel v gostilni svoje sestre z dvema prijateljema in poslušal radio! Medtem je neznana oseba sprožila skozi okno strel iz revolverja, ki pa Gajiča ni zadel. Policija je uvedla odločno preiskavo, toda doslej napadalca še ni mogla izslediti. Gajič je v zadnjem času dobil več grozilnih pisem, v katerih mu politični nasprotniki groze s 6mrtjo. Belgrajske novice Belgrad, 29. nov. AA. Gradbeni minister dr. Miha Krek je sprejel danes dopoldne zastopnike časopisov. Povedel jih je skozi novo zgrajeno državno tiskarno in si z njimi vred ogledal tudi začeta dela pri graditvi poslopja gradbenega ministrstva. Belgrad, 29. nov. AA. Vsem, ki nameravajo obiskati razstavo nemške knjige v muzeju kneza Pavla od 9. do 20. decembra, je dovoljena polovična voznina na železnici. Olajšava velja za odhod od 7. do 20., za povratek pa od 9. do 22. decembra. Belgrad, 29. nov. m. Deseti pododbor Rdečega križa v Belgradu je organiziral štiri prostovoljne tečaje za bolničarke. Četrti tečaj se je danes končal in so bili zaključni izpiti. Izpitom je prisostvovala tudi predsednica društva Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Belgrad, 29. nov. m. Ob 150 letnici francoske revolucije je bila snoči na Kolarčevi ljudski univerzi akademija, na kateri je govorilo več govornikov, ki so poudarjali velike pridobitve revolucije za ves svet. Belgrad, 29. nov. m. V spomin 90 letnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna priredi Prosvetno društvo v Belgradu v soboto, 2. decembra letos, ob pol 9 v veliki dvorani Ruskega doma, Ulica kraljice Natalije 33, večer z izbranim programom. O Prešernu bo predaval pesnik dr. Tine Debeljak iz Ljubljane. Osebne novice Belgrad, 29. nov. m. V dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani je prestavljen za računskega kontrolorja 7. skup. Franc Zupan, doslej v zetskem finančnem ravnateljstvu v Pod-gorici. = Diplomirana sta bila na juridični fakulteti v Ljubljani gg. Drago Zuza iz Celia in Stanislav Osterc iz Maribora. Čestitamol Pod naslovom »Ne odlagajte!« prinaša v svoji številki od 29. novembra belgrajski list »Napred«, ki ga izdaja dr. Mihajlo Ilič, vseučiliški profesor belgrajske univerze, dolg članek, ki se peča z vprašanjem takojšnje preureditve države. Ker je članek izpod peresa tega strokovnjaka važen dogodek, ga prinašamo: »Da bo državna preureditev res državna in | ker bi te ne bile izločene, marveč bi ostale povezane s skupnimi državnimi zadevami.. Tako bi Hrvati upravljali ne le svoje hrvatske zadeve ter sodelovali pri upravljanju splošnih zadev, ki so skupne, kar je v redu, marveč bi sodelovali tudi pri upravljanju slovenskih posebnih zadev, torej tudi srbskih posebnih zadev, kar pa očividno ni v redu, ker bi te zadeve morali upravljati Srbi, res preureditev, mora biti izvedena v celoti in pod | T^^ vodstvom ene ideje, ki naj se logično ter dosledno izvede, Z akti od 26, avgusta tega leta pa, ki 60 imeli za neposredni svoj predmet reševanje hr. vatskega vprašanja kot tistega vprašanja, ki ga je bilo treba z ozirom na notranji in zunanji položaj čim nuijnejše reševati, pa je bila preureditev države izvedena le deloma. Vendar pa izdana uredba o razširjanju določil o banovini Hrvatski tudi na druge banovine, kakor tudi o njihovem medsebojnem združevanju dokazuje, da so tudi takrat uvideli, kako ie nemogoče ostajati na pol pota ter da je izvedeni akt v resnici le začetek, ne pa konec državne preureditve. Pri tako deloma izvedeni državni preureditvi je bilo mogoče obstati še tudi, dokler na banovino Hrvatsko niso bile zares prenesene vse zadeve, ki po tej preureditvi spadajo v njeno pristojnost. Resnica je da je ta delna preureditev največ zato, ker je pač le delna, celo v tem kratkem ča6u povzročila vznemirjenje v krajih, ki po njej niso bili prizadeti, vendar 60 oblasti kljub, temu v glavnem mogle še normalno delovati. Zdaj pa, ko se je prenos zadev na banovino Hrvatsko že izvršil, bi ne bil le slučaj, ko bi ostali pri tej delni preureditvi Da se človek o tem prepriča, naj gre do temelja, ki je na njem izvedena ta delna preureditev. V stvari je ta preureditev bila izvajana od osnovne ideje, da so zadeve, ki so ločene, in zadeve, ki so skupne, splošne. Splošne zadeve naj se upravljajo skupno. Posebne zadeve hrvatske — ker se je le o njih govorilo — pa je treba prepustiti Hrvatom, da jih 6ami upravljajo. Načelno bi zoper to ne mogel nihče ugovarjati, ko bi se prav tako postopalo s [»osebnimi slovenskimi ln s posebnimi srbskimi zadevami, ker poleg splošnih skupnih ter posebnih hrvatskih so gotovo tudi posebne slovenske in srbske zadeve. Če se ne bo tako postopalo, tedaj bodo nastale velike nadloge in težave od tistega trenutka dalje, ko bo banovina Hrvatska popolnoma začela izvrševati to svofo pristojnost Dovolj je, če pri tem pomislimo na delovanje skupne vlade ter na delovanje skupnega narodnega zastopstva. Te nezgode in te težave bi izhajale iz dejstva, ker razlikovanje zadev na posebne in pa splošne, ki je izvršeno na eni strani, ni izvršeno tudi na drugi strani, za|idi česar je tisto, kar je tam posebno, tukaj 6plošno in skupno. In medtem ko tam (na Hrvatskem) posebni organi vodijo posebne zadeve, bi tukaj bile v rokah skupnih organov poleg splošnih tudi posebne zadeve vseh tistih krajev, ki niso prišli v sestav banovine Hrvatske. Konkretno povedano, jemljemo za zgled slovenske zadeve, bi bila stvar taka: Hrvati bi upravljali svoje posebne hrvatske zadeve. Toda t Isti mah bi delujoč t skupni vladi in v skupnem narodnem predstavništvu upravljali skupne zadeve, obenem pa tudi posebna slovenske zadeve. deve upravljajo sami Hrvati. Tega, kar ni v redu, niti ne žele Hrvati, niti ne morejo želeti, ker jo temeljna težnja vsega njihovega boja bila enakopravnost. Iz tega težavnega stanja, ki je polno težav za pravilno delovanje oblasti, bi mogli brez težav priti, če se poleg banovine Hrvatske ustanovita še dve drugi enakopravni enoti, slovenska in srbska. Za to poleg sološaega razloga govori še posebni finančni razlog. Pred sporazumom se je v boiju zoper centralizem in zoper režime večkrat navajal razlog, da so nekateri kraji linančno izrabljali druge. Zdaj po sporazumu bi se ne smelo pustiti niti sumnje takega očitka. Ta očitek P'i bo mogoče iztrebiti le, če 6e započeto delo izvede do kraja Držeč se pregovora: »Čist račun — dol-ga ljubezen!« — je treba stvari tako urediti, da se bodo stroški posebnih zadev plačevali s posebnimi sredstvi, stroški skupnih zadev pa s skupnimi. To pa nikakor ni mogoče, dokler se na tej strani s skupnimi sredstvi plačujejo stroški splošnih in posebnih zadev ki še, niso ločene od drugih. To pa more biti povod, da se bo neupravičeno še naprej razširjala trditev, češ da en kraj vzdržuje drugega itd. Vse tedaj govori za to, da je treba čim prej izvesti nadaljno preureditev države. To preureditev zahteva Interes tistih delov naše države, ki doslej po preureditvi niso bili prizadeti. Toda preureditev zahteva tudi interes tistega dela, kjer je preureditev izvedena, kakor tudi interes države same. Interes države ne le zato, ker je to interes vseh njenih delov in njen interes, temveč tudi zaradi tega, ker bi 6e potem šele pokazalo, da nad vsemi med seboj enakopravnimi deli države stoji država kot celota, država kot jamstvo njihove enakopravnosti ter varuh njihove varnosti. Pri vsem tem pa so ljudje, ki trde, da je a tem treba počakati do volitev, da bi svobodno izvoljeni narodni zastopniki odločili o tej preureditvi. Najsi bo želja še tako velika, to stališče zagovarjati kot demokratsko, vendar to stališče ni upravičeno, ni demokratsko. Ni demokratsko zato, ker enakost zahteva, ko se je z ozirom na razpoloženje v erem kraju uporabil člen 116 ustave ter se izvedla delna preureditev, da ee zopet z ozirom na razpoloženje v drugih krajih tudi tam izvedejo isti ukrepi. Kajpada bo zadnjo besedo imelo ljudstvo. Toda prav zato, da bi ljudstvo moglo pravilno spregovoriti, mu je treba pokazati vprašanje t celoti, ter nato pred njegovo sodbo treba postaviti ne delno, temveč popolno preureditev oržave. Drugačno ravnanje bi bilo neupravičeno in škodljivo, ker bi povzročilo velike zmede in težke spore med ljudstvom. Posledica .tega bi mogla biti, da bi bil ves napor za sjsorazumno rešitev naše notranje ureditve brezuspešen. Temu pa se je treba v najvišjem interesu države in naroda vsekako; izogniti.« Nemški vojni načrti (Po napovedih „Daily Dispatcha") Nobene ofenzive na suhem — Spomladi velikanski letalski napadi na Anglijo — »Osamljenje in izstradanje Anglije« London, 28. nov. t. »Sunday Dispatch« objavlja članek, v katerem posnema bistvo najnovejših nemških vojnih načrtov, ki da so bili j>o njegovih informacijah sprejeti pri zadnjem posvetu med Hitlerjem in njegovimi vojaškimi svetovalci. Načrti pa bi bili naslednji: 1. Zamisel velike suhozemske ofenzive na ■ahodni fronti je opuščena. Namesto tega pa bo Nemčija okrepila svojo gospodarsko, letalsko in pomorsko vojno proti Angliji. 2. Spomladi bi se začeli veliki napadi nemških bombnikov na angleška obrežna in industrijska mesta. Do takrat pa bi nemška letala v manjših skupinah neprestano napadala angleško ozemlje, da bi »zdrobila an- i. gleške živce«. 3. Pomorska vojna se bo takoj razširila in zaostrila s pomočjo podmornic in min, in sicer proti angleški vojni mornarici in proti angleški pomorski trgovini. 4. Istočasno bo nemška diplomacija razvila veliko delavnost pri nevtralnih državah, naj opuste vsake trgovinske zveze z Anglijo, ki jo je treba osamiti in izstradati. Na suhem y Pariz, 29. novembra. A A. Havas: Na zahodnem bojišču je bilo popolnoma mirno tudi včeraj. Tu pa tam je bilo nekaj topniškega Btreljanja, predvsem na področju reke Blies. Razen tega so kri-žarili tudi manjši ogledniški oddelki. Topniški ogenj, ki se nadaljuje severnovzhodno od Saarge-niunda, nima nobenega določnega cilja. Gre za topniško streljanje, ki ima bolj demonstrativni značaj. Včeraj tudi letalei niso bili posebno delovni. Le nekaj krajevnih ogledniških poletov je bilo. Nemška letala so letela nad vzhodnim delom Francije in enkrat tudi v južnovzhodnih predelih. ) Avstralska divizija pride v Evropo Cannbera, 29. novembra. A A. Reuter: Avstralski ministrski predsednik Menzis je dal danes v predstavniškem domu izjavo, v kateri je med drugim dejal, da bo po vsej priliki v začetku prihodnjega tedna poslana v Evropo ena avstralska divizija. Na morju Potopljene ladje London, 29. nov. t. Reuter: Admiraliteta poroča, da je parnik »R u b i s l a te« (1023 ton) zadel na mino in se potopil na južnovzhodni obali Anglije. Posadka je štela 17 mož. Samo trije so rešeni, 14 jih je utonilo. »Bremen« fn še 50 drugih nemških ladij v Murmansku ' London, 29. novembra. A A. Havas: Častniki neke nevtralne ladje, ki je danes priplula v Veliko Britanijo, so izjavili, da je nemški oceanski ,parnik »Bremen« zasidran v Murmansku in poškodovan, posebno njegovi stroji. Ecjpn izmed častnikov je izjavil, da Je v Murmansku zasidranih Ke okoli 50 nemških ladij. Vest o potopitvi »Londona« neresnična Admiraliteta nadalje uradno še enkrat zanika, a poročilo nemškega pomorskega poveljstva, da je nemška podmornica uničila angleško križarko vrste »London* (9000 ton) nikakor ne odgovarja resnici. Angleški plen zadnjega tedna Admiraliteta javlja, da so angleške vojne .adje v tednu od 18. do 25. novembra zajele 21.000 ton blaga, namenjenega Nemčiji. V tem tovoru je bilo za 11.000 ton petroleja. Skupni plen v 12 tednih vojne znaša sedaj že 463.000 ton. Neznana podmornica pri Dardanelah Carigrad, 29. nov. b. V bližini Dardanel so ^pazili podmornico neznane narodnosti. Trgovskim ladjam so bila že dana navodila, naj storijo vse potrebno za varnost plovbe. * London, 29. nov. t. Reuter: Mornarji, ki so po potopitvi pomožne križarke »Rawalpindy» ostali pri življenju, so bili danes slovesno sprejeti v Londonu. Na vežbališču kraljeve garde jih je pozdravila tisočglava množica, nagovoril jih je pa admiral Little s krasnim nagovorom, v katerem je dejal, da so se slavno borili, čeprav 60 je zgodila nesreča, in da so tako nadaljevali slavna izročila angleške mornarice. Bayonne, 29. novembra. A A. Havas: Člani posadke francoske jadrnice, ki jo je potopila neka nemška podmornica v bližini šjianske obale, so se vrnili v Bayonne. Vsi izražajo svoje zadovoljstvo nad bratskim sprejemom, ki so jim ga priredili v Španiji. Pripovedujejo, da je nemška podmornica priplula na površje blizu jadrnice in izstrelila nekaj granat, tako da je posadka imela zelo malo časa na razpolago za vkrcanje na reševalni čoln, iz katerega jih je rešila neka španska ladja. London, 28. novembra. AA. Reuter: Neka pomožna ladja je našla 19 brodolomcev s švedske ladje »Gustav Reuter«. Vse so prepeljali v bolnišnico. London, 29. nov. b. Tukajšnji mornariški krogi trdijo, da je bila mala nemška križarka »E m • den« tista ladja, ki je istočasno s križarko »Deutschlandt napadla in pomagala potopiti britansko križarko. V zraku Angleška poročila velikem številu z obale opazovalo borbo, ki se je končala na škodo nemškega napadalca. Nekoliko poznejo je priletel šo en bombnik tipa Heinkel, katerega so napadla angleška letala in ga po kratki borbi strmoglavila v morje. Od dne 16. oktobra dalje so angleške protiletalske sile uničile 23 nemških letal, ki so priletela nad Anglijo, odnosno nad Orknejske in Šet-landske otoke. Včeraj so angleške letalske sile napadle nemški otok Borkum, ki je oporišče nemškega letalstva za naj>adanje angleških obali in za polaganje min. Navzlic hudemu protiletalskemu streljanju so se angleška letala vrnila nepoškodovana na izhodišče. Nemška poročila London, 29. nov. t. Reuter: Letalsko nrtnlstr- I nila v Nemčijo, stvo poroča: ' Nemški bor Berlin, 29. nov. t. Vrhovno vojno poveljstvo javlja, da so angleška letala poskusila napad na otok Borkum. Napad je bil odbit. Angleška letala niso napravila nobene škode. Tuja letala nad Belgijo Bruselj, 29. nov. b. Uradno poročajo, da so tri neznana letala preletela belgijsko področje. Belgijski lovski aparati so se takoj dvignili v zrak, protiletalsko topništvo pa je pričelo obstreljevati neznana letala. Letala so odletela v smeri proti Nemčiji. Trdijo, da je bilo eno letalo sestreljeno. Belgijska obrambna letala in protiletalsko topništvo so napadli tuja letala, ki so večkrat preletela Bruselj v veliki višini. Novica, da je bilo eno izma-i letal sestreljeno, se doslej še ni mogla potrditi. * Berlin, 29. nov. t. (Radio Roma.) Nemška letala so priletela nad srednjo Francijo. Po kon-Sanem izvidniškem delu so se nepoškodovana vr- V bližini northumbrijske obale na Angleškem je bilo sestreljeno nemško letalo. Ljudstvo je v Nemški bombnik je bil prisiljen, da je pristal na švicarskem ozemlju, kjer je bil zaplenjen, posadka pa internirana. Položaj na Poljskem Poljska vlada v Franciji objavlja listo ustreljenih in zaprtih odiičnikov ter poročilo o obsežnih aretacijah Pariški list »Le J o ur E cho de Pariš* objavlja daljša poročila o položaju na Poljskem. Poročila prihajajo na naslov poljske vlade, ki ima svoj sedež v Angersu v Franciji in kjer se stekajo vse novice, ki se tičejo Poljske, v posebnem poročevalskem oddelku vlade. Iz imenovanega pariškega lista posnemamo nekatere podatke: Medtem ko je vzhodna Poljska priključena Sovjetski Rusiji, je zahodna Poljska razdeljena v tri nove pokrajine (Gau) ter priključena neposredno nemški državi. Iz zahodne Poljske je zbežalo veliko število poljskih družin, ki so se porazgubile po ostalem nekdanjem poljskem ozemlju ali pa so bile tako srečne da so prišle čez mejo. Ustreljeni Drugi, ki niso zbežali, morajo prenašati usodo, trdo usodo naroda, ki je bil premagan. Veliko število ljudi, ki so prej stali v ospredju političnega življenja, je šlo v zapore. Mnogi so prišli pred sodišče, ki jih je obsodilo na smrt. Tako javljajo iz Pomorjanskega, da so bili v zadnjih dneh obsojeni na smrt naslednji poljski od-ličniki: Potvoroieski, voditelj Katoliške akcije, Tomaž Komierotoski, papežev komornik, Micislas Chlapotcski, brat bivšega poljskega poslanika v Parizu, Jan Zollowski, bivši član poljskega Narodnega odbora v Parizu za časa svetovne vojne, Stanislav Karlowski, bivši senator, grof Poninski, Jan Szolderski, Tomaž Grocholski, Barcoszewski, bivši župan v Bydgošču, stolni kanonik Zablocki iz Gnjezna, Jankowski, župan mesta Inowroclaw. Vsi so bili ustreljeni. To pa so samo najbolj vidni med njimi. Smrtnih obsodb pa je bilo mnogo več. Po mestih so bili po izvedbi smrtne obsodbe nalepljeni letaki, na katerih je stalo, da so bili ustreljeni zato, ker so bili »izdajalci Nemčije« in duhovni voditelji Poljske v zadnjih dvajsetih letih. Večina med zgoraj naštetimi je starih 60 let. Tiskovni urad poljske vlade v Franciji je nadalje v uradnem sporočilu objavil, da je bilo vseučilišče v Krakovu zaprto. Potek dogodka je bil naslednji. Nemške oblasti so povabile vse profesorje in učitelje vseučilišča — 160 po številu — na posebno konferenco, kjer naj bi jim govoril neki Nemec. Med njegovim govorom je prišlo dp protestov in končno so profesorji zapustili dvorano, ker se jim je vsebina govora zdela takšna, da je ne morejo poslušati. Ko so prišli profesorji na ulico, so jih pobrali, naložili na avtomobile in prepeljali v zapor. Pri tej priložnosti so imeli posebne neprilike bivši rektor univerze in priznani zdravniški učenjak profesor Ca-simir Kostanecki, ki je bil tudi že predsednik poljske akademije znanosti, nadalje profesor Zel, bivši predsednik državne komisije za kodificiranje zakonov, profesor Kpnopczycki in profesor Lehr-Splamnski, znani jezikoslovec. Profesorje so prepeljali v posebno taborišče blizu vojašnic, kjer so prenočili. Nato so bili odpeljani v koncentracijska taborišča v notranjost države. Med profesorji jih je nekaj, ki so stari nad 70 let. V Krakovu so bili priprti tudi profesorji Akademije za rudarstvo kakor tudi velika večina ravnateljev srednješolskih zavodov in upraviteljev ljudskih šol. Tudi med prebivalstvom Krakova jih je bilo nekaj prijetih in odvedenih v zapore. Pri tej priložnosti so se na ulicah odigravali odvratni prizori. Tudi iz Poznanja prihajajo poročila, da so bili aretirani mnogi profesorji tamkajšnjega vseučilišča. Zaprti Mnogo Poljakov iz Pomorjanskega, Poznan-skega in Šlezije je bilo poslanih v koncentracijska taborišča v notranjost Nemčije. To velja za moške prav tako kakor za ženske. V nekem koncentracijskem taborišču v Nemčiji se nahaja tudi žena bivšega poljskega poslanika v Parizu gospa Chlapoicska. Prav tako žena ustreljenega Polvoroicskega. Rdeče pristanišče na Donavi Pogajanja v Bratislavi za sovjetsko železnico čez Slovaško Bratislava, 29. nov. t. Havas: V Bratislavi trajajo že nekaj časa rezgovori med zastopniki Nemčije, Slovaške in Sovjetske Rusije, da bi se Sovjetski Rusiji olajšal železniški pristop k Donavi. Sovjetska Rusija naj bi po tem dobila tudi svojo svobodno cono na Donavi, ver- Setno kar v bratislavskem pristanišču. Sovjetska tusija bi pomagala zgraditi tudi posebno železnico, ki bi šla od sovjetskih Karpatov čez Zi-lino do Donave. To bi bila ena izmed najkrajših železniških zvez med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ki si mnogo prizadeva, da bi prometne stike s ivojo sovjetsko prijateljico čim bolj olajšala. So- vjetski pridelki bi prihajali neposredno k Donavi, od koder bi se potem prepeljali po Donavi in po številnih kanalih Bavarske v osrčje Nemčije. Načrt je velikega j>omena, ako bi se zgodilo, da bi vojna dolgo trajala in bo Nemčija potrebovala izdatne pomoči Sovjetske Rusije. Toda zaradi nekaterih drugih okoliščin političnega in ideološkega značaja pogajanja bolj počasi napredujejo. Tudi neka tuja velesila (Italija ?) se je zanimala za te načrte in na prizadetih mestih stavila vprašanje, če so resnična, ker bi se takšni načrti baje nikakor ne ujemali z njenimi življenjskimi koristi. Japonci in Sovjeti otipavajo drugi druge Tokio, 29. nov. AA. Reuter: Zunanji minister Nomura je včeraj poklical v zunanje ministrstvo sovjetskega poslanika Smetanina in ga ojwzoril na to, da sovjetska vlada ni odgovorila na japonski predlog še iz decembra lanskega leta o sklenitvi novega ribiškega dogovora med Jaj>onsko in Sovjetsko Rusijo. Sklenitev takega pakta bi po sodbi Tokia pomenila prvi korak za zboljšanje sovjetsko-japonskega razmerja. Sovjetski poslanik Smetanin ■ je obljubil japonskemu zunanjemu ministru, da bo ta japonski predlog poslal v Moskvo in da ni v zvezi s tem predlogom dobil nobenih novih navodil Sovjetski poslanik je nato v ponovnem razgovoru izjavil japonskemu ministru Namuri, da je sovjetska vlada sklenila urediti ne samo ribiško, ampak tudi vsa druga odprta rusko-japonska vprašanja. Toda Sovjetska Rusija pričakuje, da bo tudi Japonska zavzela do Sovjetske Rusije prijateljsko stališče in da se bo iskreno z njo pogajala. V jajx>nskih političnih krogih pozdravljajo to izjavo sovjetskega poslanika in poudarjajo, da bi mogla biti temelj trajnega sjiorazuma. Jafionski listi priporočajo, naj se Japonska potrudi za sklenitev sporazuma s Sovjetsko Rusijo, Stališče Amerike k položaju v Evropi Pariz, 29. nov. c. (Informations de Presse) Tukajšnji politični krogi pripisujejo velik pomen odmevom, na katere je naletel zadnji nedeljski govor predsednika vlade Chamberlaina v Zedinjenih državah. Vse ameriške radijske postaje so govor tedaj prenašale, uradne vtise o govoru pa je podal ameriški zunanji minister Cordel Hull, ko je izjavil: 'Zadovoljen sem, toda prav nič presenečen, da je predsednik vlade Chamberlain s tolikim poudarkom izjavil v svojem govoru, da ni možen trajen mir brez obsežne in varne trgovine med posameznimi narodi.« Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da je to v vojnem času prva jasna ameriška izjava, ki postavlja ameriško politiko nekako ob stran zaveznikov. To izjavo je treba spraviti v zvezo s stavkom iz Rooseveltovega sporočila Hitlerju pred izbruhom sovražnosti, ko je Roosevelt izjavil, da bodo Zedinjene države rade sodelovale pri oblikovanju nove mirne Evrope. To se pravi — vzeto v zvezi z novo Hullovo izjavo, da se ameriška vlada ne bo odtegnila sklepom, ki jih bo po končani vojni narekovalo novo nastalo stanje. Lord Lloyd se vrača v Anglijo Belgrad. 29. nov. t. Reuter: Lord Lloyd, predsednik organizacije »British Council for Foreign relations«, ki je zadnje čase potoval j>o Balkanu, so je danes z brzovlakom čez Italijo odpeljal nazaj v Anglijo. Nemški komunistični voditelj Thalman umrl v ječi London, 29. novembra, c. Današnji »Daily Herald« objavlja vest, da je voditelj nemških komunistov Ernest Thiilmann umrl v ječi tik pred podpisom nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo pred 23. avgustom. Ob podpisu r>ogodbe so voditelji sovjetov v Moskvi zahtevali, da mora biti Thalmann izpuščen. Odgovorjeno pa jim je bilo, da je Thalmann v ječi umrl, ne da bi pri tem omenili, kako je umri. Scheidemann umrl Kodanj, 29. novembra, c. Danes je izvršil tukaj samomor prvi kancler nemške republike v letu 1918 socialist Filip Scheidemann. Bil je dolgo voditelj nemških socialistov in leta 1933 pobegnil na Dansko. Leta 1919 je odstopil kot prvi kancler nemške republike, ker ni maral podpisati versajske mirovne jDogodbe. Protihitlerjevska organizacija razkrinkana v Monakovem London, 29. novembra, e. Reuter j>oro?a, da so v Monakovem odkrili tajno protihitlerjevsko organizacijo, ki je nosila Roiimovo ime in si je nadela dolžnost, da mora maščevati Rohma, ki je bil ubit v junijskih dnevih leta 1934. Kako »izvažajo« letala iz Amerike v Kanado Ottarca, 29. novembra. AA. Havas: Ameriški zakon prepoveduje izvoz letal zračnim potom čez mejo. Zaradi tega je bil glede desetih letal, namenjenih Kanadi, ki so se spustila na letališča v bližini mejo, izvršen sledeč postopek. Letala so peljali po tleh do kanadske meje, nakar so ponovno vzletela. Drobne novice Bruselj, 29. nov. AA. Havas. Uradni list prinaša kraljev dekret o imenovanju van de Me-Iebreeka za bruseljskega župana. Novi župan bo prisegel danes dojx>ldne. Madrid, 29. nov. AA. Havas. Neki potniški vlak se je iztiril včeraj dopoldne v Alcazariu. Dve osebi sta mrtvi, 19 jih je pa ranjenih. Pet ranjencev je v obupnem stanju. Popolna pomorska blokada Nemčije začne 4. decembra Kako bosta odslej Anglija in Francija skupno nastopali, plačevali in prevažali Pariz, 29. nov. (Est Radio) Izšla so navodila za praktično gospodarsko sodelovanje Anglije in Francije v smislu sklepa vrhovnega vojnega sveta z dne 23. novembra. Navodila pravijo, da bo vsako ministrstvo moralo sestaviti natančen pregled nakupov, ki jih hoče napraviti za kritje svojih potreb, ter pregled o denarnem kritju za nakupe. Ti pregledi bodo prišli pred posebni ministrski odbor (predsednik v Franciji je Daladier, v Angliji pa Chamberlain), ki bo vse pregledal, primerjal in končne sklepe poslal »koordinacijskemu odboru« v Londonu, ki bo imel pregled čez vse fiotrebe obeh imperijev in bo dokončno sklenil, kaj se bo kupilo, kje, za koliko, kako se bo blago plačalo, kako prepeljalo in kako porazdelilo. Tudi diplomatični zastopniki Anglije in Francije v tujini so že dobili vsa potrebna navodila, kako naj sodelujejo pri izvedbi sklejKiv koordinacijskega odbora. To bo neke vrste hrbtenica gospodarske blokade, ki jo Anglija in Francija vodita proti Nemčiji, da jo »kaznujeta za njena protipravna dejanja v pomorski vojni«. V Parizu upajo, da bo zapora nemškega izvoza Nemčiji v najkrajšem času odvzela vsako možnost, priti do mednarodno veljavnih plačilnih sredstev, brez katerih si gotovih surovin pod nobenim pogojem ne bo mogla pri-baviti. V Parizu izjavljajo, da se bosfa Anglija in Francija pri blokadi Nemčije, ki se pričenja dne 4. decembra, ozirali na nevtralne države, ki naj same sodelujejo in si svoj položaj olajšajo s tem, da bodo strogo na to pazile, da njihove ladje ne bodo sprejemale nemškega blaga, kajti nevarno je, da ne bi Nemčija poskušala svoje blago prodajati nevtralnim državam, da bi ga one potem kol svoje blago prodajale naprej v tujino. Anglija in Francija da bosta posebno strogo pazili na to, da bo to nemogoče, in nevtralne države, ki bi se dobrih nasvetov ne držale, bi si nakopale težave, za katere bi bile one same odgovorne. Stališče Nizozemske Amsterdam, 29. novembra. AA. Snoči je v Haagu izšlo poluradno sporočilo nanašajoče se na najnovejše nemške in britanske vojne ukrepe na morju. Sporočilo pravi; Zaradi poostritve vojne na morju sta obe vojskujoči se stranki izdali nove ukrepe, ki so prizadeli tudi nas in nam ustvarili nove težkoče, posebno v krajih, ki so v ne|x>sredni ali posredni zvezi s plovbo. Za zdaj lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da bo Nizozemska mogla pustiti svoje ladje še nadalje v prometu. Po nesreči, ki je zadela parnik »Simon Bolivar«, so se naši pomorski krogi sestali na resno tajno sejo, ki so se je udeležili pomorski strokovnjaki in njihovi tehniški svetovalci. Medtem si pa naša diplomacija prizadeva, da zavaruje naše nevtralnostne pravice nasproti obema strankama. Proti naredbi, ki je včeraj izšla v Londonu, je naš tamkajšnji poslanik vložil odločen protest. Proti drugim oblikam oviranja naše plovbe, ki so navzkriž z določili mednarodnega prava, bodo naša oblastva nedvomno ukrenila kaj podobnega pri pristojnih činiteljih. Nemčija napovedala Angliji protiblokado Amsterdam, 29. nov. b. Berlinski dopisnik »Telegrapha« poroča, da je nemško zunanje ministrstvo zaradi angleško-francoske blokade napovedalo protiblokado vsega britanskega izvoza. Pri tej blokadi bo irelevantno, če bodo blago prevažale britanske ali nevtralne ladje. Na vprašanje dopisnika, kakor bodo v tem primeru nevtralne države, na primer Nizozemska, lahko vzdrževale promet s svojimi kolonijami, so nemški merodajni krogi odgovorili, da Nizozemska kakor vsaka druga država, lahko na primer pošlje svoje ladje v Genovo, od tam pa lahko prevaža blago po železniški poti. Angleški premog za Italijo London. 29. nov. b. Končana so jiogaianja med Anglijo in Italijo, glasom katerih bo Italija dobila 4 milijone ton premoga v teku prihodnjega leta. Italija je bila prisiljena zahtevati potrebno množino premoga v Angliji, ker ga ni mogla dobiti v Nemčiji. Italija ima pod orožjem 868.000 mož Rim, 29, novembra, t. (Radio Roma). Na merodaj-nih mestih izjavljajo, da je 868.000 vojakov, ki jih ima Italija pod orožjem, več kot zadosti, da more Italija mirno gledati v hndočnn.ct. jp np more pr???*!?*!*! noben dogodek na vsem ozemlju od Alp tja (k) Libije in italijanska vzhodne Afrike. (jjOApo-dLaKStvo Anketa banske uprave zaradi prilagoditve prejemkov draginji Na inicijativo Delavske zbornice v Ljubljani je sklical ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen anketo radi prilagoditve mezd (službenih prejemkov) delavstva (nameščenstva) naraščajoči draginji. Tozadevni akt bana naše banovine g. dr. Natlačena se glasi: »V poslednjem času je zaznamovati, da so začele znatno naraščati cene blaga raznim obrtnim izdelkom in kmetijskim proizvodom. Ker se med drugim posebno občutno dvigujejo zlasti tudi cene življenjskih potrebščin in je mogoče pričakovati zaradi izpremenjenih razmer tudi še nadaljnjega zvišanja cen. je potrebno, da se prilagodijo naraščajoči draginji tudi zaslužki delavcev, odnosno nameščencev. Zato razpisujem — upoštevajoč določbe čle- na 3 uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in raz-sodništvu — anketo pod vodstvom kraljevske banske uprave zaradi porazgovora med delo-dajalskimi in delojemalskimi organizacijami o možnosti in načinu regulacije mezd, odnosno zaslužkov v skladu s cenami, na dan 5. decembra ob 9 dopoldne v knjižnični dvorani palače kraljevske banske uprave na Bleiweisovi cesti 10, II. nadstropje. S tem ukrepom hoče banska uprava kot posredovalka med delodajalci in delojemalci, da se izognemo trenjem, ki jih ponekod že povzroča mezdno gibanje na terenu in o katerih je pričakovati, da bodo še večja ter se o vprašanju razpravlja meti samimi zastopniki osrednjih organizacij v neposrednem razgovoru.« Domača proizvodnja tekstilnih surovin V novembrski številki »Jugoslovanski rotar« priobčuje ravnatelj Drž. tekstilne šole v Kranju dr. inž. Franjo Kočevar članek o preskrbi naše države s tekstilnimi surovinami. Iz članka posnemamo, da imamo v državi premalo predilnic za bombaž. Domača produkcija je danes dosegla že 1200 ton. Toda to krije komaj 5 odstotkov potrebe domačih predilnic po bombažu. Domač bombaž odgovarja jx> kakovosti severnoameriškemu. Bombaž je čist. Dolžina vlakna znaša sedem osmin do 1 in ena osmina angleškega palca, to je povprečno 25 do 26 mm. Prede se lahko do angleške številke 30 in izbrane vrste celo do številke 36. Delajo se tudi že poskusi za izboljšanje kakovosti, zlasti z uvedbo novih vrst. V najboljšem primeru bi mogli z domačo produkcijo kriti 50 odstotkov domače potrebe bombaža. Ostalo količino bo treba kriti z nadomestnimi vlakninami. Kot najprimernejše nadomestno vlaknino za bombaž je omeniti kotonizirano koprivo, ki bo jo mogli gojiti v velikih množinah ob Donavi, Dravi, Tisi in Savi. Kopriva je v pretekli svetovni vojni po krivici prišla ob dober sloves, ker so se pod njenim imenom prodajale najrazličnejše prepredene vlaknine, medtem ko se je kopriva dejansko uporabljala za najfinejše častniško perilo. Kot nadomestilo za bombaž bi mogli dalje uporabljati kotonizirano konopljo. Konoplje pridelamo letno približno do 40.000 ton. Cena koto-nizirane konoplje je približno za sto odstotkov večja kot cena bombaža. Trdnost je večja, prožnost je manjša kakor pri bombažu. Kotonizirano konopljo bodo mogli mešati med bombaž ali narezano umetno svilo. Za kulturo konoplje bi se mogli okoristiti predvsem manj koristni močvirnati predeli države. Najhitrejše bi lahko nadomestili del bombaža in volne z narezano umetno svilo ali celulozno volno. Surovin za izdelavo viskozne umetne svile imamo v Jugoslaviji dovolj. Žal še. danes nimamo tvornice za izdelavo umetne svile, čeprav so bili že davnaj dani vsi predpogoji za racionalno obratovanje take tovarne. Lanu pridelamo letno 10.000 ton. Domač lan predemo lahko do številke 40. Večinoma se rosi ter je neenakomerno, navadno preveč goden. S po-sajanjem najprimernejšega semena, z zajamčeno višjo odkupno ceno ter zgradnjo umetnih močil- nic bi mogli znatno povečati proizvodnjo in izboljšati kakovost domačega lanu. Najbolj se zdi avtorju škoda onih 50 milijonov din, katere Jugoslavija izda vsako leto za uvoz jute. Ves ta denar bi lahko ostal doma. Pri nas sicer juta ne uspeva, vendar imamo doma dovolj zelo primernih nadomestkov. V Nemčiji so del jute nadomestili z našo konopljo. Kljub višji ceni zaradi večje trpežnosti konzument ne bi trpel škode. Če bi glavni konzumenti vreč iz jute (n. pr. monopolska uprava) predpisali, da morajo biti vreče izdelane iz domačih surovin, bi tekstilna industrija kmalu našla še cenejša nadomestila, ki so juti vsaj enakovredna. Zelo primerno nadomestilo za juto je žukovina (metličevje), ki je tipična rastlina našega dalmatinskega Krasa. Poizkusi avtorja' na državni tekstilni šoli v Kranju so pokazali, da ima preja, izdelana iz nekultivirane žukovine, približno enako trdnost in večjo razteznost kakor enako debela preja iz jute. Z obrezovanjem grmičevja bi se kakovost prediva iz šib žukovine znatno izboljšala., Avtor pripominja, da je mogoče za izdelavo prediva za vrečevino izkoristiti tudi vrhove šibe in hmelj. Forsirati bo treba tudi proizvodnjo naravne svile, kar je v Jugoslaviji tudi mogoče. V Jugoslaviji daje 9 milijonov ovac letno nad 15.000 ton mešane volne, ki se porabi večinoma v domači obrti za izdelavo preprog, grobega sukna, odej in pletenin. Le približno 10 odstotkov porabi domača industrija, do 5 odstotkov se izvozi. Z ozirom na velik uvoz volne bi mogli na pašnikih v naši državi, ki jih je veliko, povečati število ovac za 50 odstotkov. Toda uvožene volne ne bomo mogli nadomestiti z domačo, dokler se ne izboljša kakovost domače volne. S smotrnim selekcioniranjem in križanjem bomo sčasoma pri enakem številu ovac lahko pridelali mnogo večjo količino volne. Če pa bomo število ovac povečali do skrajne možnosti, bomo z zboljšano domačo volno lahko krili mngo potreb domače tekstilne industrije. Dotlej si bomo morali pomagati na enak način kakor Nemčija pri svoji wollstri, to je z mešanjem celulozne volne ovčji volni. Z lanitalom, to je umetno volno iz kadeina si zaradi njenih lastnosti, predvsem zaradi majhne trdnosti, zaenkrat ne bomo mnogo pomagali. O. dr. inž. Franjo Kočevar poudarja v zaključku članka potrebo, da se v državi zgradi čim prej tvornica za izdelavo umetne svile. Prekmurski gozdovi Prekmurje je daleč od Ljubljane — Ljubljana premalo ve za Prekmurje. lin vendar je to kos dragocene slovenske zemlje, ki bi mu bilo treba posvečati več pozornosti, namreč razmeram, ki živi v njih slovensko ljudstvo po Prekmurju in ki niso ravno rožnate. Zato opozarjamo slovensko javnost na zadevo, ki je neizmernega gospodarskega pomena za vse Prekmurje in glede katere bo treba že v najbližji bodočnosti podvzeti odločne korake. Kakšno je gospodarsko stanje v lendavskem okraju, najbolje razvidite, če primerjamo ta okraj s kočevskim, ki velja za najbolj siromašnega v državi. V kočevskem okraju odpade na prebivalca 1.40 ha poljedelske zemlje in 1.25 ha gozdne površine. V lendavskem okraiju pa 0.65 ha poljedelske zemlje in 0.16 ha gozda na prebivalca. Ze to razmerje dovolj pojasnjuje večno preseljevanje Prekmurcev, njih romanje v tujino za kru- Za jugoslovanski patent št. 8967 od 1. sept. 1931 na: »zaporni drsnik za pline in tekočine" se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Ceni. ponudbe na: patentni inženjer ine. Hlnko Petrlč, Ljubljana. Beethovnova ulica 2 Moške zimske suknje hubertuse in razne dežne plašče nudi najceneje tvrdka F. 1. G0R1ČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 Oddalo se: trgovski lokali pisarne stanovanja v novi palači zavarovalnice »Drava« v Mariboru Ponudbe na: Zavarovalnica »Drava« v Mariboru, Aleksandrova c. 14. hom, vsakoletno odhajanje na sezonsko delo — skratka njih trdi boj za obstanek. Toda opozarjamo na najvažnejše vprašanje lendavskega okraja. Vsa gozdna površina tega lendavskega okraja je v glavnem lastnina dveh posestnikov: Križevačke imovne občine v Bjelovaru » in grofice Zychi v Beltincih. Lastnina Križevačke občine meri 3858.14 ha, to je več kot polovica vseh gozdov v okraju. Kaj sledi iz tega? Za slovenskega kmeta iz lendavskega okraja namreč. Zanje je predvsem važna preskrba s kurivom. Zaposlitev večjega dela prebivalstva v lesni industriji je nemogoča. Cena bukovih in gabrovih prvovrstnih polen pa je m* ioco Lendava 110—r 120 din, medtem ko se loco gozd kjer koli prodajajo po 70 din za meter. Če odbijecno vse stroške, znaša cena na štoru 30—40 din po m», medtem ko ni cena takega lesa vrh Gorjancev ali na Pokljuki niti 1 din. Kmet in kolonist morata torej zelo drago kupovati drva, medtem ko prodajata poljedelske produkte po isti ceni ali pa še ceneje kot drugod, Zaradi tega je tudi položaj poljedelca sorazmerno veliko 6števane edinole, ako se bodo nanašale na blago nevtralcev. Poleg tega bo potrebno sledeče: a) da je blago natovorjeno na ladjo, kateri je bilo izdano odhodno dovoljenje iz zadnje nevtralne luke pred 11. decembrom 1939; b) da je bilo blago natovorjeno na ladjo, kateri je bilo izdano odhodno dovoljenje iz zadnje nevtralne luke pred 1. jan. 1940, predmet pogodbe podpisane pred 28. nov. 1939 predpisujoče kupcu prevzem in plačilo blaga najkasneje v času nakladanja. Končno bodo morale vse prošnje biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Da se izločijo vse škodljive zamude, priporočamo interesentom, da si nabavijo izpričevala o izvozu pri kakem pristojnem francoskem ali britanskem konzulatu. Ta izpričevala, spremljajoča natovorjeno blago bodo mnogo olajšala izvedbo kontrole nad njim, zato priporočamo lastnikom ladij, da ne sprejmejo nobenega tovora brez takih izpričeval. — Kronična zapeka in njeDe slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. _Ogl reg S br. 30474/35. Sporazum o predvojnih dolgovih Nemčiji. V torek je prišlo med našo delegacijo in nemškim zastopstvom do sporazuma glede obrestne in amortizacijske službe srbskih predvojnih dolgov in bivših pokrajinskih dolgov (t. j. bosanskih). V sporazumu je najprej določen tečaj za preračunavanje predvojne krone v današnje dinarje. Za posojila bivše kraljevine Srbije, za katera niso bile plačane nobene obresti in amortizacije od leta 1914 dalje, je bilo 15 let črtanih, ostanek od 10 let pa se bo obračunal naknadno. Normalna anuitetna in obrestna služba se bo začela z naslednjim obrestnim kuponom. Anuitete in obresti se bodo izplačevale v dinarjih in sicer se bodo ti dinarji plačevali pri Narodni banki na poseben račun. Za podedovane nasledstvene dolgove je bilo dogovorjeno, da jih bo naša država odkupila, ko jih pre-zentira nemška vlada. Odkupljen bo torej samo oni del nasledstvenih dolgov, za katerega obstojajo še obveznice. Odkup bo izvršen postopno v nekoliko letih. Protivrednost v dinarjih (kakor tudi za dospele kupone srbskih predvojnih posojil) bo naša vlada deponirala na poseben račun pri Narodni banki. Transfer teh vsot pa bo predmet razprave posebnega sporazuma, ki bo sklenjen tedaj, ko bo naša vlada plačala prva vplačila v korist nemške vlade. Naknadni kontingent za izvoz vina v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da mu je uspelo izposlovati pri pristojnih nemških oblasteh še naknadni kontingent za izvoz vina v Nemčijo v vrednosti 300.000 mark, kar pomeni, da znaša ves kontingent za našo državo 450.000 mark. Ti kontingenti bodo razdeljeni v najkrajšem času, čim dobi zavod imena nemških uvoznih, tvrdk od svojega delegata. Preskrba kovinske industrije s surovinami. V trgovinskem ministrstvu je bila v ponedeljek konferenca merodajnih faktorjev in kovinske industrije, na kateri je bilo sklenjeno, da se za preskrbo kovinske industrije s starim železom in koksom osnuje zasebna ustanova pod neposredno kontrolo države. Prva naloga nove tvrdke bo organizacija zbiranja starega železa v državi. Dunav, Jadran, Ljubljana, podružnica Belgrad. V trgovinski register v Belgradu je bila vpisana podružnica ljubljanske tvrdke »Dunav-Jadran«, tr- govska družba z omejeno zavezo. Poslovodja je »obrosav J. Milenkovič, div. general v pokoju, prokurist pa ga. Vera Orosman iz Belgrada. Zagrebška pivovarna in sladarna. Bilanca za 1938-1939 izkazuje pri glavnici 20 milj. din ln bilančni vsoti 56.9 (51.6) milij. din zlasti povečanje investicij. Čisti dobiček znaša 2.5, s prenosom vred 2.87 (2.7) milij. din. Likvidacija. Rudarska združba Raky-Globoko v Selnici (Medmurje), pri kateri je udeiežen tudi nemški kapital, sklicuje za 15. december izredni zbor družbenikov, kjer je na dnevnem redu volitev nove uprave in nadzorstva, pa tudi sklepanje o eventuelni likvidaciji družbe. Medmursko petrolejsko d. d. v Selnici sklicuje za 15. december izredni občni zbor delničarjev, kjer je na dnevnem redu volitev nove uprave in nadzorstva, nadalje tudi sklepanje o prenosu sedeža družbe. Tudi pri tej družbi je udeležen nemški kapital. Naredba o omejitvi motornega promefa je IzstS v službenih novinah« z dne 28. novembra 1939 in je tega dne stopila v veljavo. Borze Dne 29. nov. Denar Ameriški dolar 65.— NemSka marka »4.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,204.145 din, na belgrajski 6.7 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 350.000 dinarjev. Ljubljana — Uradni tefaji: London 1 funt....... 173.15— 176.35 Pariz 100 frankov ...... 97.75— 100.05 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold..... 2348.00—2386.00 Bruselj 100 belg...... 730.50— 742.50 Ljubljana —> Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 213.89— 217.09 Pariz 100 frankov ...... 120.81— 123.11 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold...... 2899.93—2937.93 Bruselj 100 belg...... 902.23— 914.23 Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 1 marka....... 14,20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 36.40— 37.10 Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem..... 37.59— 38.29 Curih ob 12: Belgrad 10, Pariz 9.89, Londoit 17.46, Newyork 446, Bruselj 73.65, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Sofija 540 ponudba, Budimpešta 80 ponudba, Atene 3.40 ponudba, Carigrad 3.50 ponudba, Bukarešta 3.40 ponudba, Helsingfors 8.925, Buenos Aires 103. Vrednostni paplrll Volna Skoda i v Ljubljani 434.50—436.50 v Zagrebu 437 blago v Belgradu 435 —435.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 95.50—99.50, vojna škoda promptna 434.50—436.50, begluške obveznice 79.25 do 81.25, dalm. agrarji 74.50—75.50, 8% Blerovo posojilo 93—95.25, 7% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. — Delnice; Narodna banka 7150—7300, Trboveljska 215—230. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 437 blago, begluške obveznice 80.50 blago, dalm. agrarji 74.50 blago, 6% šumske obveznice 75 blago, 8% Blerovo posojilo 94.50 do 95, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 91 do 04. — Delnice: Narodna banka 7100 denar, Priv. agrarna banka 200 denar, Trboveljska 230— 235 (23), Gutmann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 100 denar, Osi. livarna 150 denar, Isis 26—30 (30). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, vojna škoda promptna 435—435.50, begluške obveznice 79.50 denar (79.25), dalm. agrarji 73.50—74.50, 4% severni agrarji 51 do 52, 6% šumske obveznice 72.50—73.50, 8% Blerovo posojilo 95—97 (95), 7% Blerovo posojilo 89.75 denar (90, 89.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 95-97.50. —> Delnice: Narodna banka 7325 denar. 2itnl trg Novi Sad. Fižol : bač., srem beli brez vreče 365—375. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi živinski sejem v Ptuju ob priliki Katarininega kramarskega sejma 25. novembra: prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 141 (67) volov, 395 (82) krav, 29 (10) bikov, 44 (4) juncev, 96 (35) telic, 3 (1)1 teleta, 409 (30) konj in 11 (4) žrebet, skupno 1128 (233) glav, od tega je bilo prodanih 7 volov v Nemčijo. Cene so bile naslednje: voli 3.50—5, krave 2—4.50, biki 3—4.50, iunci 3.25—3.80, telice 3—4.75, teleta 4.50 din za kg žive teže, konji po kakovosti in velikosti 700 do 6000 din, žrebeta 1300—2700 din za komad. Cene kmetijskim pridelkom V Ptuju, dne 25. novembra 1939: pšenična moka črna 2.50—3 din, pšenična moka bela 3.50—4, govedina 7—11 din, teletina 9—12 din, svinjina 5—12 din, slanina sveža 16 din, prekajena 20 din, svinjska mast 20 din, ječmen 1.70 din, Slama 0.25 do 0.30 din, seno 1—1.25 din, krompir 1.25 din, leča 10 din, fižol 4.50—5 din za 1 kg. Jajca 1 do 1.25 din za komad, mleko 1.50—2 din z aliter. V Trbovljah, dne 23. novembra 1939: črna pšenična moka 3 din, bela pšenična moka 3.50 din, govedina 10 din, teletina 16 do 20 din, svinjina 14 do 18 din, ovčje meso 8 do 10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 17 do 18 din, prekajena slanina 22 din in krompir 1.75 din za kg. Mleko 2.25 din za liter, jajca 2 din za komad. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Radovljici dne 25. nov. t. 1.: voli II. vrste 5 din, voli IIII. vrste 4 din; telice I. vrste 5 din, II. vrste 3.50 din, III. vrste 2.50 din, krave I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 2 din, teleta I. vrste 7, II. vrste 6 din, prašiči špeliarji 10 din, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, III. vrste 8 din; svinjina 16 din, slanina 18 din, svinjska mast 20 din, čisti med 20 din, neoprana volna 40 din, oprana volna 20 din, goveje surove kože 12 din, telečje surove kože 10 din. svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 250 din, ječmen 200 din, rž 200 din, oves 200 din, koruza 200 din, fižol 500 din, krompir 150 din, seno 100 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 500 din, II. vrste 400 din, III. vrste 300 din, hruške I. vrste 600 din, II. vrste 400 din, III. vrste 300 din; pšenična moka do 450 din, koruzna moka 300 din. ajdova moka 500 din za 100 kg. — Drva 100 din za kub. m. Kdo se bori proti draginji: Tudi obrtnike draginja zelo tepe Ljubljana, v novembru 1039. Našo deželo je zajel val naraščanja cen. Tožijo vsi, vse 6e boji posledic in vse gleda zaskrbljeno v bodočnost. Kako dolgo bo trajala vsa ta negotovost, kako dolgo bo trajal strah za tisto, kar se imenuje »vsakdanji kruh« in ki je velika blago-dat, če ga človek lahko uživa v miru, če tudi po težkem delu, samo da je človek zdrav in ima povrh še mirno srce. V teh mesecih pa, odkar divja vojna vihra tam na zapadu, pa ni več miru med nami, zbegani smo; ta zbeganost 6e čuti sicer še najhujše na gospodarskem polju. Podobna je še najbolj tisti stiski, ki Smo jo preživljali od 1. 1931 do 1935. Tudi tedaj smo se bali za razvoj našega gospodarstva, toda tedaj se je imenovala ta stiska »kriza« in je bila splošna tendenca »a la baisse«, kakor se tako radi izražajo naši gospodarstveniki, kadar ne marajo biti preprosti. Tedaj so šle cene navzdol, zaslužka ni bilo, vse je stalo; sedaj pa naraščajo cene in tendenca je »a la hausse« in nas vse je zopet zajel prav isti strah. V obeh primerih ima ta strah enako velike strašne oči in se imenuje — Rlad. Od obrti živi v Sloveniji nad 20.000 obrtniških družin Gospodarska kriza pred leti je zajela že tedaj med nami najbolj malega obrtnika. Koliko je bilo tedaj obrtnikov, ki so imeli svoje skromne zaloge založene z dragim blagom, pa je povpraševanje popolnoma zastalo. Ni pa zastala potreba po izdatkih za dnevno življenje in naš mali obrtnik je moral prodajati pod ceno, če je hotel jzkupiti vsaj toliko, da je lahko živelo iz dneva v dan vse, kar je mrgolelo okoli njega. In Bog je priča,( da je število otrok ravno po naših malih obrtniških družinah največje. Od obrti živi približno v Sloveniji 80.000 do 100.000 ljudi. Če ti ljudje nimajo dovolj prehrane, se ravno med temi družinami še hitreje širijo propadanje in razne bolezni, ker so pred nezgodami obrtniki slabše zavarovani kot pa naši delavci. Tako se je zgodilo, da je že tedanja kriza zajela malega obrtnika z vso krutostjo. Začel je zaostajati s plačili, dolgovi so rastli in kdor ni bil pretankovesten, se je rešil s poravnavo. Kdor pa ee je tega bal kot nepoštenega izhoda iz stiske, je že bolj zadrgnil svoj pas, nad družinioo je še bolj zazijala beda — in šlo je. Toda sedaj, ko eo se skušale razmere nekoliko urediti, pa je zajela istega človeka ista kriza, samo v obratni smeri. Dolgovi prejšnje krize večinoma še niso odplačani, nova kriza pa nosi take pogoje, da noben velik tovarnar ali podjetnik ničesar več ne daje na kredit. Vse prihaja samo po povzetju. Novo blago je treba sproti plačati, za staro blago pa ni mogoče zbrati dovolj denarja. Večina naših obrtnikov je pre-poštena, da bi izrabila krivico Pa bo kdo rekel, da bo sedaj paž lažje! S etaro zalogo bo mogoče malo »pošpekulirati in vBe se bo spravilo v pravi tir. Ljudje bodo še veseli, če bodo tudi za drag denar lahko dobili čevlje, obleko, klobuke, kleparska, ključavničarska ali pa pleskarska dela. Res je, da si bo marsikdo lahko opomogel tudi na ta način in se izmotal iz zagate, ki je ni zakrivil. To bodo lažje opravili posebno tisti obrtniki, ki žive v večjih mestih in to v središču mesta, kjer bogatija ne gleda ravno na vsak krajcar, ali je pravilno odrajtan. Toda največ naših obrtnikov živi tam nekje v Satišju, včasih so njihove delavnice kar v kakih vežah, ali v kletnih prostorih. V teh prostorih navadno ni videti nič več veselega, veselo je samo delo, ki še poje od zgaranih rok. Kajti v teh nerodnih časih ima samo še obrtnik tisto srečo, da lahko delo opravljajo .pridne roke, misel se pa lahko še izpoje v kakšno prikladno pesem. In lepih pesmi je v naših obrtnih delavnicah še mnogo I Drugod je de jo zajel že stroj in poleg rok zasuž-nil še misel in srce! Te naše male obrtnike, ki delajo v zatišju, pozna skoraj vsakdo. Stranke so zmeraj iste, vsa predmestja so si jih med seboj razdelila, v vseh vaseh vedo prav dobro za vsak droban način njihovega življenja. Vse jih pozna tako dobro, da sedaj, ko naraščajo cene, nikdo ne bo mogel razumeti, da so ravno ti mali obrtniki postali prve žrtve draginje. Oni so sedaj prvi, ki morajo kupovati dražje siro-vine in potrebščine in če bo tak obrtnik moral le lahno povišati ceno svojega dela, bo nastalo tarnanje in zgražanje,' ki pa ne bo zmeraj upravičeno. Večji podjetnik ali celo trgovec z večjim obratom bo lahko še dolgo držal sedanje cene, ker s staro zalogo ne bo mogel prehitro kvišku. Malega obrtnika pa naraščanje cen stisne prvega; če bo hotel prenesti vse okoliščine, bo moral delati še z manjšim zaslužkom, samo da ne bi zašel med »navijalce cen«. Izlicitiranih del ne bodo mogli opraviti Najbolj pozorne so bile naše oblasti posebno v zadnjih letih našega ljudskega režima, da bi pri javnih nabavkah in licitacijah sodelovali tudi naši proizvodniki in obrtniki. Zato je bil številnim našim obrtnikom omogočen dostop k licitacijam večjega obsega in vsa dela, ki so bila izvedena po naših obrtnikih, eo bila zadovoljiva in ustrezajoča vsem predpisom. Sicer so formalnosti okoli licitacij še zmerom silno velike, zvezane z velikimi stroški in zamudne, toda podjetnost naših ljudi je vse premogla — in šlo je. Borba na licitacijah je bila često zelo huda, včasih se je bilo treba boriti za vsak dinarček razlike. Vse licitacijske pogodbe pa so silno stroge in se jih je treba strogo držati. Vpoštevati je treba rok dobave, kakovost nabave in se trdno držati licitiranih pogojev. Sedaj pa je draginja zajela celo vrsto naših obrtnikov in jih spravila v silno stisko. Cene so začele naraščati, sami 60 pa sklenili pogodbe za nabavke že v poletju ali pa še prej. Najhujše so v tem oziru prizadeti številni pleskarji, ker 60 iz-licitirali razna pleskarska dela še pred krizo, se- daj so pa cene pleskarskim potrebščinam poskočile že za 100 odstotkov. Prav tako se morajo sedaj bati vseh posledic svojih izlicitiranih obvez številni naši stavbeniki, ki so sklenili pogodbe tedaj, ko so računali še na staro cene. Vse njihove potrebščine so pa v cenah silno poskočilef n. pr. cene profilnega železa). V draginjske odbore niso poklicali obrtnikov Ponekod so oblasti že ustanovile odbore za pobijanje draginje, toda obrtniki se po pravici pritožujejo, da njihovih zastopnikov v te odbore niso poklicali. Omenili smo samo nekaj tegob, ki v teh hudih časih tepejo našo obrtnike, zato je pač razumljivo, da jih more taka pozaba zelo zadeti in boleti. To krivico je treba obrtnikom takoj popraviti. Sedaj krožijo med nami pogosto razne številke o tem, kako je kakšno delo plačano. Ce bi naši obrtniki skušali — posebno v manjših krajih — preračunati, koliko znaša njihov zaslužek na uro, bi marsikdo težko izračunal kaj več kot 50 par na uro. Take obrtniške družine s takim slabim zaslužkom imajo še povrhu doma v slabih stanovanjih cel kup otrok in ker oče-obrtnik premalo zasluži, mora še žena ves dan kam ven na delo. Po mestih je mogoče zaslužek boljši, toda nič izdatnejši in zato je treba v mestih stanovati v kletnih stanovanjih, žene pa morajo krožiti po hišah kot hišnice ali kot postrežnice. In vendar je poleg kmečkega stanu 6amo še obrtniški stan tisti, ki je ponosen nase in ki nima tiste spakedrane standardne zavesti, da je sproletariziran. Delo v teh ljudeh še ni isto kot sužnost — delo ima med njimi v sebi še klice ponosa in veselja 1 — Zalo spremljajmo njihovo borbo z največjimi simpatijami in skrbjo in čimprej doumimo njihove sedanje težave! Zamorci s škofovsko palico in mitro Letos 29. oktobra je sv. oče v Rimu posvetil tri zamorske duhovnike v škofe. To je bil velik praznik katoliške vesoljnosti, saj se je ob tej priliki ponovno pokazalo, kako vseobsežna in preko vseh narodnosti in rasnih meja segajoča je katoliška Cerkev. Po posvetitvi so novi škofje ostali še nekaj dni v Rimu, te dni so porabili, da so obiskali nekatera italijanska božja pota, nato pa so v začetku novembra odšli v Francijo. Tretjo nedeljo v novembru je bila v veličastni baziliki Srca Jezusovega v Parizu genljiva pobožnost. — Francozi so svoje misijonsko delo ponovno posvetili Srcu Jezusovemu. Posebno okolje tej slovesnosti so dajali črni škofje, ki so ji prisostvovali v družbi belih škofov. Prostorna bazilika je bila do zadnjega kotičha napolnjena. Zamorski škofje so msgr. Kivvanuka, msgr. Ramarosandrata in msgr. Agnisvvani. Prišli so v nabito polno cerkev Z veličastnim spremstvom visokih predstavnikov pariške duhovščine, med njimi je bil tudi kardinal nadškof Verdier in apostolski nuncij v Parizu msgr. Valerio Valeri. Posvetitev misijonov Srcu Jezusovemu je bila, kakor pravijo poročila, globoka apoteoza misijonskega dela. Pridigo je imel msgr. Ramarosandrata, nekdanji učenec jezuitov na Madagaskarju, ki je v vznesenih besedah, polnih ponižne zahvale Bogu in njegovi milosti, opisoval veličino misijonskega dela v Afriki. Najveličastnejši trenutek pa je bil, ko so vsi navzoči škofje brez ozira na barvo svojega obraza pokleknili pred najsvetejše in goreče odmolili molitev, s katero vse svoje misijonsko delo polagajo pod varstvo Srca Jezusovega. Nato je škof msgr. Kivvanuka podelil vsej množici blagoslov z Najsvetejšim. Bila je pretresljiva slika, gledati črnega škofa v vsem sijaju cerkvene liturgije z monštran-co v rokah! Naslednji ponedeljek so črni škofje odšli na božjo ,pot v LisieuJc. Zamorski škofje v družbi francoskih cerkvenih dostojanstvenikov pred baziliko Srca Jezusovega v Parizu; sredi med njimi sta kardinal nadškof Verdier in apostolski nuncij msgr. Valerio Valeri. Novinarski KONCERT 1. DECEMBRA - NA TABORU SODELUJEJO: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR POD VODSTVOM FRANCETA MAROLTA SOLISTI: SONJA IVANČIČ IVAN FRANCL VEKOSLAV JANKO VIOLINIST LEO PFEIFER Dva požara v Slov. krajini Gorelo je v Soboti in v Rakičanu Murska Sobota, 28. nov. V Murski Soboti že od jeseni, ko se je vnela notranjost Dittrichovega kina, ni bilo požara. Tein bolj je zato presenetila javnost vest, da bi velika stavba nabavljalne zadruge za državne nameščence kmalu postala žrtev ognja z vso zalogo živil in prodajnih predmetov. Ogorek, ki je zvečer, ko so zaprli trgovino, padel iz peči, je zanetil ogenj, ki se je počasi širil po tleli in prešel nu prodajno mizo. Tlu so bila namazana z oljem, zato se je razvil v trgovini gost smrdeč dim, ki je napolnil celo sobo in pokvaril del živil. Od vročine so razpokali kozarci za vlaganje, volna se je pokvarila, prav tako tudi izdelki iz n je, milo in čokolada sta se raztopila, dežnikom pa so se izravnale kljuke. K sreči je prej zmanjkulo kisika, preden je ogenj prišel do okna, kjer bi lahko počila šipa in bi ogenj dobil duška, da se razvije v uničujoč požar, ki bi v vetrovni noči uničil celo trgovino s skladiščem in ogrozil stanovanja treh družin. Rešiti ne bi mogli nič, ker tudi v tem delu mesta najbrž ni dovolj vode za uspešno gašenje. Sreča je tudi, da ogenj ni prišel do sodčkov s petrolejem in bencinom, ki bi v vročini gotovo eksplodirali. Ogenj je prvi opazil poslovodja, ko je zjutraj odprl trgovino, pa ga je dim vrgel nazaj. Brž je skočil v trgovino in pogasil še tleči pult. škodo so ocenili na 20.000 din, ki jo je banka »Sluvijac, pri kateri je bila zaloga zavarovana, tudi priznala. Takoj naslednji dan popoldne pa je izbruhnil požar v Rakičanu. Na veleposestvu, od katerega so po agrarni reformi odločili stavbišče za novo kmetijsko šolo v Rakičanu, so se vneli hlevi in pogoreli do tal. Hlevi so bili dolgi 33 metrov, vzorno urejeni za gojenje plemenske živine, poleg njih pa so svinjaki, v katerih je bilo 30 prašičev. V hlevih je bilo v času požara 29 glav goveje živine. Ogenj je nastal v svinjski kuhinji. Gorelo je pod kotlom, iskra iz ognjišča pa je zanetila koruzne storže, ki so dali dovolj plamena, da se je razširil še naprej in prenesel iskro tudi v podstrešje, kjer je bila ogromna zaloga sena iz veleposestniških pašnikov. Nad hlevi je bilo 40.000 kg krme. Ko je ogenj prodrl streho in dobil razmah, se je požar hitro razširil na celo stavbo. Iz hlevov so pravočasno rešili živino, iz svinjakov pa prašiče, drugo pa so morali prepustiti uničenju, ker za gašenje ni bilo dovolj vode v bližini. Hlevi so goreli cel popoldan in še celo noč do naslednjega dne. Ogenj je uničil celo gospodarsko stavbo, ki je bila lepo oskrbovana in pokrita z opeko. Škodo na senu so ocenili na 32.000 din, na stavbi pa je okrog 60.000 škode. Zavarovalnina znaša samo polovico te vsote. Lastnica veleposestva je zdaj grofica-vdova St. Julien-Wallsee. K sreči so bili goreči hlevi okrog 50 korakov oddaljeni od ostalih poslopij, da se požar ni mogel razširiti. Tudi vetra ni bilo, ki bi lahko raznesel goreče kosme sena po vasi. £ I S T E K Narte Velikonjas More Zdaj še s tistim fantkom. — Počakajte nekoliko zaradi one zgodbe e skrivnostjo in prijateljem! — Fantek je res metal kamenje na vrt, res ubil vrtnarju šipo, ki sem jo jaz plačal, zato da ni bilo prepira in da ni izvedel oče sosed, ki je bil z otroki 6trog. Fantek se je res igral in metal kamenje na naš vrt, jaz sem ga okregal, da naj oprosti, a da se ne sme, ker bi lahko koga zadel in mu ranil čelo ali zlomil celo ključnico, kakor so je že zgodilo. Fantek mi je pokazal jezik in lahko potrdim, da ga ima, in to potrjujem, fantek mi je vrgel spet kamen in imam ta .kamen sedaj na 6voji mizi, da mi veter ne odnese papirjev. Toda čez sedem dni ali tako nekako sem prejel najprej od magistrata poziv zaradi razžaljenja časti. Razžaljenje časti tega in tega, ker sem fantka nahrulil in ga žalil na časti in sem mu s tem napravil škodo na blagu in imenu in na — saj ne vem več, na čem, ker sem v jezi raztrgal papir. Tako sem bil jezen, da nisem šel k tistemu častnemu sodišču. Menda je bilo čez štirinajst dni, ko sem dobil od sodišča tisto modro kuverto, ki ti jo da pismo-noša z nekim pomenljivim nasmehom iu si misli, da, misli ei, ko mu moraš plačati »porto«. (Porto reče on!) Misli si: »Tudi ta je zašel med razbojnike! Bog ve, koga je ubil ali osleparill« Tudi meni jo je dal, kot jo da uradna oseba, lei mora dobiti denar za svoj opravek. Tam je bilo zapisano, da eem fantku zlomil ključnico. Naj pridem ta in ta dan na sodišče, 6oba toliko in toliko in če imam priče, naj jih pripeljem « sebojl Prič (licem imel, ker sva s fantkom govorila 6ama, v jezi 6em vrgel povabilo v kraj in — jaz pozabljam; od kar me t č ucliuo tirjal, pozabljam — pozabil sem tudi, kdaj in kam moram, pozabil, ker sem imel tako nujno delo, da 6em moral tisti dan svojemu nečaku po mosljo ie sem pozabil tudi mosljo. Potem so mi napisali in sem zavezal v robec papir, da ne bi pozabil. Po mosljo, pravim, na sodišče pa 6em! Sodnik ni pozabil, sosed ni pozabil! Obsojen sejn bil in sem plačal njegovega (sosedovega) od-veitnika in fantku za bolečine in zdravnika in zdravila in še nepogojno mesec dni zapora zaradi hude telesne poškodbe. Pozabil sem iti sedet in je pome prišel policaj. Mislim, da sem navedel dovolj tehtnih razlogov in zadostno tehtne in da lahko V6ak ve in razume, zakaj 6e ne zanimam za nič okoli sebe. Zadnjič je hiša gorela in so prišli gasilci in vdrli v mojo sobo. »Kaj sem naredil?« sem vprašal, kajti nisem si mogel misliti, da so nekaj drugega kakor policaji. Vidite, da se res ne zanimam za nobeno reči In pozabljam! Skoraj bi bil pozabil na onega, ki je imel še pol ure do vlaka in je hotel od mene zvedeti kaj novega! Da, saj sem res pozabil. Toda čez Štirinajst dni sem moral iti v gostilno. Tudi to moram pojasniti! Saj človek ne pride iz pojasnili Gospodinja ml je odpovedala hrano! Da se je naveličala I Če hočem jesti mrzlo in poitano hrano, lahko grem v gostilno, tudi bi ona ne imela nič proti temu, če je poslana, ker da ima vsako tele svoje veselje, če bi ne bila hrana v posodi, ki jo mora dekla pomiti, da mi lahko da večerjo. Da mi ne da hrane več, ker da «e je zgodilo, da je krožnik našla pod zglavjem, knjigo pa pod mizo. Iz tega sklepa, da sem pozabil, da krožnik ne gre pod zglavje! Ne trdim, da eem kar vrat na nos bežal v gostilno A tako čez dva dni me je začela nekam glava boleti in nekam prazno je bilo v meni, tako kakor bi se hotelo vse nekam šesesti. Šel sem v gostilno, da poiščem svojega prijatelja, ki je v bolnišnici za strežaja. On je moj zdravnik za bolezni in ki je že pomagal z aspirinom, ko se mi je odkršil noht na nogi. Samo čakati sem moral, da je spet zrasel, pa je bilo dobro. Moj prijatelj Peter — Peter mu je bilo ime — me jc pogledal, obrnil in govoril, da ni od nikoder natakarice, da kna evoj tri-deci prazen, če rad jem pečenko, da Jo on rad, da nima nikogar, ki bi mu jo naročil. Da ga nekoliko noga boli če bi am šel v kuhinjo in naročil zanj in zase. Povedati moram, da je bila vcselica Družbe sv. Cirila in Metoda in gneča in veselje in na vrtu ples in harmonika in narodna zabava brez takse in narodne dame so lahko pokazale nove klobuke. Šel sem Ln naročil zanj in zase. Če koj plačam, ker Peter da rad pozabi in je danes gneča in dren in je zdaj Peter že globoko na kredi, mene pa ne poznaijo. Če ne plačam koj! Kafl 6em hotel, če sem rekel kaj ali ne, moral — ne le reči — prinesti 6em moral, napraviti 6em moral in plačati moral. Prinesel sem pa le za obal Če ne bom nič pil, ker je mastno? je vprašal Peter. In sem šel še po pijačo in 6em zato, da 6em lahko nosil, vzel samo eno in večjo mero. Bolj ko sem jedel, bolj 6cm zdravel in ko sem sit položil zmečkani papir, ki (e bil'za 6ervijeto okoli vilic in noža, da se ni videla umazanija in nisem imel kam obrisati, pa sem ob hlače, 6em bil zdrav. Ob hlače, da: saj se ni nič poznalo na nožu, da so umazane. Oprostite, vse to bi moral prej povedati! Prej, in ne, ko sem že sit. Ko sem si z nožem otrebil še dve škrbini, 6em zadovoljen prižgal »dravo«. »Ali imaš še kakšno?« je rekel Peter, tudi on je bil že ve6 zadovoljen in srečen. »Oh, ne veš, kako sem vesel in 6rečen, da sem te vendar enkrat našel!« Našel sem jo še ln zadnjo polovičko in mu jo dal. Samo tobakarji bodo vedeli, kaj to pomeni, če komu daš zadnjo cigareto! Tudi mislim, da ni treba nobene razlage, zakaj sem tvegal to žrtev. Ali me ni ozdravil? Za zdravje daš marsikajl »Vljuden pa nisi!« je zagodrnjal, ko sem se mu opravičeval, da je žalibog samo polovička. Če bi imel večji krvni pritisk, bi me bila zadela kap! Če daš zadnjo polovičko in nisi vljuden, ne! — Toliko, da sem zajecljal, naj pove, zakaj ne! »Ker bi bil moral že prej in meni prvemu ponuditi.« »In kaj bi bil vzel ti?« Vsi mislite, da je rekel: »Polovičkol« In da sem jaz odvrnil: »Saj jo imaš!« To bi bil stat uovtip. >2» vemo!« bi rekli. Star, da se mu je treba pokloniti v spoštovanju pred starostjo, a sem ga pomladil kakor cigan kljuse. On pa ni rekel tega, temveč vprašal pro-dirno in poučujoče: »Ali bi ti razžalil svojega prijatelja?« Odkimal sem mu. »Svojega najve&jega in najboljšega prijatelja?« Odkimal sem. Naj 6e oglasi tisti, ki bi rekel drugače. »Ne, vidiš« — je dejal, položil epet polovičko nazaj. Meni je bilo v dno srca žal. Zdaj sem vedel: razžalil sem ga, njega, ki je bil moj najboljši prijatelj in mi je nosil aspirin zastonj iz bolnice. No, le poizkusite 6ami kupovati ga. Ne prijatelja, aspirin! Poskusite! Vi, ki 6e pomilovalno smejete in dvomite, ali se izplača imeti prijatelja za to, da te zdravi in nosi aspirin in acqua destilata. Meni je bilo srčno žal in sem že računil v duhu, koliko me bo stala ta zamera, ker bom moral sam loviti deževnico mesto one aque. Natakarica!« ie poklical. »Cigaretel Ta gospod bi rad cigaret!« »Kakšnih?« je vprašala. »Kakšnih? se je razjezil moj prijatelj Peter, »Najboljših!« »Drina ali Vardar?« »Oboje!« In tako sem moral plačati škatlo »Drine« in škatlo »Vardarja«. »Vardar« je odprl in pustil na mizi obe škatli. »Da boš lahko kadil, kar tu naj bo! je dejal. Ko je prižgal — bolje, ko sem mu prižgal. (Hotel sem mu s ciganskim ognjem, a je rekel, da se ne spodobi v javnem lokalu) — se je še bolj zadovoljno premaknil in potihoma in zaupno dih-nil: »Ali znaš molčati?« Kdo bi ga ne bil osuplo pogledal, saj pogleda še Kordula klepetulka, če jo vprašaš. »Tega me pa ni treba vprašati?« »Stvar je resna in važna, zato mi boš oprostil!« je dejal razžaljeno, da sem mu odgovoril po ovinku. »Povedal bi, če znaš molčati!« je ponovil. »Veš kaj, da me nobena stvar ne zanima. Kar smem vedeti iaz navaden meščan, to sloji vsak dan v listih Pravim da kar smem, več mi pa tre-' ba ni Niti prah se ne bo premaknil, če vem, kaj več. Nimam ne delnic, nisem ne trgovec, nisem ne rentir, nisem nič. Če bodo drugi živeli, bom jaz, novice, Koledar Četrtek, 30. novembra; Andrej (Hrabroslav). apostol, Petek. 1. decembra; Zedinjenje. Edmund in tovariši; Natal. Novi grobovi f Emil Koprivnikar V ljubljanskem Leonišču je v lorek zvečer mirno v Gospodu zaspal'gospod Emil Koprivnikar, ugledni mizarski mojster v Litiji. Pred tednom dni je bil žrtev nesreče pred ljubljanskim glav niin kolodvorom. Hudo poškodovanega so prepeljali v Leonišču, kjer so se zdravniki ves teden trudili, da bi tnu rešili življenje, pa žal zastonj. Po hudem trpljenju je gosp. Koprivnikar v torek zvečer izdihnil svojo dušo. Njegovo truplo so prepeljali v Litijo, kjer ga bodo v petek ob S pop. pokopali na župnijskem pokonalisču. Rajni g. Koprivnikar je bil izredno delaven mož. Požrtvovalno je sodeloval v vseh stanovskih in katoliških prosvetnih in pOlitičhih organizacijah. Zadnji čas je bil tudi načelnik okrajnega cestnega odbora litijskega, bil je dalje načelnik trga Litije, predsednik 1'rosvelnega društva, delaven odborhik pri gnsilski četi in navdušen delavec pfi raznih obrtniških društvih. Povsod bodo delavnega In požrtvovalnega moža hudo pogrešali. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje 1 _____ + Na Raki pri Krškem je 25. novembra umrl posestnik g. Alojzij Humek, brat viš. sadj. nadzornika g. Martina in ravnatelja g. Dragotina Humeka. Pokojnik je bil nad vse ugleden gospodar, ki se je s sVojo izredno pridnostjo ih neumorno delavnostjo povzpel do trdnega blagostanja. Bil je nad 30 let občinski odbbrnik, vsa ta leta tudi član krajevnega šolskega sveta. Zaradi svojega kremenltega značaja, poštenosti, gostd-ljubnosti in srčne dobrote jc bil znan in priljubljen po vsem krškem okraju. Njegov pogreb, ki se ga je udeležila vsa fara, je pokazal, kako je bil priljubljen in spoštovan. — Blagemu pokojniku svetila večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje! + V Ljubljani je ugledno družino Josipa IJerdsn zadel hud udarec. Umrl ji je lOlettli sin g. Ciril J e r n s. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na VI-doVdanski cesti 9 nn pokopališče k Sv. Kfižu. Blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Upokojen je orožniški podpolkovnik Milan Kovinčlč. — Sporočamo gasilcem litijske župe, da je umrl naš dolgoletni župni blagajnik tov. Emil Koprivnikar. Pogreb bo v petek ob 3. popoldne na pokopališče v Litiji. Vabimo gasilce, da 6e v čim večjem številu udeleže pogreba dragega in nepozabnega tovariša. — Uprava gasilske župe Litija. — Nedeljske izletniške vozne karte veljajo tudi na državni praznik 1. decembra. S temi polovičnimi vozovnicami je torej omogočena polovična vožnja po železnicah že od četrtka opoldne naprej. Vozovnice veljajo do sobote do 12 opoldne. Od sobote od 12 dalje pa veljajo prave nedeljske izletniške vozne karte. Opozarjamo, da pa nikakor ne veljajo karte tako, da bi napravili izlete trajajoče tri dni. Izletniška karta za praznik velja samo do sobote od 12 in kdor se hoče odpeljati v nedeljo, mora kupiti zopet karto. — Naše rojake in vse prijatelje glasbe v Belgradu, Zemunu, Pančevem in drugih mestih v bližnji in daljnji okolici Belgrada opozarjamo na jutrišnji veliki vokalno-simlonični koncert, ki bo v veliki dvorani Kolarčeve zadužhine v Belgradu ob pol 21. Naslednji koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Belgradu bo v nedeljo, dne 3. decembra ob 11 dopoldne v Kolarčevi dvorani. Na tem koncertu bo izvajal zbor mešane zbore raznih naših skladateljev. V soboto, dne 2. decembra pa bo vokalni koncert Glasbene Matice v Svetosavski dvorani v Pančevu. Čisti dobiček je namenjen za božično obdarovanje revnih slovenskih otrok v Belgradu. _ Na dan zedinjenja bo v Sevnici svečano odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Dovoljena je polovična vožnja na državnih železnicah dh&CMl če bodo drugi umrli, bom tudi jaz lahko. Ali misliš ti ostati sam in večno na 6vetu, kaj? Mene nobena stvar ne zanima, po6ebno, če je skrivnostna. Nisem radoveden pa basta!« To je vžgalo. Da bi videli Petra! Petra, mo jega prijatelja, ki mi je nosil aspirin! »Nikoli se nisi zanimal za nobeno stvar!« »Ne zameri! Vendar moram povedati, da ne boš nikoli in nisi nikoli nič odločil. Še volil si tako, kakor so drugi hoteli. AH ne veš, kako si se bahal, da boš volil Mačka, pa si le Jevtiča? Zakaj potem novice, če te niti vprašajo ne, ali si spal? V bolnišnici vsaj vprašajo bolnika — 6aj dobro veš — če je spal.« »Vendar, to je važno. Samo povej, če znaš molčati?« , »Me prav nič ne zanima!« sem se dvignil, samo tako navidez dvignil, ker zdaj sem vedel, da je Peter v ognju in me ne bo prej pustil, preden ne otrese 6vojega srca. »Sedi nazaj! Dobro, ker si rekel, da znaš molčati, mi seži še v roko.« In zgrabil je mojo roko in me potisnil na stol, »Prav, toda rečem ti, še enkrat ponovim, samo tebil In molči, molči!« Sklonil se je prav nad mizo in povedal. Povedal celo povest, toda kakšno in tako lepo prikrojeno in lase vzdigajočo povest. In na dnu te povesti, te srce pretresujoče in lase vzdigajoče povesti sem zasledil jedro, ki sem ga jaz pripovedoval oni mori, ki je bil moj prijatelj Vincenciij in mu je preostalo pol ure do odhoda vlaka. Saj so me že vprašali, kaj sem povedal in kaj mi je povedal Peter. Ne bodite hudi! Besedo sem mu dal, da ne povem nikomur. Vem, da sem se Petru 6amemu zameril, ker nisem trosil naprej, a beseda je be- 6eda! , Mislim, da sem s svojo zgodbico vendar srečno postal mora. Tako je rekel moj znanec — pisateljev znanec — ko je končal. Vidite, tako nas ie m6nl in mi smo ga poslušali na trnju in osaiu in koprivah. Jaz namreč nisem kriv mor in tako rekoč tem potom topogledno izjavljam, da nisem. ^ ^ no licitacijo za oddajo v zakup velikoprodaji tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za Zakupno razdobje od I. aprila 1940 do 31. marca 19&. Taka licitacija za prodajne okoliše I do 9 bo pri tobaCnl tovarni V Ljubljani. Podrobnejša navodila se vidijo t taaglasa, ki Je habit na občinski deski, morejd se pa dobiti tudi pri finančni kontroli. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 29. t. m, le objavljen »Ukaz o imenovanju senatorjev«, dalje »Uredba o emisiji občinskih posojil«, »Uredba o \%nem prispevku za narodni invalidski fond«, »Uredba o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniikimi proizvodi«. »Uredba o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili«, »Sprememba točke 2. odločbe št. 6789-IV - 1935 glede izvoza orehovega lesa«, »Prodajne oene bencinske mešanice«, »Dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino SHS in Italijo —• veljavnost« in »Pravna pomoč v civilnih in trgovinskih stvareh med kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo«. — Pri caprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj le na prazen ielodec en kozarec nafavne >Franz-JoseU grenčice. — Dva nevarna tatova obsojena B« 4 leta. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj sodil 2 nevarna tatova, ki se nočeta med Seboj prav nič poznati, čeprav sta doma iz istega kraja. Zaradi raznih vlomov in tatvin sta presedela že leta in Ictn. Sta nepoboljšljiva zločinca, r.a katera bi najbolj bilo trdo, prisilno delo. Prvi je sedel na zatožno klop Ferdinand Tomšič, star 25 let, krepak fant, brez stalnega bivališča, de-lomržnež, za katerega je državni tožilec zahteval, da ga po prestani kazni odpeljejo v prisilno delavnico. Ferdinand Tomšič je v nekaj mesecih v mestu ln ljubljanski okolici zagrešil 1 večjih vlomov, je Špedjalist za tatvine koles, rad obl« skuje po noči gostilne, od koder odnaša razne olkoholrte pijače. Od januarja dd konca marca je nakradel mnogo raznovrstnega blaga V skupni vrednosti za io.ooo din. Njegov ožji rojak iz Rogatca Jože Pelrič je v tem času sam napravil 5 vlomov, pri katerih je nabral razno blago za okoli 6000 din. Skupaj pa 8ta žagrešlla dva večja vloma na Dolenjskem. Pred sodniki sta le deloma priznala tatvine, druge pa sta tajila in se nista hotela prav nič poznati, trdeč, da sta se le enkrat v življenju srečala tam v ljubljanskih zaporih. DelO jima smrdi, rada se potepata. Po daljši ražpravi sta bila obsojena: Ferdinand Tomšič nn 4 ieta robije in v izgubo častnih pravic za 5 let. Jože Petrič tudi na 4> letb robije in v izgubo državljanskih pravic za 5 let. Senat mu je za sedaj še prizanese! s prisilno delavnico, ki se je vsak tat najhuje boji, Lfubl jana, 30. novembra * Spomenik Rugjeru BoSkovlču v Dubrovniku bo Izdelal Ivan Meštrovlč. Zastopniki mesta Dubrovnik so te dni obiskali kiparja Ivana Meštro-vlča in ga naprosili, naj izdela osrtutek spomenika slavnemu hrvatskemu učenjaku Rugjeru Boškovl-ču. Meštrovič se je izjavil pripravljenega, da ta spomenik napravi. Sredstva, W zbralo samo (ljudstvo. Spomenik bo izdelan do pomladi 1940' m bo stal pred jezuitsko cerkvijo v Dubrovniku na trgu, ki nosi ime po RugijfirU Boškovlču. Notfl spomenik bo za Dubrovnik velika pridobitev v estetskem oziru. * Za zimsko pomoč siromašnim ln nezaposlenim prebivalcem Zagreba je bilo doslej nabranih že nad 820 000 dinarjev. * Nov upravitelj rudnika Monte Promlna. Poročali smo pred nekaj dnevi, da eo rudarji v dalmatinskem rudniku Monte Promlna zagrozili s stavko, ako ne bo odstavljen upravitelj rudnika inž. Josip Wonko. ki ee je po njihovem mnenju hudo pregrešil proti hrvatskemu delavstvu in sploh hrvatskemu narodu. Zda) je pa posegla vmes banska oblast v Zagrebu, ki je inž. Josipa Wonka odstavila in za začasnega upravitelja rudnika postavila inž. Petra Kisiča, rudarskega svetnika pfl rudarskem poglavarstvu v Zagrebu. Rudarji eo izjavili, da so s tem zadovoljni irt tako vlada v rudniku zopet red ln normalno delo. Nevarnost stavke je odstranjena. * ienakn dvajset let v moški obleki. Na državno pravdništvo v Užlcah je te dni prišel kmet v srbski narodni, noši in je izročil uradniku, ki ga je sprejel, ovadbo proti nekemu kmetu v užiškl okolici zaradi hude telesne poškodbe. Uradnik je prebral ovadbo in je osupnil, ko je bral podpis Gjuka Lukič. »Kdo je žena ln zakaj ne pride sama?« je vprašal. sTo sem jaz,< se je glasil odgovor. Žena, ki je stala v moški obleki pred uradnikom, je pripovedovala svojo nenavadno povest. Med svetovno vojno se je poročila — stara komaj 18 let — proti volji svojih staršev z nekim revnim kmetom, ki je kmalu po poroki moral k vojakom in je na bojišču izginil, Moževi starši so jo kmalu zapodili od hiše. Njeni starši, ki ji niso hoteli odpustiti, da se je proti njihov! volji poročila, sn ji zaprli domačo hišo. Kaj naj stori? Vdlnjala se je pri nekem kmetu kot dekla. Kmet pa se je zagledal v njo in jo je zalezoval. Kamor koli je prišla, povsod so jo, lepo in mlado, delodajalci nadlegovali, tako da ni nikjer mogla dolgo ostati. Da bi končno imela mir, je sklenila obleči moško obleko in si poiskati zaslužek v zelo oddaljeni vasi. Nad dvajset let že nosi moško obleko in opravlja najtežja hlapčevska dela. Nihče ne sluti, da je ženska. Tako je laže našla delo ln je bila rešena zalezovanja, dobila pa je tudi večjo plačo, kot bi jo kot ženska imela. »Pozabila sem že skoraj, da sem ženska,< je končala Gjuka svojo povest. »Edino, če o praznikih prižgem v cerkvi svečo in se spominjam svojega že davno umrlega moža, mi postane hudo pri srcu in moram jokati. Namesto, da bi zibala svoje vnučke, moram oprav ljati najtežja moška dela.< * Premoženje je zaigral. V Subotici se je obe cM na nekem skednju bivši veleposestnik Ante Štiftič. Bil je star šele 44 let in je bil svoj čas zelo bogat, posedoval je nad dve sto oralov zemlje in lepo hišo Bil pa je strasten igralec in je v nekaj letih zaigral svoje premoženje in zašel v zadnjem času v najhujšo bedo. * Vlom v varaždinsko gimnazijo. V poslopje realne gimnazije v Varaždinu so ponoči vkmili neznani zlikovci. V fizikalnem kabinetu so se oskrbeli s pihali, svedri in drugim orodjem ter se nato spravili v ravnateljev! pisarni nad železno blagajno. Pa se jim ni j>osrečilo, da bi jo odprli. Nato 60 preiskali V6e sobe, pa niso nikjer našli denarja. Oditi so morali praznih rok. * V apnenci se je zadušil. V vasi Ivanjska pri Banjaluki je petletni sinček kmeta Tomislav Kle-čin padel v globoko apnenco, ki je bila na dvorišču in se je v njej zadušil. Ko so ga starši našli, j« bil že mrtev. * Trafikant tihotapil tobak. Organi finančne kontrole v Zenici so zadnje čase v okolici opažali, da kade ljudje zelo mnogo vtihotapljenega tobaka. P06tali so pozorni irt res 6e jim je kmalu posre« čilo iztakrtlti tihotapca, ki je zalagal ljudi * tihotapljenim tobakom, V osebi Vaškega trafikanta Ab-durahmarta Beganoviča. V njegovi hiši sb nagli precejšnjo količino tihotapskega tdbdka. Trafikant se izgovarja, da mu je prodaja »legalnega* tobaka in cigaret premalo nesla. * Drzni podvigi divjih lovcev, v LekertikU blizu Siska se v gozdovih Thurn-Taxisa opaža po-življeho delovanje onddtttih divjih lovcev. Te dni je šel lovski čUVaj Imbro GreguHč na obhod po gozdovih. Ko je bil že pfečej globoko v gozdu, eo iznenada Izza nekega grma skočili nadeti) trije zakrinkani moški, oboroženi s puškami, mu vzeli puško in municijo ter čuvajsko kapo in mu zabičali, naj Se »llkdar več ne prikaže v gozdu, sicer' mu bodo posvetili. V en! preteklih noči pa so menda Isti neznanci streljali na čuvajevo hišo in razbili več oken, Ljudje rtenijo, da so vse to napravili divji lovci. Ostrašiti so hoteli s tem Greguriča, ki jim je močno stopal na prete. * Skoči okno so Streljali na spečo družino. V Vasi Cugovcu pri Bjelovarju 60 v eni preteklih noči v hiši trgovca Josipa Buljkoviča doživeli razburljiv dogodek. Okrog polnoči, ko sta trgovec in njegova žena že spala, so začeli neznani ljudje streljati skozi okno spalnice. Pri fvrvih strelih 6ta se zakonca zbudila in ko sta 6e zavedla preteče nevarnosti, sta skočila S postelj na tla in 6e splazila po tleh v kot sobe, kjer sta bila varna pred kroglami. Od streljanja 6o se prebudili tudi sosedje, ki eo pričeli prihajati iz svojih hiš. Tega 60 se napadalci, ki eo bili trije, prestrašili in so izginili v hoč, Orožnlška preiskava je naslednji dan dognala, da so napadalci izstrelili 15 strelov iz revolverjev in več strelov iz lovske puške. Poskus zahrbtnega umora, kateremu ne vedo razlage, je zbudil po vsej okolici Veliko razburjenje. Orožniki «o menda storilcema že na sledu * Zloglasni hajduk ubit. Pred rtekaj leti Je bil 6trah in trepet vse severne Dalmacije zloglasni hajduk Tomo Čirijak iz Popoviča pri BenkOVtJU V severni Dalmaciji. Čirijak je precej let preživel V jetnišnlcah v Šibeniku tn Mariboru. V Šlbeniku je pobegnil Iz zaporov okrožnega sodišča, pa eo ga kmalu prijeli Ih vtaknili v mariborsko jetnišnico. Pred dvema letoma pa je Čirijak v družbi s še nekaterimi jetniki pobegnil tudi iz mariborske kaznilnice in se od tedaj naprej ves čas uspešno skrival. Oblasti so razpisale na njegovo glavo nagrado 20.000 dih, Nekega dne so našli v Obfovcu v Dalmaciji fazmefarjeho truplo, čigar identiteto sicer niso mogli točno ugotoviti, toda zflakl so kazali, da je bil to neki Člrljakov pajdaš, ki ga je Čirijak v prepiru ubil in strašno razmesarll. Te dni pa )e tudi Člrijaka doletela 6mrt. V bližini vasi Slivnice je srečal kmečkega fanta Ivana Kneževiča, ki je bil na lovu. Čirijak ga je vprašal, ali je že kaj ustrelil, nakar mu je Kneževič odvrnil, da še nič. čirijak mu je nato rekel: »Boš videl kaj bom zdajle jaz ustrelil! in zahteval puško od Kneževiča. Kneževič pa mu je ni hotel dali. Čirijak ee mu je približal in prijel za svoj revolver. Kneževič se mu je umikal toda Čirijak je zgrabil, za puškino cev. V tem pa je Kneževič sprožil. Strel je hajduku razmesaril dlan in ga zadel še v bližino vratu, kjer mu je raztrgal vilico in presekal vratne arterije. Kneževič je po strelu pobegnil, čez nekaj časa pa se spet vrnil z nabasano puško. Tedaj pa je bil Čirijak že v zadnjih zdihljaiiih. Kneževič je nato odšel na orožniško postajo, kjer je sporočil, da je ubil neznanega človeka. Orožniki so odšli na lice mesta in hitro dognali, da Je ubiti zloglasni hajduk Tomo Čirijak. * Streljal, da prestraši goste, pa je dva ubil. Pred okrožnim sodičem v Varaždinu se je drugič zagovarjal 25-letni Mirko Čepek iz Bižovnice v Hrvatskem Zagorju. Bil je obtožen, da je o priliki praznovanja godu v hiši, kijer je bilo večje število gostov, streljal in hudo ranil 18 letno Ljubico Sambo ič ln 23 letnega Zvonka Bujaka, ki sta oba za posledicami rane umrla. Prvič je bil Čepek obsojen na 16 let robije in na trajno izgubo državljanskih častnih pravic. Ker pa je Stol sedmorice v Zagrebu razveljavil sodbo, je te dni okrožno sodišče v Varaždinu ponovno razpravljalo o tej zadevi. Obtoženec se je zagovarjal, da je etraljal eamo zato, da bi prestrašil goste, ni pa imel namena. da hi koga poškodoval. Nesreča ee je zgodila čisto slučajno. Sodišče je upoštevalo zagovor obtoženca in ga je oprostilo ter takoj spustilo na sVobodo, Gledališče Drama: 50. novembra, četrtek: George Dandin. Red Četrtek. 1. decembra, petek ob 15: Emil in detektivi, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 2. decembra, sobota: Kozarec vode. Izven. Znižane cene jd 20 din navdol. 3. decembra, nedelja ob 15: Princeska in pastirček, obisk sv. Miklavža s spremstvom. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 4. decembra, ponedeljek: Zaprto. Opera: 30. novembra, četrtek: Gorenjski slavčeK. Premierski abonma. 1. decembra, četrtek: Zaprto. 2. decembra, sobota: Gorenjski slavček, Izven. 3. decembra, nedelja ob 15: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. 4, decembra, ponedeljek": Zaprto. Radio LJubljana Četrtek, 30. nov,: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Poročila, napovedi — ?,15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Ljudski napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Salonski kvartet — 14 Poročila — 18 Radostni zvoki. Sodeluje dekl. zbor »Vigred« in Radij, orkester. Dirigira D. M. šijanec — 18.40 Slovenščina za Slovendd (dr. R, Kolarič) —' 19 Napovedi, pofočlla — 19.20 NaC. ufa: NačiOnalni značaj našega sladkovodhega ribištva (dr. Slav. Mužinič, Bgd) — i9.40 Objave — 19.50 Vzroki izseljevanja (Jože ftožtn&nj — 20 Koncert pev. žbora »Ljubljanski Ztoh< — 20.45 Reprodtlcirtiti koncert slmftm. glasbe -- 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radij, orkester. Drugi programi Četrtek, 30. novembrai Belgrad; 20 Humor — 21 Nar. gl, — 21.50 Violina. — Zagreb; 20.30 Ork. konc. *—- 21 Kom. zbor — Bratislava: 20.25 Loe-wejeve balade — 21 Baletna gl. — Solija; 20 Instr. in vok. konc. — Ankara: 19.25 Simf. kon. — Be-rothilhsUf; 20 Ofk. k o« t. — Budimpešta; 20.25 Rakbfczyi|ev večer. — 22 Ork. kotle. — Bukarešta; 19.13 Napdlltan. pesmi — 20.15 Simf. kdne. Slock-holm-H6rby: 14.30 Zbor — 2O.40 Lahka gl. — 22.15 Orgle. — Trtt-MiUft! 1115 Vok. konc. — 21 Bizc-tova opera »Carmen« . — Rlm-Barl: 21 Simf konc. Floreuea; 20.30 Opfereta. London; 19.45 Ork. konc, 20.30 Vokalni konc. 23.30 Škotska gl. -- 24.25 Rdg ih bariton. Oslo; 20 Pisan konc. — Reykjavikj 21.40 Inst. konc. «- Sottens; 20 Pisan spored. Prireditve in zabave Rezervni in aktivni podčastniki ljubljansko garnizije prirede 2. decembra ob 20 v V6eh spodnjih prostorih hotela »Metropol« družabni večer na katerem so dobrodošli' tudi ostali gostje. — Vstop prost, dbleka poljubna. Za zabavo bo skrbela vojaška godba 40. peš. polka »Triglavskega«. Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 20 v društvenem domu. Karilnova ulica, proslavo zedinjenja s pestrim sporedom. Govor bo imel Fr. Sal. Finžgar. Za članstvo je udeležba obvezna, prijatelji vljudno vabljeni. Prosvetno društvo V Zeleni Jami proslav! drevi narodni praznik zedinjenja. Udeležba obvezna. Začetek ob pol 8. Sestanki FO Slika Ima drevi sestanek. Proslava nar, praZhlka ln predavanje duh. voditelja dr. Novaka. vsi Ih točno. FO Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem »O omiki in olikl<. Udeležba obvezna. Predavanja Sadjarsko ifl vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 v ljudski Soli predavanje. Preda, val bo g. inž. LeVstik »Sestava zemlje in njeno izboljšanje«. Vstop prdst. Vabljeni vsi Vičani! Zveza katoliških nameščenk vljudno vabi vse članice irt vpeljane goste na predaavn.je, ki bo dhe 1. decembra ob % 8 zvečer v Uršulin-skem samostanu, Predavala bo ga. Velikonja: »Poklic Žene v družinLt Pridite točno in polno-številno. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od Četrtka od 8 Zvečer do sobote do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mls Franta, Poljanska cesta št. 15-11., telefon 3t, 32-84. Od sobote od 8 zvečer in do ponedeljka do 8 zjutraj pa bo opravljala mestno zdravniško dežurno 6lužbo me-stiia zdravnica dr, Zitko Jožica, Pleteršnlkova 13. telefon št. 47-64. Lekarne NoČno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr, Ustar, Šelenburgova ul. 7. Anekdota Znani igralec Doring je trpel za prebavnimi motnjami, pa se je zmeraj branil vzeti (takšno zdravilo. Njegov domači zdravnik si je pa znal pomagati, Doring je nastopil nekoč, ko njegova prebava spet nI bila v redu, V Igri in je moral na koncu igre izpiti kozarec strupa. Ta »strup« je bil prijeten. Doring je dal namreč insplcientu navodilo, naj kozarec napolni t dobrim vinom. Tako je igralec občinstvu lahko z užitkom pokazal, kako srkaš t hladnokrvnostjo in premišljemostjo smrt. Nekega večera je bilo občinstvo še posebno navdušeno nad drastičnim in popolnoma pristnim izrazom, s katerim je Doring Izpil kupico »strupa«. Nagradilo ga je z burnim ploskanjem. Občinstvo seveda ni vedelo, da je bilo »strupu« tekrat primešano — fleinovo olje. »Tu iraaš imeniten parnik, ki ti ga daruje mama za tvoj rojstni dan,* »In tu zaboj orodja od očeta, da boš lahko parnik razdejal.« I KINO UNION Telefon 22-21 0bn:U.rri Joh. fftrauii - Krali valčka zadnjikrat! Zvečer ob 31.url slavnostna premiera valafilma ..Dr. Robert Koch" l Najnovejša poročila Zunanja politika Romunije Odgovor zunanjega ministra Gafenca Madžarski vjetski interesi nikjer ne križajo.« Gafencu z zadovoljnostjo ugotavlja, tla se turško-so-vjetski odnosi niso spremenili po začasni prekinitvi pogajanj, ki so bila v Moskvi. Gafencu je s posebnim veseljem poudaril dobre odnose Romunije z državami Balkanskega sporazuma in rekel: Z velikimi simpatijami spremljamo napore Jugoslavije za notranjo konsolidacijo ter za ohrn- ni tptf rlnltrili nrl nneov o cAc/kfl n 11 »>* « #1 _ ____ I Bukarešta, 29. nov. A A. Rador: Zunanji minister Gafencu je podal danes na skupni seji odborov za zunanje zadeve skupščine in senata svoje poročilo. Govoreč o stališču Romunije v sedanjem mednarodnem položaju, je Gafencu izjavil, da je storila Romunija vse, da bi ohranila svojo neodvisnost in pravično ravnotežje tako politično kakor gospodarsko, želeč pri tem sprejeti vsako koristno sodelovanje. Minister Gafencu je opozoril nato na gospodarski sporazum, ki je bil letos spomladi sklenjen z Nemčijo in kateri se je pokazal ne samo kot odlično sredstvo za izmenjavo blaga, temveč tudi kot pravo orodje miru. Nato ie opozoril na jasna jamstva splošnega značaja, ki sta jim dali Anglija in Francija in katera so pomagala pri določevanju odnosov z vsemi državami. Mi smo ohranili z vsemi velikimi silami, ki se nahajajo v vojni, prav iste odnose ter gojimo prav ista čustva, ki smo jih imeli in gojili v preteklosti. Nato je Gafencu podal zgodovino sklepa Romunije, ki je bil izdan v začetku vojne, da ohrani svojo nevtralnost, nato je pa omenil, da je 17. septembra letos nastal v tem pogledu nov položaj, ko so odgovorni državniki Poljske prestopili v Romunijo, in ko je sporočila sovjetska vlada, da so njene čete prestopile poljske meje. Tedaj je romunska vlada objavila sporočilo, v katerem je rekla, da posebni pogoji, pod katerimi je poljska vlada prestopila na romunsko ozemlje, nalagajo Romuniji, da ostane pri svojem sklepu popolne nevtralnosti.. Pred nami sta bili dve dolžnosti. Sprejeti poljske begunce in tako izvršiti človekoljubno dolžnost ter izvajati proti vojnim beguncem tiste ukrepe, ki jih nalaga nevtralnost, dalje pa razjasniti svoje odnose do Sevjetske Rusije. Mi smo Sovjetski Rusiji sporočili svojo željo, da ohranimo medsebojne odnose na temelju miroljubne politike nevtralnosti. »Mi smo prepričani, da se naši in so- nitev dobrih odnosov s sosednjimi državami. V naporih Turčije, da se ohrani mir, vidimo lojalno željo, da se ohranijo dobri odnosi in da se prepreči vojna v tem delu Evrope. Gafencu je prav tako pozdravil sklenitev novega grško-itolijnnskega sporazuma z ugotovitvijo, da ima Italija svoj interes, de se mir na Balkanu ohrani. Želja in napori Italije so, da se v sedanjem spopadu ohrani ideja evropskega napredka, da bo lahko imela svoj blagodejni vpliv. Mi smo z zadovoljstvom izvedeli za izjavo bolgarske vlade, da bo ohranila svojo miroljubno nevtralnost. Kar se nas tiče, nismo mi nikdar skrivali svoje želje za prijateljskim sodelovanjem. Odgovor Madžarski Ko jf govoril o odnosih z Madžarsko, je Gafencu izjavil: Trudili smo se razjasniti svoje odnose z Madžarsko na podlagi jasne politike, izražene v želji za sporazum. Na bojazen zaradi defenzivnih ukrepov na naših mejah smo odgovorili s ponudbo, da se sklene nenapudnlni pakt. čeprav nismo dobili nobenega odgovora, smo mi nadaljevali s svojimi napori, ki so bili kronani s sklenitvijo tehničnega sporazuma za ureditev prometa. S sodelovali jem Jugoslavije smo dosegli umik čet z ene in druge strani. Toliko bolj pa smo biti zato presenečeni ob zadnjem govoru madžarskega zunanjega ministra. Nekatere besede grofa Czakyja niso prav nič vplivale na romunski temperament, ki je zelo vzdržljiv. | 1JUBIJ4N4 Novo orožje Francije London, 29. nov. t. Reuter: Tz Pariza poročajo o novem izumu čisto majhnega tanka, ki jih bodo dajali francoski pehoti pri napadih. Te tanke Francija izdeluje v množinah. Francoski vojaški strokovnjaki so bili s poskusi uporabe teh novih majhnih tankov zelo navdušeni. Enostavni so pri uporabi, razen tega pa imajo neverjetno veliko razdejalno silo. Napredujejo z lahkoto, brez ozira na to, kakšno je ozemlje. Poleg tega pa imajo še to izredno sposobnost, da lahko skačejo čez jarke in potoke, skok pa lahko izvršijo nazaj ali pa na-P.rej- Za sovražnika pa predstavljajo minimalni c:Ij in jih bodo zaradi tega s topovi prav težko z idevali. Ti novi tanki imajo tudi veliko brzino. Pot skozi razne ovire pa si utirajo z lahkoto. Izdelava pa je enostavna. Roosevelt naf posreduje New York, 29. nov. AA. Reuter: Kakor trdijo dobro obveščeni krogi, smatrajo v ameriškem zunanjem ministrstvu, da bi vedno večje simpatije Združenih držav za Finsko lahko vpli-vaje na Roosevelta, da ponovno naslovi sovjetski in finski vladi apel za miroljubno rešitev spora. Italila demobilizira Rim, 29. nov. A A. Štefani: »Giornale d'Tta-lia« komentira uradno sporočilo, da je bilo spuščenih domov 300.000 mobiliziranih vojakov ter ravi, da italijanske oborožene sile, ki se na-ajajo pod zastavo, znašajo zdaj navzlic omenjenemu odpustu še 870.000 mož. Temu številu pa je treba dodati še fašistično milico, kar predstavlja skupno močno orožje, ki se lahko takoj izkoristi. Na osnovi tega, zaključuje Giornale dTtaliac, bi bilo napačno govoriti o de-mobilizaciji. Jose Prlmo de Riviera pripeljan v Madrid Madrid, 29. nov. A A. DNB: Pogrebni sprevod s truplom Jose Prima de Rivera je prispel danes v Madrid. Ob 11 se je sprevod ustavil na glavnem madridskem trgu, kjer je bila odslužena zadušnica. Udeležili so se je vsi člani španske vlade, predstavniki diplomatskega zbora ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Bofi na Daljnem Vzhodu Cungking, 29. nov. A A. Reuter: Okoli 70 japonskih letal je sodelovalo pri bombardiranju mesta Lančou, glav. središa pokrajine Čangsu. Japonska letala so priletela iz svojega oporišča v južnem šansiju. Istočasno je 20 japonskih bombnikov bombardiralo mesta pokrajine IIo-nan. Borbe severno in vzhodno od Nankinga se nadaljujejo ter japonske čete poskušajo zasesti gotove strategične položaje. h Ljubljanskemu prebivalstvu! Večerno vojno poročilo London, 29. nov. t. Reuter: Pariz javlja, da ni bilo danes važnih dogodkov na fronti. Naše topništvo je obstreljevalo sovražniške postojanke, v ostalem pa je prišlo le do majhnih spopadov med izvidniškimi oddelki. Molotov govori , London, 29. nov. t. Reuter: Danes je v Moskvi govoril Molotov po radiu značilen govor, v katerem je napadel Finsko in naglašal, da je Sovjetska Rusija pokazala mnogo dobre volje za sporazum s finsko vlado, kar so dokaz tudi številni diplomatski stiki. Na koncu govora pa je poudaril, da je rdeča armada in vojna mornarica pripravljena na vsako presenečenje. Drobne novice Berlin, 29. nov. AA. DNB: Nocojšnji tisk komentira velik uspeh nemške vojne mornarice, ki se ji je posrečilo včeraj potopiti angleško križarko in s tem dokazati, da nemška mornarica obvlada Severno morje in Severni Atlantik. Listi nagla.šajo, da je angleška admiraliteta poskušala tudi ob tej priliki zanikati ta težek udarec. Washington, 29. nov. AA. Reuter: Uradniki zunanjega ministrstva razpravljajo o možnosti ublažitve odredbe zakona o nevtralnosti, da bi se omogočil^ prevoz ameriškega blaga v nevtralne države čez luke vojskujočih se držav. Poročilo o omenjeni ublažitvi se razpravlja na zahtevo Švice. Bern, 29. nov. A A- Reuter: Švicarski generalni štab poroča: Ob priliki eksplozije, ki se je dogodija v okolici Seau de Fonta v bližini franc.. meje so bili ranjeni en častnik in II vojakov. Vzrok eksplozije ni znan. Preiskujejo. London, 29. nov. A A. Reuter: Ministrstvo za informacije sporoča, da londonski pristojni krogi naglašajo, da so od 42 nevtralnih držav samo 4 države tložile pismen protest pri angl. vladi proti angleški uredbi o zaplembi nemškega izvoza. Te štiri države so: Nizozemska, Danska, Belgija in Japonska. Tri države so napravile verbalne korake. To so Italija, Norveška, Iran. Kamnik Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kamniku priredita v četrtek, dne 30. novembra ob 8 zvečer v Kamniškem domu akademijo v proslavo državnega praznika 1. decembra. Ta tradicionalna prireditev Fantovskega odseka ln Dekliškega krožka bo tudi letos obsegala bogat in pester spored. Za uvodnim govorom bodo sledile pevske točke, deklamacije, simbolične vaje članic, mladenk in gojenk Dekliškega krožka, nato pa vaje članov, mladcev in naraščaja Fantovskega odseka. K tej prireditvi naše mladine 6te vsi prav vljudno vabljeni. V petek, 1. decembra, praznujemo državni praznik zedipjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvalna opravila ter vsi državni in samoupravni uradi izobesijo državne zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da ee na ta praznik kraljevino Jugoslavije udeleži cerkvenih slovesnosti in svoje domove okrasi z državnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost in izkaže svojo državljansko zavest. Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič 1. r. Društvo združenih zaseb. in trg. nameščencev za rudarske nameščence Vedno večja draginja, ki nastaja zaradi izrednih razmer v Evropi, je prizadela posebno nameščence. Ti so odvisni zgolj od svojega zaslužka, ki je povečini komaj zadostoval za preživljanje v normalnih razmerah. Spremenjeni položaj na trgu iu iz dneva v dan naraščajoče cene najpotrebnejšim živilom in drugim življenjskim potrebščinam pa ogroža vse nameščence in njihove družine. Nujno je potrebno, da uvidijo tudi delodajalci, posebno tisti, katerim prinašajo te gospodarske spremembe lepe zaslužke, ln tudi svojim nameščencem v težkih časih pomagajo. Nekatera podjetja so bila toliko uvidevna ter so to storila in povišala prejemke svojih nameščencev. Večina pa tega nI slorila. Posebno so tudi prizadeti nižji rudarski nameščenci. Zalo je agilno Društvo združnih zasebnih in trgovskih nameščencev začelo akcijo, da se tudi njim pomaga. Pri TPD je v tem smislu interveniralo in predlagalo, da družba prizna vsem svojim nameščencem posebno draginjsko do-klado, pri tem pa upošteva predvsem nižje nameščence in one, ki imajo družine. Pričakujemo, da bo TPD pokazala potrebno uvidevnost ter ugodila organizaciji naših nameščencev. Smatramo, da je TPD to dolžna ne le napram svojim nameščencem, ki vse svoje delo posvečajo koristim družbe, ampak tudi napram vsej slovenski javnosti in napram državi, ki sta život interesirani na tem. Društvu pa želimo še mnogo uspehov pri njegovih prizadevanjih za zboljšanje socialnega položaja nameščencev. 1 Duhovniki imajo mesečno obnovo v petek, dne 1. decembra ob 5 popoldne v Domu duhovnih vaj. 1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta v stolnici se prične drevi ob 9 po skupni molitveni uri. Vsako uro do 4 zjutraj se bodo opravljale molitve 3. in 21. uri iz »Večne molitve«. Možje in mladina vljudno vabljenil 1 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije priredi drevi ob 8 v veliki dvorani Delavske zbornice proslavo zedinjenja. 7, izbranim sporedom, Na sporedu je več pevskih, orkestralnih in solo točk. Udeležite se proslave v čim večjem številul 1 Pokojnine za december bo dostavljala glavna pošta v Ljubljani v petek, 1. decembra 1939. Ker bodo trgovine in drugi poslovni lokali ta dan zaprti, bodo pismonoše dohajali precej zgodaj in prosimo, da jih upokojenci počakajo doma. — Upravnik. 1 Nov prosvetni dom v Ljubljani. Bežigrajska prosveta postavi nov dom. Blagoslovitev ogelnega kamna bo v nedeljo ob 11. Blagoslovitev izvrši prevzv. škof dr. Rozman. Botra bosta mestni župan dr. J. Adlešič in ga. Bregarjeva. Slavnostni govor bo imel vseuč. prof. dr. Lukman. Vse prijatelje katoliške prosvete vljudno vabimo na to, v Ljubljani redko slovesnost. 1 Miklavž pride v bežigrajsko osnovno šolo v torek 4. decembra. Povabilo ga je bežigrajsko prosvetno društvo. Naročila za darila sprejema župnijska pisarna od 2. decembra dalje. 1 Rezervni častniki se v smislu službenih predpisov pozivajo, da se udeleže 1. decembra svečane službe božje v stolnici. Sestanek pred lokalom Združenja rezervnih častnikov »Zvezda« ob 9.30 v uniformi, oziroma — kdor uniforme nima — v civilu z društvenim znakom. Zvečer istega dne prirede aktivni in rez. častniki skupni družabni večer v dvorani »Zvezde«. Vabljeni so vsi rezervni častniki ln n)ih družine. Obleka temna, začetek ob 21 30. Opozarjamo rezervne častnike tudi na »Akademijo« vojnih prostovoljcev, ki bo 30. novembra ob 20 v Kazini. Pododbor Združenja rezervnih častnikov v Ljubljani. 1 Prvi obisk sv. Miklavža bodo imeli rakovniški dečki. Obiskal jih bo v nedeljo 3. decembra in se predstavil v velikem spremstvu majhnih, srčkanih an-gelcev in peklenske sodrge v znani, priljubljeni dr. Grzinčičevi opereti »Miklavž prihaja«. Ker je to edinstveno delo te vrste, si ga mora ogledati vsa Ljubljana. V nedeljo bosta predstavi ob pol 5 (predvsem za mladino) in ob 8 zvečer. V torek, 5. decembra pa v dvorani deškega vzgajališča na Selu ob 8. uri zvečer. 1 Slavnostna akademija vojnih dobrovoljcev. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo priredila drevi ob 8 v veliki dvorani Kazine v Ljubljani slavnostno akademijo. Na sporedu so glasbene točke, ki jih bo igral orkester dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika g. podpolkovnika F. Herzoga. Slavnostni govor bo imel vojni dobrovoljec dr. Stanko Lapalne. Na sporedu so še klavirske in pevske točke. Akademijo bo zaključila državna himna. Sedeži niso nu-merirani in vstopnine ni. Obleka je poljubna. Danes ob 21. uri svečana premiera I enega najveličastnejših filmskih del vseh časov, iilm iz življenja enega • najgenialnejših raziskovalcev, zdravnika, ki je po dolgoletna trudapolni I borbi odkril bacil tuberkuloze in rešil človeštvo ene nastrašnejših morilk I ■ Poleg velikega titana nemške filmske umetnosti nastopajo v tem filmu šes Werner Kraus, Viktoria Batlasko, Paul Otto. Thedor Loos Pred premiero govori o pomenu znanstvenika dr. R. Kocha šef zdravilišča na Golniku g. pri- marlj dr. R. Ncubauer Oskrbite si vstopnice v predprodaji! Telefon 22.31 Oskrbite si vstopnice v predprodaji! Telefon 22-21 KINO UNION prostovoljni prispevki pa bodo porabljeni za krit je stroškov in za podpore siromašnim dobrovolj cem In dijakom. 1 Slovenskih novinarjev se je o priliki otvoritve nove kmečke sobe v našem narodnem slogu spomnilo tudi ugledno ljubljansko gostinsko podjetje »Daj-dam« in poklonilo za Novinarski dom v Ljubljani znesek 1000 din. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja se vodstvu »Daj-dama« za izkazano pozornost lepo zahvaljuje. 1 Poziv vojnim dohrovoljcem. Sin našega tovariša predsednika je dotrpcl. Vojni dobrovoljci, udeležite se pogreba danes v četrtek 30. t. m. ob 4 popoldne izpred zavetišča sv. Jožefa, Vidovdan-ska c. 9. — Uprava. I Angleško društvo v Ljubljani sporoča vsem, ki se zanimaio za učenje angleščine, da bo s 4. decembrom začelo zopet nov tečaj za začetnike, tako da je še vedno podana možnost pričeti v tej sezoni z učenjem angleškega jezika. Tudi v ostale tečaje za naprednejše, za literaturo in konverzacijo je še podana možnost vpisa. Vse podrobne informacije in vpisovanje v društvenem lokalu Tavčarjeva ulica 12 vsako sredo in soboto od 17 do 19 popoldne. 1 Idrijski krožek vabi na sestanek, ki bo v soboto, 2. decembra ob 20 v gostilni Vidmar na Šentjakobskem trgu. Sestanek je namenjen besedi o rudniškem prazniku sv. Barbare in o rojaku Jožetu Zazuli ob njegovi "Oletnici. V ponedeljek, 4. decembra, na dan sv. Barbare, bo ob 7. zjutraj sv. maši; v kapeli za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. I Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice na praznik zedinjenja 1. decembra ves dan zaprte. 1 Razveselile tudi letos za Miklavža Vašo malčke z lepimi igračkami in primernimi darili, ki jih nudi v veliki izberi in po zmernih cenah domača trgovina Ivan Samec, Mestni trg 21. I Izredni občni zbor ljubljanskega društva »Rejec malih živali«. V nedeljo, dne 26. nov. t. 1. so imeli ljubljanski rejci malih živali izredni občni zbor v restavraciji Mrak na Rimski cesti. Sicer še ni minila poslovna doba letos izvoljenega odbora, a je vendar le zaslužni in agilni odbor s požrtvovalnim in nesebičnim predsednikom na čelu smatral za potrebno, da že pred iztekom 6voje poslovne dobe da svojim članom obračun o svojem delovanju. Zadnje čase so namreč nekateri samozvanci udrihali na vse mogoče načine in blatili stari odbor, zlasti pa še predsednika, ki za svojo nesebično delovanje v korist rejskemu po-kretu nikakor ni kaj takega zaslužil. Da so bila vsa obrekovanja in natolcevanja neopravičena, je najboljše pokazal dobro obiskani občni zbor, ki je z ogromno večino ponovno poveril in zaupal vodstvo društva staremu odboru s prejšnjim sposobnim predsednikom na čelu. Ob pičli opoziciji je bil tudi izglasovan sklep, da se ljubljansko društvo »Rejec malih živali« včlani pri Osrednjem društvu rejcev malih živali, ki zbira iz dneva v dan vedno več društev pod svojim okriljem in uživa tudi zaupanje oblasti. Izvršena je bila tudi delna sprememba pravil. Kljub napetemu ozračju je bil občni zbor ves čas na dostojni višini. Novi odbor je sporočil članstvu, da so odslej njegovi začasni društveni prostori v Gajevi ulici 9-1., kamor se vsi člani in interesenti lahko obračajo po informacije. I Danes ob 21. nrl slavnostna premiera filma »Dr. Robert Koch« v kinu Unionu. Dr. Koch je bil okrajni zdravnik v nekem malem nemškem mestecu. Postavil si je za življenjski cilj odkriti vzrok ene najstrašnejše bolezni — bacil tuberkuloze. Pri tem svojem raziskovalnem delu ni upošteval nobenih ovir in je končno njegovo delo imelo popolen uspeh. Težka je bila njegova borba, njegovo delo je pravi tri-umf velikega titana, velikega genija. Film seveda ne pokaže te dolgoletne borbe slavnega zdravnika v vseh detajlih, toda najtežji momenti iz življenja tega genialnega zdravnika »o predočeni v izredno srečno izbranih epizodah. Dva velikana nemškega filma Emil Jannings in Werner Kraus sta vodilni zvezdi v tem kolosalnem filmu, ki se predvaja te dni v Ljubljani v kinu Union pod pokroviteljstvom Protituber-kulozne lige. 1 Nogavice, rokavice — Karničnik —• Nebotičnik. 1 Lepo vreme. Od sv. Martina naprej imamo prav lepo, poznojesensko vreme. V nedeljo je bilo zjutraj mrzlo in je termometer kazal ob 7 zjutraj —3° C, po dnevi pa se je vreme sprevrglo: Nastal je nagel vremenski preobrat. V ponedeljek se je jutranja temperatura močno dvignila. Termometer je na prostem kazal kar + 12" C. Vse je kazalo, da se pripravlja k dežju in nekateri so celo napovedovali sneg. Čez noč pa se je vreme močno iz-premenilo. Včeraj zjutraj je postalo hladneje in je znašala jutranja toplota +4° C. 1 V nedeljo Miklavžev večer! Za stare in mlade! — Gostilna Martine Zg. šiška. 1 Krompir je cenejši. Krompirjev trg na Sv. Petra nasipu jo bil včeraj bolj žalosten. Pripeljanih je bilo vsega skupaj do 10 velikih voz krompirja v teži 7000 kg. Cene so nekoliko padle. Šo pred dobrimi 10 dnevi je bil krompir na trgu po 1.80 do 1.85 in celo po 2 din kg na debelo, sedaj so cene popustile in je bil včeraj krompir po 1.60 do največ 1.75 din kg. Največ krompirja je bilo z Gorenjskega. 1 Zanimivosti s trga. Včerajšnji tržni dan ni bil kdovekaj živahen. Živilski trg je bil slabo zaseden, ko je druge tržne dneve velikansko prerivanje in se prodajalke kar bore za ugoden prostor. Jabolka so bila od 3 do 5 din kg po kakovosti. Velike so bila zaloge jabolk na dveh prostorih. Prav prazna pa sta bila prostora za sadje ob Jugoslovanski knjigarni in ob semenišču. Tam ni bilo včeraj nobene prodajalke. Hruške maslenke so sedaj prav redke. Na trgu so bile vodenke po 5 do 7 din kg. Sezona za hruško gre h koncu. Grozdje, domače In srbsko, je tudi zelo redko in jo bilo od 10 do 14 din kg. Gobe so s trga Izginile. Sivke se še tuintam pojavijo. Neka kmetica je včoraj prinesla na trg do 3 litre 6ivk, za katere jo zahtevala 2.50 din za liter. Drugače je bil na živilskem trgu promet srednji. 1 Živahne kupčije z zemljišči In hišami. Zem-ljiškoprometna komisija na okrajnem sodišču je letos do včeraj zaznamovala nad 1.500 kupnih pogodb. ki se nanašajo glede prodaj odnosno nakupov hiš in vil v mestu, raznih stavbnih parcel in zemljišč v okolici. Največje zanimanje za stavbi-šča vlada v k. o. Zgornja Šiška, ViČ, Dravlje in Vižmarje. V k. o. Poljansko predmestje je bilo večje zemljiške prodano po 250 din za m'. 1 Nad 177 milijonov vknjiženih. V desetih mesecih je bilo v zemljiški knjigi ljubljanskega okraj, sodišča vknjiženih raznih posojil in hipotečnih kreditov za skupno svoto 177,584.019 din. Podanih jo bilo celotno 1768 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede raznih posojil. V oktobru je bilo na razna posestva v mestu in okolici vknored ni preveč enoličen glede na motive, a prav tako ne glede na umetnostno smer. Temu se moremo najlaže izogniti s tein, če upoštevamo kaj največ bodisi domačih, bodisi tujih avtorjev. ...... Po nekaterih ponovitvah iz prejšnjih let Je prišla minulo nedeljo prvikrat na naš oder igra nemškega mladinskega pesnika in pisatelja Erilia Kastnerja z naslovom »Emil in detektivi«. Avtorja poznajo naši otroci že po igri »Pikica in Tonček«, ki je bila na njihovo veliko veselje uprizorjena lani. Obe deli sta dramatizaciji povesti z enakimi naslovi, ki sta prav tako že prevedeni v slovenščino. Zato pač mika vsakogar, ki je povesti bral, da bi ju videl tudi na odru. Igra »Emil in detektivi« nam prikazuje dečka Emila, ki mu je na poti iz Novega mesta v Ljubljano, kjer ima staro mamo, eleganten tat izmaknil večjo vsoto denarja. Poglavitni poudarek pa je v prizorih, ki nam kažejo, kako se Emil seznani z ljubljanskimi dečki, ki nato zasledujejo, love in preganjajo neznanega pustolovca, dokler ga ne pritirajo v naročje policije. Vse se dobro konča in Emil ni le poplačan za vse, kar je prestal, ampak je hkrati za eno življenjsko skušnjo bogatejši. Tako vsebuje igra poleg napetih prizorov tudi koristen nauk za vsakogar, za starše prav tako kakor za otroke. Ze iz navedene vsebine je razvidno, da igra ni pravljičnega značaja, marveč je zajeta iz resničnega življenja. Namenjena je predvsem že nekoliko starejšim otrokom, ki jih mikajo pustolovski motivi. Tej želji igra prav dobro ustreza, a jo hkrati zaradi resničnega okvira in vzgojnega jedra usmerja v pravo smer, ne kakor pretirane indijanerice ali razno kriminalistično čtivo. .Glede tega je igra prav priporočljiva, čeprav se zdi prenos iz epskega sveta v igro ponekod nekoliko prisiljen; to velja zlasti za prizore v vlaku, ki so vrhu tega težko uprizorljivi. Škoda, da je izostala slika, ko tat izmakne Emilu denar, ker bi bila gotovo učinkovitejša kakor marsikaj drugega. V primeru s »Pikico in Tončkom« se zdi, da »Emil in detektivi« kot dramatizacija nekoliko zaostaja, zlasti ker posamezne slike veže, dopolnjuje in razlaga nevidni napovedovalec po zvočniku, kar ni niti malo tako učinkovito kakor vloga Kazalca, češki kritik Arne Novak — mrtev V včerajšnjih listih smo brali kratko novico, ki jo je dala agencija »Avala« po »Havasu«, da je praški radio sporočil v svet smrt Arneja Novdka, profesorja književnosti in rektorja Masarykove univerze v Brnu. Pojenj gpmin njegove 90 letnice smrti. Po predsednikovih začetnih besedah bo Prešernov lik podal urednik dr. Tine Debeljak. Za njim bo ves nadalnji spored vseboval izključno samo Prešernove točke. Tako bo pevec Braluž Franc zapel Vilharjevo uglasbitev Mornarja in Nezakonsko mater, društveni kvintet pod vodstvom g. Janežiča Vilharjev napev Pod oknom. Premrlovo Zdravico ter Lebanovega Mornarja. Gospoda Zorman in Levstik bosta recitirala Prešernovo Novo pisarijo, gdč. Držajeva Uw>d h Stražo pred Kvirinalom v Rimu so prevzeli albanski vojaki. Na sliki jih vidimo, ko korakajo pred palačo s svojo novo zastavo Okameneli gozd v Kavkazu V kamenju so se ohranile oblike drevesnega listja Izpred davnih tisočletij Gorski delavci so v Kavkazu, na prelazu Go-der, ki leži med znanim čmomorskim pristaniščem Batum in mestom Ahaltčik, naleteli na dragoceno predzgodovinsko najdbo: odkrili so v zemlji jx>-polnoma ohranjen okameneli gozd. Poročila, ki prihajajo iz Georgije, pravijo, da je tako dobro ohranjenih prič prazgodovinskega rastlinstva zelo malo na svetu in da bo ta najdba postala velika privlačnost za vse starinoslovce po svetu. Znane so okamenine in odtiski rastlin, ki so se iz predzgodovinskega časa ohranile v skladih kamenja, zlasti v jantarju. Našli so že cela debla, tako debla velikanskih praproti in okostja prazgodovinskih živali, da pa bi se ohranil cel gozd z vsem drevjem in vejami in celo listjem, ki je v naravi rastel morda pred nekaj stotisoč leti, to pa se menda doslej še ni primerilo. Ta okameneli gozd leži v plasti andezita, nekega temnordečega kamenja, ki je po zunanjih oblikah nekoliko podoben dolomitom. Zakopali so ga vulkanski izbruhi obrobnih kavkaških gora. Tisočletno tropično deževje, ki je bilo značilno za te pokrajine v onem času, je razkrojilo kremenčevo kislino v vulkanskem pepelu in tako vse zasuto rastlinstvo tako rekoč najbolj znanstveno in po vseh pravilih modernih laboratorijev »prepariralo«. Gozdovi so okameneli z vsem rastlinstvom pod njimi. Pod to težko odejo so skozi vsa tisočletja ohranili svojo obliko in danes je človeku, ko je prišel do teh skrivališč narave, dana možnost, da v najbolj verni obliki občuduje in opazuje rastlinstvo iz davnih dob. Seveda nihče še ne more slutiti, kaj vse bodo še odkrili v teh okaine-nelih gozdovih, hogve koliko okamenelih okostij takratnega živalstva se še skriva pod košatimi drevesi ali tudi v njihovih vejah. Vse to je še pridržano smotrnemu odkopavanju. Do sedaj so znanstveniki ugotovili, da so v gozdovih na Go-derju v kamenju ohranjene rastline prazgodovinskega časa, ki jih že zdavnaj ni več na zemlji. Treba pa bo še veliko časa in — denarja, preden bo iz tega tisočletnega pepela vstal ves okameneli gozd. ŠPORT Organizacija slovenskega športa Od znanega športnega delavca g. Joso Gorca smo prejeli naslednji članek: »Na članke v včerajšnji in današnji številki »Slovenca« mi dovolite nekaj pripomb. V naši državi je nastalo zaradi samolastnega stališča v nogometni zvezi, ki ni razumela o pravem času zadovoljiti težnje tudi drugih, izven belgrajskili klubov veliko pregrupiranje organizacij, četudi je večina športnih delavcev prepričana, da niso in ne bodo na korist športnemu razvoju v državi in da pomenjajo korak nazaj. Zapeljivi nazivi narodnih in državnih zvez povzročajo, da se ustanavljajo zveze »kar na debelo«, da pa nihče ne pomisli, kako bodo te zveze delovale. Imeti zveze je prav lepo, toda delo zvez je vedno le odvisno od oseb, ki v njih delajo, in praksa zadnjih let je pokazala, da je bila vedno težava na tej strani: manjkalo nam je potrebnih sposobnih športnih delavcev, ki bi nudili tudi jamstvo za uspeh dela. Iz lastne prakse mi je poznano, da je namera preselitve marsikatere državne zveze v zadnjih letih k nam odpadla zaradi tega, ker se ni našlo primernih športnih delavcev, ki bi bili pripravljeni delati. Tako gledamo mi na te reorganizacije in bojimo se, da bo po preteku enega leta športno življenje pokazalo, da imamo le mi prav. Seveda s tem ni rečeno, da bi morali stati ob strani mi v Sloveniji. Mi smo predvsem praktični delavci in nam balast administracije ne diši, posebno če ne vidimo praktične koristi tega. Zato čakamo in iščemo najboljše rešitve, ki bo potem tudi de-fmitivna, dočim ni verjetno, da bodo vse te današnje izpremenibe vzdržale ob poteku sezone. Glede ustanovitve slovenske športne zveze smo v toliko na boljšem, ker se lahko poslužimo naše nekdanje športne zveze, ki je delovala po vojni v Ljubljani in ki jo je treba samo prilagoditi današnjim prilikam. Taka športna zveza pa bo samo tedaj lahko imela uspeh, če se bodo organizacije zavedale, da jim je potrebna in da je koristna. Ko je pred kratkim ljubljanski olimpijski pododbor opozoril klube in podzveze na potrebo take skupne organizacije za zastopanje skupnih interesov športa v Sloveniji, ni prejel na tozadevno okrožnico, ki je hotela samo načelno zvedeti za mnenje klubov v tej stvari, niti enega odgovora. Da li je čas danes ugodnejši, ne venC verjetno je, toda mislim, da je treba ločiti med hipnim navdušenjem in stvarnimi potrebami. A ta stvarna potreba bo nastopila po mojem mnenju šele tedaj, ko bodo v posameznih športnih panogah slovenske zveze že obstojale. Na kratko bi ponovil: ne organizacije po imenu, temveč organizacije po potrebi, a če jih dobimo, potem žive delovne, življenja sposobne, ne pa samo papirnate.« H gornjim prijiombam g. Gorca tole: Tudi mi smo v našem listu ponovno opozarjali, da je treba delati previdno in da se ne smemo prenagliti pri tej stvari. Tudi vemo, da more naglica, s katero delajo Hrvatje in Srbi, škoditi tako hrvaškemu kakor srbskemu in celokupnemu jugoslovanskemu športu. Tako kot pa delamo mi Slovenci sedaj na športnem polju, pa nam more še več škodovati kakor Hrvatom njihova naglica, ker mi se namreč sploh ne zganemo, temveč čakamo, kaj bo prav za prav iz tega nastalo in o kakšnem hipnem Krstu ter gdč. Jernejčičeva in inž. Markovec dvogovor Od železne ceste. Tako bo Prosvetno društvo lepo počastilo sjx)inin največjega slovenskega pesnika v naši prestolnici s prireditvijo, na katero so vabljeni vsi Slovenci in prijatelji našega naroda (2. decembra ob pol devetih)". navdušenju sploh ni govora. Hrvatje in Srbi bodo pobasali vse vrhovne državne zveze, potem bomo pa zopet tarnali kakor vedno doslej: Tisti v Zagrebu in Belgradu so krivi, da se naš slovenski šport ne more tako razviti in razmahniti kakor bi se lahko, če bi bile v našem športnem življenju drugačne razmere. Tudi mi pravimo: organizacije po potrebi, žive, delovne, življenja sposobne, ne pa samo papirnate. Svojo vlogo pa igra pri tem seveda tudi ime organizacije. (Opomba uredništva.) Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Italija bo sodelovala na Balkanijadi I. 1940? Iz bolgarskih listov posnemamo, da bo prihodnje leto sodelovala na balkanskih igrah, ki bodo v Ankari, tudi Italija s svojo lahkoatletsko reprezentanco. Italijanski olimpijski odbor je namreč na svoji zadnji seji pretresal možnost organizacije prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo ali bi morale biti v Helsinkih ter je prišel do zaključka, da se zaradi vojne prihodnja olimpijada sploh ne bo mogla vršiti. Da pa Italija ne bo ostala prihodnje leto brez večjega mednarodnega srečanja, je njen olimpijski odbor sklonil sodelovati na balkanskih igrah, ki bodo v Ankari. Iz istih poročil se razvidi, da je bila ta italijanska odločitev simpatično sprejeta v vseh balkanskih državah, ker bodo sodelovali odlični italijanski atleti, kar bo velike važnosti za balkanske atlete, ki bodo imeli na ta način priliko, boriti se z atleti, ki spadajo med najboljše na svetu. Predno pa bodo Italijani nastopili v Ankari se bodo spoprijeli s Švicarji, Madžari, Grki in Jugoslovani. Te vesti sporočajo bolgarski listi; toda naša atletska zveza o tem še nič ne ve in tudi še ni bila obveščena o tem niti od strani Italijanov niti od balkanskega komiteja. Po nemški zmagi nad Italijani Po velikem nedeljskem uspehu, ki so ga dosegli nemški nogometaši napram italijanski reprezentanci, katero so premagali z rezultatom 5:2, obširno pišejo nemški listi. Bleščeči naslovi kakor »triumf nad svetovnim prvakom« itd. so sporočili nemškemu narodu velik uspeh nemškega nogometa nad oficijelnim svetovnim prvakom v nogometnem športu. Nemški listi pišejo, da se je za zmago zahvaliti boljši igri, odličnemu skupnemu delu posameznih formacij in neverjetni borbenosti vsakega posameznika. Italijani so imeli samo v vratarju Olivieri-ju, ki je bil v gotovih trenutkih nedosegljiv — enakovrednega nasprotnika. Voditelji nemškega nogometa so bili izredno zadovoljni z igro svoje enajstorice. Pri Italijanih pa je bila videti neka potrtost. Pozzo (kapiten ital. moštva) je sedel in ni nič govoril. Največji junak dneva pa je bil Dunajčan Binder (pravijo mu »Biinbo«), ki je sam zabil Italijanom tri gole. Binder je rekel poročevalcem, da so Nemci zmagali zato, ker je bil vsak mož na svojem mestu in vsakdo napravil vse, kar je bilo potrebno za skuj>en uspeh. Pa tudi skupni trening pod vodstvom nemškega kapitana Herbergerja in zlasti njegov način je imel pri .tej zmagi odločilno besedo. O španskem sodniku Esquarinu pa pravi Binder, da je eden najboljših sodnikov kar jih je' kdaj videl. Tek Zedinjenja. Opozarjamo vse atlete Ljubljane, ki se nameravajo udeležiti »Teka Zedinjenja« na to, da veljajo letos od petka, dne 1. decembra ziutrai nedeljske oovratne karte. — Odbor« Kako je bil potopljen parnik »Carica Milica" Posadka potopljenega parnika je prišla na Suiak Kapitan opisuje potek katastrofe V torek dopoldne Je prišla na Sušak posadka ob angleškem obrežju potopljenega parnika »Carica Milica« pod vodstvom kapitana Milorada Mi-ljeviča. Posadko so sprejeli zastopniki Jugoslovanskega Lloyda«. Častniki in mornarji so še vedno pod vtisom katastrofe, ki k sreči ni zahtevala nobenega človeškega življenja. Kot pravi' mornarji obžalujejo potpp »Carice Milieec, enega izmed največjih in najmodernejših jugoslovanskih trgovskih parnikov Kapitan Miljevič je sprejel v hotelu »Konti-nental«, kjer se je nastanil, časnikarje in jim je opisal potek katastrofe. »V petek, 17. novembra, ob 8. zjutraj smo odpluli iz angleškega pristanišča Team proti Dubrovniku. Naloženega sino imeli 8950 ton premoga in nekaj drugega blaga. Držali smo se natančno predpisane vodne poti. Naslednji dan ob 11.50 Je ladja zadela ob nemško mino. Bili smo v tistem trenutku okrog .devet milj oddaljeni od obrežja. Jaz sem stal na poveljniškem mostu, poleg mene so bili angleški pilot, prvi častnik Vladimir Stolfa in prvi krmilar. Večina mornarjev je obedovala. Eksplozija je bila na desni strani parnika pod vodo. Parnik se je strašno stresel. Vse luči so ugasnile. Prednji del ladje se je hitro začel potapljati. Ko sem videl, da je ladja izgubljena, sem dal povelje: »Vsi možje z ladje!« V prvi rešilni čoln sem stopil jaz z devetnajstimi možmi, v drugi čoln pa prvi častnik Stolfa z angleškim pilotom in šestimi možmi. Pri eksploziji sva bila lahko ranje- na drugi krmilar In Jaz. Ker Je bil ladijski radio zaradi eksplozije pokvarjen, nismo mogli klicati na pomoč. Detonacija je bila zelo močna. Cula se je štiri do pet milj daleč na okrog. Čez nekaj časa se Je približala našemu čolnu neka angleška pomožna bojna ladja, ki nas je vzela na krov. Posadko iz drugega čolna pa je sprejel na krov neki obrežni parnik. Pozneje je tudi to posadko vzela na krov vojna ladja, na kateri smo bili mi. Se istega dne ob 5. popoldne smo pripluli v neko angleško pristanišče. Od tam so nas poslali v London. Angleški pomorščaki so nas zelo prisrčno sprejeli. V pristanišču, kjer smo se izkrcali, smo naleteli na okrog sto rešenih potnikov in mornarjev holandskega potniškega parnika »Simon Bolivar«. Med njimi je bil več ranjenih. Pprnik »Simon Bolivar« je dvajset minut pred nami zadel ob mino, nedaleč od mesta, kjer se je potopila »Carica Milica«. Tudi v Londonu so nam šli v vsakem oziru na roko. Ostali smo tam sedem dni. Morali smo se nanovo obleči, nakupiti najpotrebnejše stvari in si preskrbeti dokumente za potovanje. V soboto, 25. novembra, smo odpotovali iz Londona. Pri vožnji čez Kanal sino imeli zelo slabo vreme. Sledila je utrujajoča pot skozi Francijo, Švico in Italijo do Sušaka. Izguba parnika »Carica Milica« je zelo hud udarec za našo trgovsko mornarico, ki ga bomo le težko preboleli, čeprav je bil parnik s tovorom vred zavarovan.« ^troik t kot/ček SLON SAMBO Celjske novice c Mestno poglavarstvo razglašaj 1. december se bo praznoval na slovesen način kot praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo biti na ta dan vsa poslopja okrašena z državnimi zastavami. — Predsednik: dr. Voršič Alojzij, 1. r. c Na praznik narodnega zedlnfenja bo zvečer oh 8 v celjskem mestnem gledališču koncert celjskih pevskih društev, Glasbene Matice in vojaške godbe 39. peš. polka. Vstopnise se dobe v predprodaji v knjigami K. Goričar vd. Vso celjsko javnost vabimo, da se udeleži tega koncerta polnoštevi!no! c Klub slovenskega katoliškega akademskega starešinstva v Celju je imel pred dnevi svoj redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi predsednik ravnatelj v p. g. Remec iz Ljubljane. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor s predsednikom ravnateljem g. dr. Kotnikom Francem in podpredsednikom g. dr. Kajtanom Gantarjem na čelu. c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi drevi ob 8 v veliki dvorani Ljudske posojilnice družinski večer s proslavo narodnega praznika zedinje-nja. Na sporedu glasba in spominska beseda o zgodovinskih dogodkih našega osvobojenja in zedinjenja. Zaradii reda se izdajajo vstopnice. Za 100 vstopnic, ki so se razdelile v ponedeljek po prosvetnem večeru, so sedeži rezervirani Vstopnine ni, sprejemajo pa se darovi za društvo. Člani ia prijatelji društva, pridite polnoštevilno! c Prireditev KPD ▼ Ljudski posojilnici. Katoliško prosvetno društvo v Celju bo uprizorilo v nedeljo, 3. dec. ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice po flamski pravljici prirejeno igro v 3 dejanjih »Sultanova hči in dobri vrtnar«. c »God nebeškega strica«, prizor s petjem in godbo, bo priredila v torek, 5, decembra ob pol 6 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice za Miklavžev večer Gledališka družina v Celju, Darila za obdarovanje pred tem prizorocn se sprejemajo brez vsake pristojbine v prosvetni pisarni v Cankarjevi ulici 4. Tu se sprejemajo tudi prijave za obisk na domu do vključno 2. decembra. c Drevi sobno streljanje Strelske družine v Častniškem domu. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel na praznik zedinjenja g. dr. Premšak Franc v Cankarjevi ulici 6, v nedeljo pa g. dr. Mušič Drago v Cankarjevi ul. 7. c Miklavžev večer v Salezijanskem Mladinskem domu v Gaberjih bo v nedeljo, 3. decembra ob pol 5 popoldne za občinstvo in 5. decembra ob 7 zvečer za mladino. Izvajali bodo ljubko dr, Gržinčičevo spevoigro »Miklavž prihaja« s spremljavo orkestra. c Resolucija Združenja prevozniških obrti, pover-leništva v Celju. Včeraj so zastopniki omenjenega Združenja predložili mestnemu poglavarstvu resolucijo, v kateri se pritožujejo, da ne dobivajo bencina za najnujnejše izvrševanje obrti, zaradi česar je eksistenčni minimum avtoprevoznika padel pod normo. Resolucija poudarja, da Celje nima toliko bencina, da bi lahko služil najnujnejšim potrebam obrtnikom in prevoznikom. Mestno poglavarstvo naj bi izvršilo poizvedbe o količini bencina, s katerim razpolagajo celjski prodajaloi. Na podlagi podatkov o dnevni potrošnji, odnosno dnevni izdaji bencina, bi se lahko po strokovnjakih izračunalo razmerje, ki bi odgovarjalo i avtoprevoznikom i privatnikom. Združenje je pripravljeno izdati vsakemu svojemu članu nabavno knjižico, na podlagi katere bi pri bencinski črpalki dvignil bencin, bodisi zjutraj, opoldne ali zvečer. Posebno prosi Združenje, da bi mestno poglavarstvo dovolilo, da se lahko izdaja benoin za več dni skupaj. Tako bi avtoprevoznik, ki ima daljšo pot, lahko ostal več dni zunaj. V nabavni knjižici bi se prodana količina bencina zabeležila in potrdila pri prodaji bencina. c V Št. Jurju pri Celju je bila pred dnevi ko-lavdacija nove javne občinske tehtnice. c Vsi frizerski saloni v Celju bodo na praznik zedinjenja ves dan zaprti. c časopisni papir dobite po znižani ceni r podružnici »Slovenca« v Celju. č Dve obsodbi po čl 1 zakona o zaKfti tfržave. Pred' okrožnim sodiščem v Celju sta bila obsojena po čl. 1 zakona o zaščiti države 34 letni železničar Klanjžek Franc iz Št. Jurja pri Celju na dve leti robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let in 41 letni cinkamiški preddelavee Janežič Emanuel iz Spodnje Hudinje na 5 mesecev zapora in na 120 din denarne globe. Huda nesreča Novo mesto, 28. novembra. Frančič Ignacij, posestnik na Dol. Brezovici pri št. jerneju na Dolenjskem, je naprosil svojega prijatelja Globavsa Franceta, posestnika od istotam, da bi s parafinom oblil 4 hI sod. Glo-bavs Franc sicer po poklicu ni sodar in tudi ni izvrševal kake druge obrti, pač pa se je pri vsakem delu spoznal ir je sosedom rad pomagal. Ko je na kuhinjskem štedilniku naprej razsto-pil paralin, je pričel z oblivanjem soda. Ko je že sod nekoliko oblil, pa je naenkrat nastala strahovita eksplozija, pri kateri je Globavs izgubil obe nogi. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji. Po (167) SlednjiC so prebrali vse debele bukve, popisali vse pole papirja in so klavrno vse vrgli proč. Pajki so napredli pajčevine po knjigah, hrošči so lezli po njih in objedli papir, toda sultanu ni mogel nihče pomagati. (168) Tudi po mestnih ulicah je bilo vse žalostno. Ves narod je trpel s sultanom vred, mnogi so v znak žalosti razobesili črne zastave s hiš. A Sambo? Temu že zdavnaj ni bilo več mar, kakšno je zagodel, kako je onesrečil oba fanta in zdaj še sultana! Živel je veselo in svobodno v gozdu. čudežnem naključju je ostal popolnoma nepo- j škodovan 4letni otrok Fračiča Ignacija, ki je bil | oddaljen od soda komaj 4 m. Ko je nastala eksplozija, je sod vrglo čez otrokovo glavo. Kako je prišlo do eksplozije, je še sedaj nejasno. Veha na sodu je bila odprta 7 mesece in v sodu ni bilo nikakih plinov, v bližini pa tudi ni bilo nobenega ognja. Dve moiocihlisiični nesreči Slovenjgradec, 28. nov. V Prevaljah je bil zaposlen 42letni polir Ažnoh Franc, ki je bil uslužben pri zidarskem mojstru Amerščak v Slov. Bistrici. Preteklo nedeljo popoldne se je peljal z motornim kolesom iz Farne vasi proti Prevaljam. Na ovinku na dovozni cesti proti postaji 1'revalje je zavozil ob rob hodnika na desni strani ceste, pri čemur ga je vrglo z vozila in Ažnoh je v tako silo udaril z glavo ob oporni zid, da si je prebil lobanjo^ Pripeljali so ga slovenjgraško bolnico, kjer pa je umrl. Druga sMčna nesreča se je zgodila v Šoštanj«. Trgovska pomočnika pri trgovcu Ivan Smolčniku Topolovc Franc in Gostenčnik Alojz sta se peljala z motornimi kolesi na izlet. Ko sta se zvečer vračala proti domu, kjer križa bano-vinsko cesto železnica, so bile zapornice zaprte. Pri slabi luči Gostenčnik ni pravočasno zapazil zaprtih zapornic, še le zadnji trenutek je to opazil, nakar je vozilo hitro okrenil vstran, pri čemur že tudi zadel ob zapornice. Gostenčnik je padel, sunek pa je bil tak, da ga je vrglo skozi zatvornice na tračnice. Med tem se je že približeval vluk. To sta zapazila tovariš Topolovc, ki je bil na eni strani zapornic, in neki šofer na drugi strani, ki sta hipoma z neverjetno naglico skočila vsak od svoje strani čez zapornice ter sta Gostenčnika, ko je bil vlak Ie še nekaj metrov od kritičnega mesta, v zadnjem trenutku srečno potegnila s tračnic na stran. Ko je vlak odpeljal, so hudo poškodovanega Gostenčnika spravili v bližnji hotel »Jugoslavija«, drugo jutro pa so ga odpeljali v slovenjgraško bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ima pretrgano krvno žilo ter je nastopilo krvavenje v možganih. Radi tega ga je upravnik bol- nice primarij dr. Lojze Simoniti takoj odpeljal s svojim avtom v ljubljansko bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje. Domžale Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah priredi s sodelovanejm Fantovskega odseka in Dekliškega kroška na dan 1. decembra ob 8 zvečer slavnostno akademijo v Društvenem domu. Spored je pester in zanimiv. Sodeluje orkester priznane domžalske godbe. Vsi vljudno vabljeni. Ljutomer Na dan zedinjenja naše države bo po osmi sv. maši v Katoliškem domu primerna proslava z govorom. V torek je bil v Ljutomeru tečaj K A za dekleta. Tečaj je spretno vodila gdč. Olga Sadra-vec iz Betnave. Da je bilo zanimanje za tečaj veliko, se vidi iz tega, ker se je tečaja udeležilo mnogo deklet iz Ljutomera, potem iz duljnega Sv. Jurija, Križevc ter iz Veržeja. Trbovlje Velika akademija z bogatim sporedom v proslavo zedinjenja se vrši danes, v četrtek večer ob 8 v Društvenem domu. Vsi iskreno vabljenil »Patriot« je dober zgodovinski film iz ruskih razmer, kako 60 se borili za prestol še carske Rusije. Predvaja ga Kino Društveni dom v Trbovljah na praznik zedimjenja v petek popoldne in zvečer in v soboto zvečer. Rudarski praznik sv. Barbare bodo praznovali rudarji prihodnjo nedeljo, Jesenice Proslava 1. decembra. Ob 9 dopoldne bo v mestni župni cerkvi cerkveno opravilo z zahvalno pesmijo Vse trgovske poslovalnice in obrtne obratovalnice bodo ta dan zaprte. Kino Krekov dom predvaja dva različna filma pod geslom »Materinstvo«. V četrtek, 30. nov. ob 8 zvečer dunajski velefilm »Monika« v petek na drž. praznik 6amo ob 3 popoldne film »Mati« — borba matere za svojega otroka. V soboto, 2. dec. ob 4 matineja »Monika«, ob 8 zvečer »Mati«, Arnold Frederlcks: 45 Svetlobni znaki Detektivski roman. — Priredil Fr. Koleno. Bala se je, da na ta način lahko izgubi službo. Šele pozneje začne sumiti cigarete. »Kdaj?« je vprašal Lefevre. »Nekoliko dni pozneje, ko je mislila, da so jo zastrupili. Takrat je bila z Valentinom skupaj, dasi tega ni hotela priznati, ker se je bala, da ji bo štela gospa Siapleton v zlo. Spet je kadila tako cigareto, ko se je vsedla na klop v Champs Elyees. Takrat ji je postalo slabo, in to je često učinek hašiša, ako ga kdo užije v veliki množini, ali ako so živci že tudi drugače napadeni. Valentin je dal škatlo s cigaretami v žep, Mari je posadil na voz, potein pa je šel v svojo sobo, kjer je pustil cigarete na mizi. Dekle je najbrž Valentinu omenilo možnost, da so cigarete zastrupljene in to ie bij vzrok da mu je izročila škatlo. Naročilo, da naj Valentin uniči cigarete, je poslala iz strahu, ko je videla, da skušam dognati, v koliko je kriva otrokovega ugrabljenja. Vedela je, da s tem ni izgubila službe, marveč je celo mogoče, da se zvali na njo odgovornost za zločin. Bala seje gospodarjeve jeze in zato sta molčala oba, ona in Valentin, ko je bil govor o cigaretah. Nasprotno pa sta si ves čas prizadevala, da bi našla otroka. Mari Lanahan je sumila Franca in to je privedlo Valentina do tega, da ga je zasledoval in to se je brezdvomno izcimilo iz mnenja, da je zastrupljene cigarete šofer prikradel v dekletovo sobo. Valentin, ki se je držal dekletovih naročil, je opazoval Franca, o čemer priča njegova navzočnost, ko se je pred kratkim ponoči zgrabil za šoferjev voz. Danes mi je povedal, da Franc oni večer voza ni peljal v delavnico. Ljudje, ki so to trdili, so lagali... Irranc, ki ni hotel, da bi ostale cigarete v dekletovi lasti, ker bi lahko pričale zoper njega, si je gotovo prizadeval, da Di jih dobil. Doznal je, da jih je Mari izročila Valentinu. Ker je bil sam sumljiv, je natoč.il tovarišu, črnobradcu da jih ukrade. Oni večer jc najbrž Franc pustil tega človeka v hišo skozi druga spodnja vrata. Na podlagi tesa, kar sem dognal, sem prišel do sklepa, da je kadila cigareto, ki sem jo našel v Bois de Boulogna. Mari Lanahan. To sem g. Stapletonu tudi povedal. Bankir je prikimal. »Da,« je dejal, »toda o hašišu mi niste govorili.« »O stvari nisem bil gotov. Prej sem hotel najdeno cigareto preiskati. Ali se spominjate, da sem izmed cigaret odnesel eno, ko sem našel škatlo v Francovi sobi. Pokadil sem jo, preden sem šel oni večer spat. Učinek je Dil isti, kakor ga je najbrž čutila Mari Lanahan. Pol ure sem sanjaril in ko sem se vzbudil, se nisem spominjal na ta čas. Upoštevanja vreden, toda nevaren strup. Potem je bila stvar zelo preprosta. Franc je eden izmed razbojnikov. Načrt bi se mi bil včeraj zvečer izvrstno posre- čil, ako bi me šofer slučajno ne bil našel v omari, v kateri sem se skril. Ako bi se to ne zgodilo, bi otrok prišel domov, kakor je bilo dogovorjeno in Franca bi jaz aretiral. »Toda ostalih ne bi ujeli,« se je smejal policijski šef.« Zato morate biti svoji ženi hvaležni. Vernet mi je povedal, kako sta se mu razbojnika izmuznila v Avenue Malakoff. Voz, iz katerega je bil oddan znak, je vozil znanega borznega uradnika, ko o stvari ni vedel ničesar. Slučajno je prav v onem trenutku križal Avenue Malakoff, ko je Franc dobil znak. »Varate se, g Lefevre,« je mirno pripomnil detektiv. »Znak je bil brezdvomno oddan iz onega voza. Ni j»a oddal g. Lamaita, to priznam, marveč šofer. Vernetu je izpovedal, da mu je za to neki tujec dal petdeset frankov in mu je „SLOVENEC" napoveduje povest 99 Lov z letalom" Velikanski je napredek, ki ga je v nekaj desetletjih doseglo letalstvo. Dane6 že za nas navadne zemljane ni nič posebnega, ako se vsaj na kratki progi poslužimo letala, zlasti kadar je vreme lepo, ker tedai) nevarnost ni nič večja kot v avtu ali na železnici. Prav lepo, prijetno in urno ee torej vozimo. Neumorni iznaiditelji pa nas leto za letoe presenečajo z novimi iznajdbami in bomo v nekaj letih dočakali reči, ki se nam dane« o njih ie ne sanja ne. Ze zdaj beremo, kako pošiljajo pošlo z letali iz Evrope in Afrike v Južno Ameriko. Sredi proge je stalno zasidrana ladja za letala, ki ji 6 krme visi v morje dolga plahta Letalo prinese pošto do ladje, sede na vlečko ali plahto, žerjav ga dvigne na ladjo, uslužbenci brž pobero pošto in jo prene60 na drugo letalo, ki čaka že pripravL|eno za pot. Katapult na stisnjeni zrak požene to drugo letalo s hitrostjo 150 km na uro z ladje in pošta že frči dalje proti Južni Ameriki. Prvo letalo pa otovorijo z ameriško pošto in ga n—.J---1.-4-..,11 I ~ - J___-...i .. t?------ j. vo uut i.a nata^u.t uautj v uilucv. Podjetni in širokopotezni Američani pa imajo načrt za orjaško vodno letalo, Čez krila bo široko 200 m, dolgo nad 100 m. Na krov ho lahko sprejelo poleg posadke še 1500 potnikov in silne množine tovora, a ga bo kljub temu 12 motorjev s 100.000 konjskimi silami prignalo iiz Evrope v Ameriko v 13 do 16 urah. (Mi pa potrebujemo iz Ljubljane do Sušaka 12 ur.) To letalo bo pravcata leteča ladja. Nihče pa se za tehnični napredek tako zelo ne zanima, kakor mlad fant. Zato bomo s povestjo »Lov z letalom« gotovo ustregli najprej njemu, potem pa tudi vsem drugim, ki jih veseli opazovati dejanje in nehanje mladih ljudi, in taki radovedneži smo vsi. Trepetali bomo vsi za pogumne in podjetne fante, ki se jim še tako visoki cilji zdijo lahko dosegljivi, pa se zato izpostavljajo velikim nevarnostim. Nekdo je letalcem zvijačno uropal smaragde, mladi fantje ga prvi zasačijo in gredo lovit, da zaklad vrnejo lastniku, sebi in svojim staršem pa priborijo veliko razpisano nagrado. Znaijo pa res vse, kar bo moral vsak sodobni fant kmalu znati: voziti avto, voditi letalo, »poročati po radiu. S pogumom, vztrajnostjo in mladeniškim zagonom dosežejo svoj cilj. rekel, da je znak namenjen neki ženski. Več ta človek o stvari in vedel « Sedaj se je zunaj zaslišal elasen smeh in v sobo sto stopile ca. Stapleton, ga. Lefevre in Gracija. »Razpravljale smo o zelo važnem vprašanju,« je dejala gospa Stapleton z zelo resnim obrazom »in prosimo vas, g. Lefevre, da bi razsodite.« »Kakšno važno vprašanje more to biti, gospa?« je vprašal policijski šef in je s smehom vstal. »Rad bi ga že slišal, ker me zelo zanima.« »Kdor ima pri izsleditvi mojega sinčka večjo zaslugo? g. Duvall in njegova žena?« Policijski šef je stopil naprej, eno roko je ljubeznivo položil na Duvallovo ramo, drugo pa je ovil krog Gracijine roke. »Na vprašanje ki ste mi ga stavili, gospa,« je dejal in je s smehom gledal od Duvalla na njegovo mlado ženo »ie luliko odgovoriti. Oba imate enako zaslugo. In temu jc, ljubi otroci, tako, kakor mora biti. Za mene je ta srečno končana zadeva važen nauk, ki se Klasi: Žena in mož se naj nikdar ne postavita drug zoper drugega. Vedno morata skupno delovati; vedno, kakor v kateremsikoli življenjskem položaju, tako tudi ob takih priložnostihl Od moje strani je bil nevaren poizkus, da sem pustil, da sta se oba moja dobra prijatelja od dveh nasprotnih strani lotila dela. Ako bi nam sreča ne bila posebno mila, bi se zadeva lahko za vse na« žalostno končala. Alfo boin potem potreboval g. Duvalla in njegovo ženo, morata oba priti, ali pa naj sploh ne prideta « Obrnil se je h Graci ji. »Čutim, ljuba otroka, da mnogo dolenjem obema, ker sem tako neusmiljeno prekinil vajine medene tedne. Kako vama naj to povrnem? Povejte mi svojo željo!« »Ali lahko karkoli želim?« je vprašala Gracija s smehom. »Karkoli, ako je v moji moči, jo izpolnim.« se je policijski nadzornik vljudno priklonil ^ »Potem vas prosim, obljubite mi, da nas z vašo ljubko ženo še to leto obiščete na domu, v Marylandu.< »To pa,« je dejal policijski šef in se je nagnil nad roko mlade žene in jo poljubil »je pač želja, ki i i prav rad ustreženi, že sedaj se veselim, kako prijetno bo v Ameriki na vašem prijaznem domu.« KONEC. Dobro obrit-dobre volje! ROTBART Kdor ljubi glasbo, izbere fflende radio Model 195W, 4 elektronski din 31 SO'— » 2I6W, 5 > » 3673 — » 240W, 6 » >4100 — Pogonska sigurnost - tlstola zvoka - Okusna oblika • Izredno pomljna cena Zastopstvo za Ljubljano in okolico: Radiotehnik ŠETINA FR.. Ljubljana Domobranska 27. — Telefon St. 32*64 Agilne trgovske potnike išče renomirano in dobro vpeljano industrijsko podjetje pohištvene stroke v Sloveniji, za prodajo po vsej državi. Samo mlajše moči z večletno prakso, ki so dobro uvedene ter posedujejo prvovrstne reference in so sposobne večje garancije, pridejo v poštev. Znanje jezikov potrebno, nastop čimprej. Ponudbe s potrebnimi dokumenti poslati v upravo »Slovencac pod »Izurjen« 18.564. Prodamo Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Otroške vozičke najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1 MARKOVE KAPLJICE so že 150 let preskušane in priznane kot najboljše zdravilo za želodec proti bolečinam, napetosti, pomanjkanju teka itd. Ce ste bolni na želodcu, pišite takoj! 1 steklenica Din 22'—. GRADSKA LJEKARNA Opi.s.br.iofetvi93S ZAGREB, Gornji grad, Kamenita 11. >1 ta Lista izžrebanih številk i .jif: ' • ,-'«*. efektne loterije v Petrovčah dne 26. novembra 1939 106, 6044, 16634, 513, 1945, 5435, 7006, 9332, 10832, 12411, 13331, 14479, 16452, 17977, 19099, 2416, 12041, 19906. 115, 1239, 2538, 4012, 9771, 11909, 13671, 15366, 16919, 19316, 625, 7592, 16810, 693, 2007, 5579, 7224, 9505, 10850, 12542, 13485, 14519, 1662T2, 17982, 3788, 800, 7854, 18702, 744, 2143, 5865, 7932, 9(503, 10893, 12633, 13509, 14531, 16656, 18186, 13764. 805, 928, 2618, 3900, 4758, 5397, 5407, 11498, 11788, 12598, 13978, 13277, 13365, 13868, 18879. 8'29, 2873, 5916, 8140, 9613, 10943, 13654, 13632, 14773, 16804, 18857, 938, 2993, 6011, 8378, 9768, 11074, 13784, 13761, 14781, 16992, 19063, 1101, 3275, 6013, 8436, 10241, 11208, 13918, 13785, 15070, 17099, 19075, 1116, 3893, 6563, 8450, 10345, 11480. 13972, 13881, 15139, 17323, 19223, 1362, 434«, 6633, 8478, 10414, 11631, 13080, 13932, 15344, 17499, 19272, 1520, 4503, 6706, 8583, 10424, 11716, 13097, 14014, 15873, 17569, 19540, 1608, 4666, 6906, 8536, 10604, 11895, 13107, 14034, 16118, 17693, 19707, 5741, 15188, 1617, 4789, 6033, 8583, 10702, 12284, 13295, 15256, 16290, 17857, 19978, Serija II. 2673, 4284, 5209, 6370, 82,27, 8041, 8876, 9772, 10698, 10303, 10366, 13789, 12205, 14752, 16165, 16702, 16213, 17562, 17801, 17835, 19496, 274, 1242, 2446, 4117, 6417, 7374, 8155, 9791, 11950, 13761, 15142, 17059, 19372, 431, 1337, 3795, 4461, 6450, 7421, 8675, 10230, 12153, 13902, 15457, 17128, 19572. 656, 1582, 3820. 4803, 6656, 7501, 8710, 10418, 12245, 13951, 15758, 17132, 685, 2083, 2909, 4809, 6679, 6734, 8884, 10662, 12579, 14070, 16092, 17266, 717, 2085, 3022, 4760, 6801, 7905, 9175, 10668, 12595, 14547, 16199, 17648, 719, 2093, 3141, 4905, 6843, 7955, 9188, 11190, 12609, 14653, 16313, 17724, 808, 2296, 3157, 5059, 6862, 8085, 9338, 11367, 12692, 14772, 16363, 17977, 903, 2362, 3684, 5359, 6886, 8089. 9619, 11405, 13803, 14821, 16471, 18617, 1000, 2449, 3858, 5585, 7007, 8091, 9628, 11412, 12899, 14838, 16487, 18971, 1131, 2484, 39-58, 5870, 7013, 8148, 9709, 11713, 13504, 15022, 16825, 19087, Dobitki ee izdajajo v zadružni pisarni v Petrovčah vsak delavnik od 2 do 4 popoldne. — Dobitki, ki se ne dvignejo do 31. decembra 1939, zapadejo v korist gradnje Slomškovega doma. Loterijski odbor. Danes ponoči je dotrpel v dvajsetem letu starosti naš ljubljeni sin in brat, gospod Ciril Jeras Pogreb bo dne 30. novembra ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. novembra 1939. Užaloščena rodbina Josip Jeras in sorodstvo. Za vsako delo aH potovanje «e ponudim. Znam perfektno Italijanščino, nemščino, dobro francosko, angleško. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 18625. Gospodična z večletno pisarniško ln hotelsko prakso, želi popoldanske zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Slovenca«. Dekle z meS8. šolo ln trg. tečajem, vešče vseh pisarniških del, Išče kakršnokoli zaposlitev v pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4000. (a ilužbodobe Mizarskega pomočnika za pohištvo, sprejmem. ■ Zupan, Rožna ulica 36. Prevajalca lz srbo-hrvaščlne na slovenščino, sprejmemo. — Cenjene pismene ponudbe na »Glasnik licitacija«, Beograd, pošt. pregradak 189. (Informacije v Ljubljani : Ind. Kurirt šmar-tlnska 10.) Vešča kuharica srednjih let ln dobrega vedenja, katera prevzame tudi druge posle — so sprejme v odlično rodbino dveh oseb v Zagrebu. Dolgoletna spričevala v dobrih rodbinah zaželje-na. Reflektantlnje naj se Javijo v petek, dne 1. decembra točno ob 2.30 popoldne pri portlrju hotela »Mlkllč-a«. II Hranilne knjižice 3°/o obveznice ta druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40. Razno pohištvo prodamo zaradi preselitve. Grad »Fužine«. Ogleda se lahko od I,—3. decembra. Hišo ali posestvo kupim v bližini Mirne, Višnje gore. Novega mosta. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »100—150.000« št. 18060. Manjše posestvo obstoječe lz hiše z dvorna sobama, novega marofa, dveh hlevov, steljnice ln kleti, tik drž. ceste, pet minut od železniške postaje, uro od Ljubljane -prodam. — Iiočevar Simon, Škofljica. Stanovanja Enosobno stanovanje oddam. Rožna dolina, Cesta VIII. št. 23. išni posestniki pozor! Kadar oddajate stanovanja, obrnite se le na Rea-litetno pisarno, Gosposvetska cesta 3-1., katera vam jih brezplačno odda. Mestno poglavarstvo zahteva Izpraznitev podstrešij. V lastnem interesu ne zametujte kovl-nastlh predmetov, predno se ne posvetujete z menoj o njih uporabi. Cokert, kleparstvo, napeljava vodovodov, Gregorčičeva 6, telefon 24-70 d ~hoces kam kcy po kitov i ti, M^SkUHan, nalivno pMo! EEHE0 Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Hrastove doge kupujem. Sulzer, sodar, Maribor, Vojašnlšlca 7. Pisalni stroj kupim. Ponudbe s ceno v upravo »SI.« pod »Stroj« št. 18630. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Bukovo gorivo drva in klade, sveža in suha, kupujem vsako količino. Ponudbe na Ex-porter I. Meštrovlč, Zagreb, Jclačičov trg 15. Srebro, drage kamne in vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2 (palača botela .Slon") Odrezke po eni strani kosmatega trlkoja, tudi rabljeno čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni ceni v pošiljkah od 5 kg naprej. Vzorce In ponudbe na: Remec & Co., Kamnik. Čitajte in širite »Slovenca«! Dražba Zaradi sklepa okrajnega sodišča v Kočevju z dne 12 X. 1939, opr. J 630/38-56, se vrši dne 6. decembra 1939 ob 10.30 dop. dražba tekstilne tovarne v Kočevju skrsimh^TiSkiniiwbiekti. in Pritik»nami (tekstilni, pogon- ftev 218 in kV61"- pr-ipadai^novanjskimi Mami je v Kočevju JU 1D zemlJiškimi Polarni. Tovarna Cenilna vrednost znaša 5,831.315.50 din, od česar odoade na stroje in pritikline 3,156.397— din. oapaue dinafjelmanjŠi P°nudek znaša 3,023.000.- din, a vadij 583.132 Informacije daje okrajno sodišče v Kočevju, notar Anton Dalmatinova ulica °dVetnik * ^ FCttkh V Ljub,jani' Trsko načelstvo v Litiji naznanja žalostno vest, da je po osemdnevnem trpljenju umrl v Leonišču t-°mčne smrti n jenov zasluzni načelnik, gospod h Emil Koprivnikar posestnik, cestni načelnik in požrtvovalni gasilec Njegovo truplo bo položeno k večnemu počitku na domačem pokopališču v pelek, 1. decembra, ob 3 popoldne Požrtvovalnemu javnemu delavcu bodi ohranjen trajen in časten spomin, njegova duša pa naj prejme pri Bogu večni mir in plačilo. Litija, dne 29. novembra 1939. Globoko užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umri naš ljubljeni soprog, oče in stric, gospod - Emil Koprivnikar posestnik, mizarski podjetnik, okrajni cestni načelnik in član gasilske župne uprave Dragega pokojnika prepeljemo v Litijo, kjer bo pogreb v petek, dne 1. decembra ob treh popoldne na pokopališče v Litiji. Prosimo tihega sožalja. Litija, dne 29. novembra 1939. G usta, soproga; Emil in Miran, sinova — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril •zdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik; Viktor Cenčii UUBII4NA Ljubljanskemu prebivalstvu! V petek, 1. decembra, praznujemo državni praznik zedipjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvalna opravila ter vsi državni in samoupravni uradi izobesijo državne zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da 6e na ta praznik kraljevine Jugoslavije udeleži cerkvenih slovesnosti in svoje domove okrasi z državnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost in izkaže svojo državljansko zavest. Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič 1. r. Društvo združenih zaseb. in trg. nameščencev za rudarske nameščence Vedno večja draginja, ki nastaja zaradi izrednih razmer v Evropi, je prizadela posebno nameščence. Ti so odvisni zgolj od svojega zaslužka, ki je povečini komaj zadostoval za preživljanje v normalnih razmerah. Spremenjeni položaj na trgu in iz dneva v dan naraščajoče cene najpotrebnejšim živilom in drugim življenjskim potrebščinam pa ogroža vse nameščence in njihove družine. Nujno je potrebno, da uvidijo tudi delodajalci, posebno tisti, katerim prinašajo te gospodarske spremembe lepe zaslužke, in tudi svojim nameščencem v težkih časih pomagajo. Nekatera podjetja so bila toliko uvidevna ter so to storila in povišala prejemke svojih nameščencev. Večina pa tega ni storila. Posebno so tudi prizadeti nižji rudarski nameščenci. Zato je agilno Društvo združnih zasebnih in trgovskih nameščencev začelo akcijo, da se tudi njim pomaga. Pri TPD je v tem smislu interveniralo in predlagalo, da družba prizna vsem svojim nameščencem posebno draginjsko do-klado, pri tem pa upošteva predvsem nižje nameščence in one, ki imajo družine. Pričakujemo, da bo TPD pokazak potrebno uvidevnost ter ugodila organizaciji naših nameščencev. Smatramo, da je TPD to dolžna ne le napram svojim nameščencem, ki vse svoje delo posvečajo koristim družbe, ampak tudi napram vsej slovenski javnosti in napram državi, ki sta živo interesirani na tem. Društvu pa želimo še mnogo uspehov pri njegovih prizadevanjih za zboljšanje socialnega položaja nameščencev. 1 Duhovniki imajo mesečno obnovo v petek, dne 1. decembra ob 5 popoldne v Domu duhov-nih va'- 1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta v stolnici se prične drevi ob 9 po skupni molitveni uri. Vsako uro do 4 zjutraj se bodo opravljale molitve 3. in 21. uri iz »Večne molitve«. Možje in mladina vljudno vabljenil 1 Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije priredi drevi ob 8 v veliki dvorani Delavske zbornice proslavo zedinjenja z izbranim sporedom. Na sporedu je več pevskih, orkestralnih in solo točk. Udeležite se proslave v čim večjem številu 1 1 Pokojnine za december bo dostavljala glav-ra pošta v Ljubljani v petek, 1. decembra 1939. Ker bodo trgovine in drugi poslovni lokali ta dan zaprti, bodo pismonoše dohajali precej zgodaj in prosimo, da jih upokojenci počakajo doma. — Upravnik. 1 Nov prosvetni dom v Ljubljani. Bežigrajska prosveta postavi nov dom. Blagoslovitev ogelnega kamna bo v nedeljo ob 11. Blagoslovitev izvrši prevzv. škof dr. Rožman. Botra bosta mestni župan dr. J. Adlešič in ga. Bregarjeva. Slavnostni govor bo imel vseuč. prof. dr. Lukman, Vse prijatelje katoliške prosvete vljudno vabimo na to, v Ljubljani redko slovesnost. 1 Miklavž pride v bežigrajsko osnovno šolo v torek 4. decembra. Povabilo ga je bežigrajsko prosvetno društvo. Naročila za darila sprejema župnijska pisarna od 2. decembra dalje. 1 Rezervni častniki se v smislu službenih predpisov pozivajo, da se udeleže 1. decembra svečane službe božje v stolnici. Sestanek pred lokalom Združenja rezervnih častnikov »Zvezda« ob 9.30 v uniformi, oziroma — kdor uniforme nima — v civilu z društvenim znakom. Zvečer istega dne prirede aktivni in rez. častniki skupni družabni večer v dvorani »Zvezde«. Vabljeni 60 vsi rezervni častniki in njih družine. Obleka temna, začetek ob 21 30. Opozarjamo rezervne častnike tudi na »Akademijo« vojnih prostovoljcev, ki bo 30, novembra ob 20 v Kazini. Pododbor Združenja rezervnih častnikov v Ljubljani. 1 Prvi obisk sv. Miklavža bodo imeli rakovniški dečki. Obiskal jih bo v nedeljo 3. decembra in se predstavil v velikem spremstvu majhnih, srčkanih an-gelcev in peklenske sodrge v znani, priljubljeni dr. Grzinčičevi opereti »Miklavž prihaja«. Ker je to edinstveno delo te vrste, si ga mora ogledati vsa Ljubljana. V nedeljo bosta predstavi ob pol 5 (predvsem za mladino) in ob 8 zvečer. V torek, 5. decembra pa v dvorani deškega vzgajališča na Selu ob 8. uri zvečer. 1 Slavnostna akademija vojnih dobrovoljcev. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo priredila drevi ob 8 v veliki dvorani Kazine v Ljubljani slavnostno akademijo. Na sporedu so glasbene točke, ki jih bo igral orkester dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika g. podpolkovnika F. Ilerzoga. Slavnostni govor bo imel vojni dobrovoljec dr. Stanko Lapajne. Na sporedu so še klavirske in pevske točke. Akademijo bo zaključila državna himna. Sedeži niso nu-merirani in vstopnine ni. Obleka je poljubna, prostovoljni prispevki pa bodo porabljeni za kritje stroškov in za podpore siromašnim dobrovolj-cein in dijakom. 1 Slovenskih novinarjev se je o priliki otvoritve nove kmečke sobe v našem narodnem slogu spomnilo tudi ugledno ljubljansko gostinsko podjetje »Daj-dam« in poklonilo za Novinarski dom v Ljubljani znesek 1000 din. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja se vodstvu »Daj-dama« za izkazano pozornost lepo zahvaljuje. 1 Poziv vojnim dobrovoljcem. Sin našega tovariša predsednika je dotrpel. Vojni dobrovoljci, udeležite se pogreba danes v četrtek 30. t. m. ob 4 popoldne izpred zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9. — Uprava. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča v6em, ki se zanimajo za učenje angleščine, da bo s 4. decembrom začelo zopet nov tečaj za začetnike, tako da je še vedno podana možnost pričeti v tej sezoni z učenjem angleškega jezika. Tudi v ostale tečaje za naprednejše, za literaturo in konverzacijo je še podana možnost vpisa. Vse podrobne informacije in vpisovanje v društvenem lokalu Tavčarjeva ulica 12 vsako sredo in soboto od 17 do 19 popoldne. 1 Idrijski krožek vabi na sestanek, ki bo v soboto, 2. decembra ob 20 v gostilni Vidmar na Šentjakobskem trgu. Sestanek je namenjen besedi o rudniškem prazniku sv. Barbare in o rojaku Jožetu Zazuli ob njegovi 70letniri. V ponedeljek, 4. decembra, na dan sv. Barbare, bo ob 7. zjutraj sv. maša v knpeli za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. 1 Združenje mesarjev in klobasifarjev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da l>odo mesnice in mesarske stojnice na praznik zedinjenja 1, decembra ves dan zaprte. 1 Razveselite tudi letos za Miklavža Vaše malčke z lepimi igračkami in primernimi darili, ki jih nudi v veliki izberi in po zmernih cenah domača trgovina Ivan Samec, Mestni trg 21. 1 Izredni občni zbor ljubljanskega društva »Rejec malih živali«. V nedeljo, dne 26. nov. t. 1. so imeli ljubljanski rejci malih živali izredni občni zbor v restavraciji Mrak na Rimski cesti. Sicer še ni minila poslovna doba letos izvoljenega od-boTa, a je vendar le zaslužni in agilni odbor s požrtvovalnim in nesebičnim predsednikom na čelu smatral za potrebno, da že pred iztekom svoje poslovne dobe da svojim članom obračun o svojem delovanju. Zadnje čase so namreč nekateri samozvanci udrihali na vse mogoče načine in blatili stari odbor, zlasti pa še predsednika, ki za svojo nesebično delovanje v korist rejskemu po-kretu nikakor ni kaj takega zaslužil. Da 60 bila vsa obrekovanja in natolcevanja neopravičena, je najboljše pokazal dobro obiskani občni zbor, ki je z ogromno večino ponovno poveril in zaupal vodstvo društva staremu odboru s prejšnjim sposobnim predsednikom na čelu. Ob pičli opoziciji je bil tudi izglasovan sklep, da se ljubljansko društvo »Rejec malih živali« včlani pri Osrednjem društvu rejcev malih živali, ki zbira iz dneva v dan vedno več društev pod svojim okriljem in u-živa tudi zaupanje oblasti. Izvršena je bila tudi delna sprememba pravil. Kljub napetemu ozračju je bil občni zbor ves čas na dostojni višini. Novi odbor je sporočil članstvu, da so odslej njegovi začastii društveni prostori v Gajevi ulici 9-1., kamor 6e vsi člani in interesenti lahko obračajo po inlormacije. 1 Danes ob 21. uri slavnostna premiera iilma »Dr. Robert Koch« v kinu Unionu. Dr. Koch je bil okrajni zdravnik v nekem malem nemškem mestecu. KINO UNION Telefon 22-21 Ob 16 in 19. uri JA|» nepreklicne zadnjikrat 1 Zveiarob i. flrauu - Krali valčka 21. uri slavnostM premiera vatefllma „Di. Rakert Kodi- I Postavil si je za življenjski cilj odkriti vzrok ene najstrašnejše bolezni — bacil tuberkuloze. Pri tem svojem raziskovalnem delu ni upošteval nobenih ovir in je končno njegovo delo imelo popolen uspeh. Težka je bila njegova borba, njegovo delo je pravi triumf velikega titana, velikega genija. Film 6eveda ne pokaže te dolgoletne borbe slavnega zdravnika v vseh detajlih, toda najtežji momenti iz življenja tega genialnega zdravnika so predočeni v izredno srečno izbranih epizodah. Dva velikana nemškega iilma Emil Jannings in Werner Kraus sta vodilni zvezdi v tem kolosalnem filmu, ki se predvaja te dni v Ljubljani v kinu Union pod pokroviteljstvom Protituber-kulozne lige. 1 Nogavice, rokavice — Karničnik — Nebotičnik. 1 Lepo vreme. Od sv. Martina naprej imamo prav lepo, poznojesensko vreme. V nedeljo je bilo zjutraj mrzlo in je termometer kazal ob 7 zjutraj —3° C, po dnevi pa se je vreme sprevrglo. Nastal je nagel vremenski preobrat. V ponedeljek se je jutranja temperatura močno dvignila. Termometer je na prostem kazal kar + 12" C. Vse je kazalo, da se pripravlja k dežju in nekateri so celo napovedovali sneg. Cez noč pa se je vreme močno iz-premenilo. Včeraj zjutraj je postalo hladneje in je znašala jutranja toplota +4° C. 1 V nedeljo Miklavžev večer! Za stare in mlade 1 — Gostilna Martine Zg. Šiška. 1 Krompir jc cenejši. Krompirjev trg na Sv. Petra nasipu je bil včeraj bolj žalosten. Pripeljanih je bilo vsega skupaj do 10 velikih voz krompirja v teži 7500 kg. Cene so nekoliko padle. Se pred dobrimi 10 dnevi je bil krompir na trgu po 1.80 do 1.85 in celo po 2 din kg na debelo, sedaj so cene popustile in je bil včeraj krompir po 1.60 do največ 1.75 din kg. Največ krompirja je bilo z Gorenjskega. 1 Zanimivosti s trga. Včerajšnji tržni dan ni bil kdovekaj živahen. Živilski trg je bil slabo zaseden, ko je druge tržne dneve velikansko prerivanje in se prodajalke kar bore za ugoden prostor. Jabolka so bila od 3 do 5 din kg po kaltovosti. Velike so bile zaloge jabolk na dveh prostorih. Prav prazna pa sta bila prostora za sadje ob Jugoslovanski knjigarni in ob semenišču. Tam ni bilo včeraj nobene prodajalke. Hruške maslenke so sedaj prav redke. Na trgu so bile vodenke po 5 do 7 din kg. Sezona za hruške gre h koncu. Grozdje, domače in srbsko, je tudi zelo redko in je bilo od 10 do 14 din kg. Gobe so s trga izgi-nilej Sivke se še tuintam pojavijo. Neka kmetica je včeraj prinesla na trg do 3 litre sivk, za katere je zahtevala 2.50 din za liter. Drugače je bil na živilskem trgu promet srednji. 1 Živahne kupčije z zemljišči in hišami. Zem-ljiškopronietna komisija na okrajnem sodišču je letos do včeraj zaznamovala nad 1.500 kupnih pogodb, ki se nanašajo glede prodaj odnosno nakupov hiš in vil v mestu, raznih stavbnih parcel in zemljišč v okolici. Največje zanimanje za stavbi-šča vlada v k. o. Zgornja Šiška, Vič, Dravlje in Vižmarje. V k. o. Poljansko predmestje je bilo večjo zemljišče prodano po 250 din za in'. 1 Nad 177 milijonov vknjiženih. V desetih mesecih je bilo v zemljiški knjigi ljubljanskega okraj, sodišča vknjiženih raznih posojil in hipotečnih kreditov za skupno svoto 177,584.019 din. Podanih je bilo celotno 1768 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede raznih posojil. V oktobru je bilo na razna posestva v mestu in okolici vknji-ženo 40,519.464 din, najvišje je bilo 30 milijonov dinarjev. Nevaren požigalec prijet Doslej je priznal že osem požigov - Požiga iz posebne sfrasfi ie od svojega 12. leta Maribor, 29. nov. Okraj Maribor desni breg že dolgo let pred-njači pred vsemi drugimi v Sloveniji zarudi številnih požarov. Nekaj časa je bilo Dravsko polje, kjer je gorelo skoraj vsako noč in kjer so brezvestni ljudje večkrat sami zažigali svoje imetje, da da so dobili zavarovalnino. Potem je sledila mariborska okolica, zlasti ltazvanje in lloče kjer je požigal sloviti piroman Lubajnšek. Najbolj pa so se do zadnjega časa udejstvovali zločinski požigalci v slovenjebistriški okolici. Najprej so dobili mladega požigalca Tergleea, ki je požigal /.lasti okrog Polskuve. Terglec je v mariborski kaznilnici umrl. Za njim so prijeli njegovega zločinskega naslednika Korena, ki je zugrešil še več požigov. Tudi Koren se za svoje požige še pokori. Dobil je kmalu naslednika, ki bo po obsegu svoje zločinske delavnosti prekosil vse dosedanje požigulce, s katerimi so imele oblasti opravka. Včeraj smo poročali o požigu kozolca posestnika Antona Kumra v Slovenjski Bistrici. Kumrov kozolec je že lansko leto pogorel, komaj pu si je posestnik postavil novega, že je sedaj tudi to stavbo uničil požar. Orožniki v Slovenski Bistrici so že dolgo časa zasledovali požigalca, ki je že nad leto dni vršil svoj zločinski posel v mestu in v neposredni okolici. Njihov sum se je vedno bolj zgo.ščeval okrog 35letnega hlapca Franca Koražije, proti kateremu so orožniki zbrali toliko dokazov, da ga je poveljnik postaje prijel ter ga začel zasliševati. Mož pa je trdovratno zanikal svojo krivdo ter se je očividno hotel na ta način izmuzniti iz klešč orožnikov. Toda pod težo dokazov, katere so mu predočili, se je moral končno udati ter je svojo krivdo v polnem obsegu priznal. Orožniki so sedaj takoj uvideli, da so do-l)ili'v roke nevarnega požigalca, ki je vršil svoje zločine na tajinstven način v Slovenski Bistrici ter so mu začeli natančno izpraševati vest. Nato se je pred njimi razgrnila slika zločinskega življenja moža, ki je gnan od strašne strasti požigal zato, da bi užival ob pogledu na požar. Hlapec Franc Koražija je doma i/. Iluma na Sotli, okraj Pregrada na Hrvaškem. Priznal je, da je zagrešil prvi po/ar, ko je bil star 12 let. To se mu je tedaj tako dopaillo, da je postalo zanj pruva strast. Požigal je potem vedno, kadar se mu je nudila ugodna prilika. Orožniki so ga najprej prijeli zaradi po/arov v Slovenski istrici ter je priznal in natančno opisal že 8 požigov. Vsakokrat je bil eden od prvih, ki so prihiteli na mesto požara ter je vedno zelo vneto pomagal gasiti. Med drugimi je priznal tudi požig župnijskega kozolca v Slovenski Bistrici meseca junija letošnjega leta, požig mlina in žage posestnika Antona Korošca iz Lukanje vasi, požig pri posestniku Javorniku v Lukanji vasi. Orožniki so požigalca vodili včeraj ves dan po slovenjebistri-ški okolici na mesta njegovih zločinov ter je tam vsak požig prav natančno popisal. Iz njegovih popisov se je videlo, kako 6i je mož poprej na tančno ogledal položaj, kako je potem na podlagi svojih opazovanj napravil načrt in kako je dejanje izvršil tako prepredeno, da nihče ni 6umil njega. Orožniki pa so prepričani, da gredo na račun Koražije tudi do sedaj nepojasnjeni požari okrog Pragerskega, Črešnjevca, Laporja in Cir kovcev, ki so bili vsi podtaknjeni. Ker pa že mož požiga od svojega 12. leta naprej, torej že dobrih 23 let, je gotovo, da je zagrešil te zločine tudi povsod drugod, kjer je služil ali se dalje časa mu- Danes ob 21. uri svečana premiera poklic — zmotiti se — Domeni smrt I I enega najveličastnejših filmskih del vseh časov, lilm iz življenja enega _ najgenialnejših raziskovalcev, zdravnika, ki je po dolgoletn , trudapolni I borbi odkril bacil tuberkuloze in rešil človeštvo ene najstrašnejših morilk I " Poleg velikega titana nemške filmske umetnosti nastopajo v tem filmu še: Werner Kraus, Viktoria Batlasko, Paul Otto, Thedor Loos Pred premiero govori o pomenu znanstvenika dr. R. Kocha šef zdravilišča na Golnikn g. pri- marij dr. R. Neubauer Oskrbite si vstopnice v predprodaji! Oskrbite si vstopnice v predprodaji! Telefon 22-21 KINO UNION Telefon 22-21 dil. Preiskovanje požigalčevega življenja bo gotovo spravilo na dan Se celo vreto takih zločinov. Prebivalstvo vse slovenjebistriške okolice, ki je zadnje leto živelo v neprestanem 6trahu pred požigalem, se je sedaj oddahnilo. m Nocojšnja telovadna akademija bo pričela točno ob 8 Prosimo cenjeno občinstvo, da svoje sedeže zasede že pred osmo uro. m L in II. realna gimnazija. Obe mariborski realni gimnaziji sta bili na novo preimenovani. Realna gimnazija na Jugoslovanskem trgu je dobila naslov I. realna gimnazija v Mariboru, dosedanja mešana realna gimnazija, ki ima svoje prostore v poslopju trgovske akademije, pa II. realna gimnazija. m Miklavžev Tečer uslužbencev Nabavljalnik zadrug v Mariboru bo v soboto 2. decembra v V6eh prostorih Narodnega doma. Čisti dobiček prireditve je namenjen za gradnjo okrevališča na Pohorju. Darila sprejemata hišnik in večerna blagajna. m Proslava jubileja zaslužnega planinca. Centralni gospodar in knjigovodja podružnice SPD g. Ferdo Soršak je te dni slavil 70-letnico življenja. Svojemu marljivemu odborniku je vodstvo podružnice priredilo v torek zvečer v gostilni Tilke Gajškove v Melju poseben častni večer. Številni govorniki so slavili zasluge 6lavljenca. Danes ob 20. zvečer v Narodnem gledališču telovadna akademija Fantovskih odsekov in Dekl. krožkov m Mariborske upokojence obveščamo, da ba pošta na dan 1. decembra pokojnine dostavljala. m Spremembe v avtobusnenm prometu MP Maribor. Zaradi izrednih razmer 6e s 1. decembrom ustavi promet na progi Maribor—Sv. Peter. Potniki na tej progi naj se po«lužujeio avtobusov proge Maribor—Ljutomer. Na progi Maribor—Pekre—Limbuš odpadejo vožnje ob sobotah iz Maribora ob 15 s povratkom iz Limbuša ob 15.30, ob nedeljah in cerkvenih praznikih pa ob 10 in 13, s povratkom iz Limbuša ob 10.30 in 13.30. Vse ostale vožnje na tej progi ostanejo. Na progi Maribor—Celje se izenači voznina z voznimi cenami na ostalih progah avtobusnega prometa. Spremembe so malenkostne in ne tičejo vseh postaj na tej progi. Na mestnih progah se prekinejo prestopne vozovnice in jutranji dinarski cenik. Cena mesečnim kartam se zviša na 25 oziroma 50 din. Težave za reden avtobusni promet v sedanjih časih so velike, zato je bilo vodstvo avtobusnega podjetja MP prisiljeno izvršiti navedene spremembe. m Premiera opere »Lepa Vida« bo v soboto 2. decembra ob 20 K premieri pride tudi skladatelj g. Risto Savin. Opero je naštudiral kapel-nik Lojze Herzog, režijo pa vodi režiser Vlado Skrbinšek. m Mestno kopališče bo jutri v petek na državni praznik ves dan zaprto. m Iz jetniške službe. Josip Puhar, paznik de-setar v tukajšnji jetnišnici je premeščen na službovanje v jetnišnico okrožnega sodišča v Murski Soboti. m Opozorilo prodajalcem božičnih drevesc. Mariborska mestna občina opozarja vse prodajalce božičnih drevesc na banov, naredbo, v smislu katere se morajo tržnim organom izkazati z izvirnim potrdilom. Prodajalcu, ki takega potrdila ne bi imel, bodo vsa drevesca brezpogojno zaplenjena. m Turistična propaganda za zimsko sezono. Tujskoprometna zveza v Mariboru je v zvezi s svojo ljubljansko posestrimo tudi letos organizirala kolektivno časopisno reklamo za letošnjo zimsko turistično 6ezono v Sloveniji. Ta način oglaševanja nudi izredne ugodnosti oglaševalcem ter se doseže z razmeroma nizkimi izdatki največji uspeh. Tujskoprometna zveza je razposlala interesentom posebne razpise za to reklamno akcijo. Skrajni rok za naročila v okviru te kolektivne reklame je 5. december, poznejša naročila se ne bodo mogla več upoštevati. m Golob pismonoša je priletel na dvorišče mehanika Štefana Jusa v Nasipni ulici na Po-brežju, se pridružil domačim golobom ter se je dal mirno prijeti. Golob je imel na nogi obroček s posebnim znakom. Oddali so ga pristojni oblasti. m Pred skokom v Dravo jo je rešil. Stražnik, ki ima vsako noč službo na železniškem mostu, je v noči na sredo opazil, kako se približuje ženska postava po progi proti mostu. Ženska se je potem na sredini mostu ustavila ter 6e je očividno pripravljala, da se bo s te višine pognala v Dravo, ko je stražnik pristopil ter ji tako preprečil namero. Odvedel jo je na stražnico, kjer se je ugotovilo, da je to 19-letna Alojzija Kruc iz Jelen-dola, občina Studenec pri Krškem. V ponedeljek je odšla od doma, nima pa pri sebi nobenih listin in nič denarja. V policijskem dnevniku se je ugotovilo, da jo oblasti zasledujejo zaradi utaje nekega kolesa. Policija jo je obdržala v zaporu, nato pa jo bo poslala v domačo občino. Gledališče Četrtek, 30. nov. ob 20: Slavnostna akademija Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. _ Petek, 1. dec ob 15: »Veriga« Brezplačna predstava za mestne reveže. Ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. — Sobota, 2. dec. ob 20: »Lepa Vida«. Premiera. Kamnik Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kamniku priredita v četrtek, dne 30. novembra ob 8 zvečer v Kamniškem domu akademijo v proslavo državnega praznika 1. decembra. Ta tradicionalna prireditev Fantovskega odseka in Dekliškega krožka bo tudi letos obsegala bogat in pester spored, Za uvodnim govorom bodo sledile pevske točke, deklamacije, simbolične vaje članic, mladenk in goienk Dekliškega krožka, nato pa vaje članov, mladcev in naraščaja Fantovskega odseka. K tej prireditvi naše mladine sle vsi prav vljudno vabljeni. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: Kastner: »Emil in detektivi« (Premiera 26. novembra 1939) V času, ko imajo že časniki svoje otroške kotičke, tudi gledališče ne sme pozabljati na mladino. Tozadevne predstave so velikega pomena ne le zato, ker si gledališče z njimi pridobiva naklonjenost bodočih stalnih obiskovalcev, ampak tudi in posebno še zaradi tega, ker ima dramatska umetnost med vsemi vrstami umetnosti največ možnosti za vzgajanje. Pri izberi sporeda je poleg vsebinske primernosti kajpada treba gledati tudi na to, da spored ni preveč enoličen glede na motive, a prav tako ne glede na umetnostno smer. Temu se moremo najlaže izogniti s tem, ce upoštevamo kaj največ bodisi domačih, bodisi tujih avtorjev. ..... , . f l'o nekaterih ponovitvah iz prejšnjih let je prišla minulo nedeljo |>rvikrat na naš oder igra nemškega mladinskega pesnika in pisatelja Eriha Kfistnerja z naslovom »Emil in detektivu. Avtorja poznajo naši otroci že i>o igri »Pikica in lonček«, ki je bila na njihovo veliko veselje uprizorjena lani Obe deli sta dramatizaciji povesti z enakimi naslovi, ki sta prav tako že prevedeni v slovenščino. Zato pač mika vsakogar, ki je povesti bral, da bi ju videl tudi na odru. . , Igra »Emil in detektivi* nam prikazuje dečka Emila, ki mu je na poti iz Novega mesta v Ljubljano. kjer ima staro mamo, eleganten tat izmaknil večjo vsoto denarja. Poglavitni poudarek pa je v prizorih, ki nam kažejo, kako se Emil seznani z ljubljanskimi dečki, ki nato zasledujejo, love in preganjajo neznanega pustolovca, dokler ga no pritirajo v naročje policije. Vse se dobro konča in Emil ni le poplačan za vse, kar je prestal. ampak je hkrati za eno življenjsko skusnjo bogatejši. Tako vsebuje igra jioleg napetih prizorov tudi koristen nauk za vsakogar, za starse prav tako kakor za otroke. Že iz navedene vsebine je razvidno, da igra ni pravljičnega značaja, marveč je zajeta iz resničnega življenja. Namenjena je predvsem ze nekoliko starejšim otrokom, ki jih mikajo pustolovski motivi. Tej želji igra prav dobro ustreza, a jo hkrati zaradi resničnega okvira in vzgojnega jedra usmerja v pravo smer, ne kakor pretirane indijanerice ali razno kriminalistično čtivo. Glede tega je igra prav priporočljiva, čeprav se zdi prenos iz epskega sveta v igro ponekod nekoliko prisiljen; to velja zlasti za prizore v vlaku, ki so vrhu toga težko uprizorljivi. Škoda, da je izostala slika, ko tat izmakne Emilu denar, ker bi bila gotovo učinkovitejša kakor marsikaj drugega^ V primeru s »Pikico in Tončkom« se zdi, da »Emil in detektivi* kot dramatizacija nekoliko zaostaja, zlasti ker posamezne slike veže, dopolnjuje in razlaga nevidni napovedovalec po zvočniku, kar ni niti malo tako učinkovito kakor vloga Kazalca, ki v »Pikici in Tončku« posreduje med igralci in občinstvom. Težava pa je tudi v tem, da je »Emil in detektivi« predvsem fantovska igra, medtem ko sta »Pikica in Tončekt enako privlačna za moško in žensko mladino. Za primerno ravnovesje pa vendarle tudi v tej igri skrbi Emilova sestrična Tinica Klobuček. Uprizoritev, ki jo je vodil g. Osip Sest, je zahtevala razen velikega števila osebja tudi kolikor toliko zadovoljive opreme. Prav je, da je prevajalec lokaliziral dejanje v Novo mesto in Ljubljano, čeprav je ta v bistvu vendarle veliko-mestna dogodivščina zaradi tega pomaknjena že skoraj na mejo verjetnosti. Tudi kar zadeva sce-nerijo (g. inž. Franz), moramo reči, da so bili nekateri prizori prav dobri (n. pr. pred muzejem), medtem ko je bilo drugod (n. pr. pred pošto) že teže spoznati Ljubljano. Motilo je tudi to, da je bil vlak postavljen med zavese. Sicer pa je biia igra skrbno pripravljena in živahna zlasti v prizorih z »detektivi« in tatom. Nerešeno je ostalo vprašanje oživljenja mestnih ulic, kjer niti stražniki niso vsi enako oblečeni, da ne omenjamo nemogoče pasante. Naslovno vlogo je igral g. Starič. Pohvalno moramo omeniti zanos, s katerim je skušal dali liku Emila čim ostrejši poudarek, vendarle pa bi bil prepričevalnejši, če bi bil bolj naraven. Ob priliki bi ga želeli videti tudi v kaki drugi vlogi. Zlasti pa velja to za gdč. Slavčevo, ki nastopa le še v mladinskih igrah, čeprav ima tu le omejeno priložnost, da pokaže, kaj zmore kot igralka. Njen »profesor« je bil prav uspela podoba deškega voditelja. Predvsem pa se je odlikoval v skupini dečkov g. Sever, ki je za veliko komiko izoblikoval zanemarjenega, a dobrodušnega Gustla s hupo. Živahen je bil tudi nastop malega Torka, ki ga je igral T. Bratina. Srčkana Tinica Klobučar je bila ga. V. Juvanova, ki je tudi v tej vlogi pokazala vse tiste vrline, ki so lani odlikovale njeno Pikico. Izmed ostalih oseb je bil najvidnejši tat Glo-bočnik, ki ga je v markantnih potezah podal g. Lipah. Primerni sta bili tudi podobi Emilove matere (ga. Rakarjeva) in stare matere (ga. Gabri-jelčičeva), zlasti ostro očrtana pa komisar Klepec in višji komisar, ki sta ju predstavljala gg. Poto-kar in Jerman. K zadovoljivemu uspehu pa so pripomogli prav tako vsi ostali, ki še nastopajo v tej epsko široki igri, gg. Gregorin, Sancin, V. Bratina, Plut, P. Juvanova, Simčičeva in drugi. Prepričani smo, da bodo »Emil in detektivi* našli mnogo navdušenih mladih gledalcev in občudovalcev. Mimogrede naj povemo še to, da označba »igra za deco« na lepaku ni popolnoma oziroma zadosti točna. France Voduik. češki kritik Arne Novak — mrtev V včerajšnjih listih smo brali kratko novico, ki jo je dala agencija »Avala« po »Havasu«, da je praski radio sporočil v svet smrt Ant rja Novaku, profesorja književnosti in rektorja Masarykove univerze v Brnu. Pp turo, sporočilu moramo soditi, da gre za smrt sedanjega najuglednejšega češkega literarnega kritika, literarnega zgodovinarja in publicista, ki je po Šaldovi smrti brez dvoma postal glavna avtoriteta v literarnih vprašanjih, letošnjega rektorja brnske univerze dr. Arneja Novaku. Kakor bi hoteli, da bi se v tej sodbi_ motili mi in imenovane agencije, vendar smo z žalostjo prepričani, da je v tem primeru slavni kritik poslal žrtev smrti, ki kakor namenoma golta največje duhove in najboljše može v svoje žrelo. Kajti Arne Novak je gotovo najmarkantnejša postava literarne zgodovino povojne dobe, pravi naslednik slavne tradicije Vlčkov, Jakobcev in Ma-chalov. dasi ne uči na Karlovi univerzi, temveč v Brnu, kjer je ustanovil svojo šolo literarnih zgodovinarjev, ki ne sloni samo na filološki temeljitosti, temveč tudi na duhovni borbenosti in publicistični delavnosti sredi literarne sodobnosti. Arne Novak ni bil samo akademski učitelj, temveč je bil kritik, ki je posegal vsak dan tudi v dnevno literarno vrednotenje ter je bil dolgo časa urednik, do zadnjega pa literarni kritik br-nenskih »Lidovych novin«, ki so se ponašale skoraj vsak dan z njegovimi doneski. Prav s svojo veliko orudicijo in zavestnim tradicionalizmom je posegal plodno v najnovejše struje, ki jih je vrednotil razvojno že iz znanih duhovnih temeljev ter jih tudi usmerjal v pravega češkega duha. To je bil njegov tradicionalizem, njegovo reakcionarstvo, kakor so ga nekateri sodili, ki pa se je prav ob zadnjih dogodkih pokazalo kot edino plodna literarna smer novih dni, ki zopet gre nazaj h koreninam češkega duha, češke tvornosti, tja, od koder je izhajal Arne Novak z vsem svojim duhovnim bistvom. Arne Novak je motril vse zgodovinske duhovne dogodke z očmi današnjega modernega človeka, on je postavil Komenskega v pravo luč v času ekspresionizma, ki je v njem našel religiozno globino preteklosti, on je med prvimi pokazal v baročni Pragi novo vrednost baroka za češko kulturo, kar je v naslednjih desetletjih vodilo naravnost v kult baroka, h kateremu se je v zadnjem času povračal tudi Arne Novak (nova izdaja Baročne Prage in več študij o baročnih pisateljih in baroku ob priliki razstave). Sicer pa se je s svojo ljubeznijo ustavljal ob Machi, Ne-rudi, Cechu, Vrchlickem in Sladku, o katerih je pisal obširne monografije (Neruda, Cech) ter jih izdajal (Sladkove Kmečke pesmi), z vsem srcem pa je ljubil Viktorja Dyka ter se boril za njegovo renesanso, kakor tudi za Therra. Posebno pa je bil čestilec spisov svoje matere Tereze Novakove, ki ji je pridobil mesto med največjimi češkimi pisatelji. Toda to je samo nekaj postaj njegovega neumornega dela, gotovo najbolj plodnega, ki mu ni ostal skrit noben drobec vse obširne češke kulture. Od lela 1014 dalje je spremljal vsako novo knjigo, ki je izšla do danes, ter je znal povedati čudovite stvari. Nobena smrt ni šla mimo njega, da se ne bi spomnil umrlega kulturnega delavca s toplini liCkrologoin pa stvarno oceno njegovega dela. Nobena slavnost ni minula skoraj brez njegovega slavnostnega govora, v katerih jo bil mojster žive besede, globok v mislih in stilist, ki je zajel vsakega. Kako lepo je pospremil stoletnico Machovega rojstva z govorom >Pesnik smrti«, kako le|)0 velikega Pekafa, kateremu je še letos posvetil sprehod po njegovem kraju. Bil je morda bolj pristaš Pekafov kakor Masnrvkov. vsaj v zadnjem času. Toda še za Masarykovega življenja ni nadel v vse splošen njegov kult ter je vzdržal objektivno stališče do njega. Taka je bila njegova avtoriteta. Kako je v zadnjem času stopil na pot « , ____ -tuhnvnp »mrli ne nričaio samo niepovi reKitruvu uunuvne — - , _ - ,....:•■ žlanki, temveč tudi razne poslanice, ki jih je go Stražo pred Kvirinalom v Rimu so prevzeli albanski vojaki. Na sliki jih vidimo, ko korakajo pred palačo s svojo novo zastavo Okamenell gozd v Kavkazu V kamenju so se ohranile oblike drevesnega listja izpred davnih tisočletij Gorski delavci so v Kavkazu, na prelazu Go-der, ki leži med znanim črnomorskim pristaniščem Batum in mestom Ahaltčik, naleteli na dragoceno predzgodovinsko najdbo: odkrili so v zemlji popolnoma ohranjen okameneli gozd. Poročila, ki prihajajo iz Georgije, pravijo, da je tako dobro ohranjenih prič prazgodovinskega rastlinstva zelo malo na svetu in da bo ta najdba postala velika privlačnost za vse starinoslovce j)o svelu. Znane so okamenine in odliski rastlin, ki so se iz predzgodovinskega časa ohranile v skladih kamenja, zlasti v jantarju. Našli so že cela debla, tako debla velikanskih praproti in okostja prazgodovinskih živali, da pa bi se ohranil cel gozd z vsem drevjem in vejami in celo listjem, ki je v naravi rastel morda pred nekaj stotisoč leti, to pa se menda doslej še ni primerilo. Ta okameneli gozd leži v plasti andezita, nekega temnordečega kamenja, ki je po zunanjih oblikah nekoliko podoben dolomitom. Zakopali so ga vulkanski izbruhi obrobnih kavkaških gora. voril mladini kot rektor ln so poudarjale zopet versko življenje in pomen katolištva, dasi je bila njegova mati protestantka. Podpisal je tudi zahtevo kulturnih delavcev za zopetno uvedbo križa v šole in verouka. To njegovo razmerje se kaže tudi v vrednotenju baroka, ki ga prevzema pt> novih katoliških raziskovalcih ter ga je dostojno prikazal v svoji letos končani novi izdaji Pregledne zgodovine češke literature, ki je veledelo in najboljši sintetični pregled od začetkov do sedaj, obsegajoče v letošnji izdaji 1500 strani (Prom-berger v Olomucu). Ni mogoče navesti niti imenoma vsega Novakovega dela, niti označiti področij njegovega neizčrpnega udejstvovanja. Imenujem naj samo njegovo začetno monografijo iz germanistike »Boerne in literarna kritika«, potem nemško sintetično delo o češki literaturi obenem z Jakubcem, dalje Pregled češke literature s ptičje perspektive, obširno dvodelno monografijo o Cechu, monografije o Nerudi, zbirko kritik »Nosilci bakek, »Dom in zvonovi«, »Zgodovina knjige«, zlasti pa njegovo »Pregledno zgodovino češke literature«, ki jo je izdal najprej z dr. V. Novakom in je izšla po vojni; letos pa je izšla v novi izdaji, kakor sem omenil že zgoraj in bo ostala neobhoden priročnik za vsakega, ki se bo kdaj pečal s češko-slovaško književnostjo. Prav tako pa bo tudi vsakemu dijaku odpirala pot v problematiko literarnih vprašanj njegova dvodelna »Literarna kritika«, katero je prof. Prijatelj tako lepo priredil tudi za slovenske razmere in je ostala v skriptih. Prav po pokojnem prof. Prijatelju, ki je bil tak čestilec prof. Arne Novaka, da je celo svojemu pokojnemu edincu dal ime po njem — Arne, je imel pokojni brnski rektor vpliv tudi na ljubljansko univerzo. Prof. Prijatelj je odpiral pogled v literaturo v smislu načel Arneja Novaka. Toda kakor je bila metoda prof. Novaka čudovita in sodobna ter temeljita, je v naslednikih zaradi prevelikih publicističnih prvin ob manjši osebnosti lahko zapeljiva v površnost, kakor so nekateri češki filologi tudi zapažali. Toda on sam je bil gotovo osebnost, ki je ustvarila svojo šolo. I11 izvršil je ogromno delo, ki ga bodo mogle oceniti šele bodoče generacije literarnih zgdovinarjev. Ni še dve leti, ko sem v njegovi družbi preživel popoldne, ki mi bo med najlepšimi v življenju. Kako čudovito je znal govoriti ta veliki človek! Koliko je vedel in kaj vse je hranil v svojem spominu! Bil je neizčrpen in, globok kot vodnjak. Vodnjak, ki črpa svojo moč iz neizčrpnih virov večne češkosti, ki je ohranjena v delih vsega tisočletja od sv. Vaelava dalje do naših dni. Kako je znal ločiti pravo od slabega, zlato od po-tvare! Človek ni vedel, ali je iz sodobnosti rastel v preteklost, ali iz preteklosti ♦ sodobnost: povsod je bil enako doma in povsod je vnašal svojo luč! Zdaj je padel v temo, toda potomcem bo ostal luč, luč, ki sveti tudi v narodni temi. Pa ne samo češkim potomcem, tudi vsem, ki so kakor koli bili z njim v zvezi, z njegovimi knjigami in njegovimi vsakodnevnimi sestavki in kritikami, bo ostal orjak duha, duha, ki nikdar ne umre in je vedno živ kažipot v lepše svetove! Naj počiva v miru, mu žele gotovo vsi, ki so se kdaj omikali ob njegovem neizčrpnem umu in srcu, ki ne bije več! td * Prešernov večer v Belgradu. Prosvetno dru štvo v Belgradu priredi dne 2. decembra 1039 v veliki dvorani Ruskega doma v Kraljice Natalije ulici 38 Prešernov večer v spomin njegove 90 letnice smrti. Po predsednikovih začetnih be sedali bo Prešernov lik podal urednik dr. Tine Debeljak. Za njim bo ves nadalnji spored vseboval izključno samo Prešernove točke. Tako bo pevec Braluž Franc zapel Vilharjevo uglasbitev Mornarja in Nezakonsko mater, društveni kvintet pod vodstvom g. Janežiča Vilharjev napev Pod oknom. Premrlovo Zdravico ter Lohanovega Mornarja. Gospoda Zorman in Lpvstlk hosta recitirala l Prešernovo Novo pisarijo, gdč. Držajeva U\«od h Tisočlelno tropično deževje, ki je bilo značilno za to jx)krajine v onem času, je razkrojilo kremenčevo kislino v vulkanskem pepelu in tako vse zasulo rastlinstvo tako rekoč najbolj znanstveno in po vseh pravilih modernih laboratorijev »prepariralo«. Gozdovi so okameneli z vsem rastlinstvom pod njimi. Pod to težko odejo so skozi vsa tisočletja ohranili svojo obliko in danes je človeku, ko je prišel do teh skrivališč narave, dana možnost, da v najbolj verni obliki občuduje in opazuje rastlinstvo iz davnih dob. Seveda nihče še ne more slutiti, kaj vse bodo še odkrili v teh okame-nelih gozdovih, bogve koliko okamenelih okostij takratnega živalstva se še skriva pod košatimi drevesi ali tudi v njihovih vejah. Vse to je še pridržano smotrnemu odkopavanju. Do sedaj so znanstveniki ugotovili, da so v gozdovih na Go-derju v kamenju ohranjene rastline prazgodovinskega časa, ki jih že zdavnaj ni več na zemlji. Treba pa bo še veliko časa in — denarja, preden bo iz tega tisočletnega pepela vstal ves okameneli gozd. ŠPORT Organizacija slovenskega športa Od znanega športnega delavca g. Joso Gorca smo prejeli naslednji članek: »Na članke v včerajšnji in današnji številki »Slovenca« mi dovolite nekaj pripomb. V naši državi je nastalo zaradi samolastnega stališča v nogometni zvezi, ki ni razumela o pravem času zadovoljiti težnje tudi drugih, izven belgrajskih klubov veliko pregrupiranje organizacij, četudi je večina športnih delavcev prepričana, da niso in ne bodo na korist športnemu razvoju v državi in da pomenjajo korak nazaj. Zapeljivi nazivi narodnih in državnih zvez povzročajo, da se ustanavljajo zveze »kar na debelo«, da pa nihče ne pomisli, kako bodo te zveze delovale. Imeti zveze je prav lepo, toda delo zvez je vedno le odvisno od oseb, ki v njih delajo, in praksa zadnjih let je pokazala, da je bila vedno težava na tej strani: manjkalo nam je potrebnih sposobnih športnih delavcev, ki bi nudili tudi jamstvo za uspeh dela. Iz lastne prakse mi je poznano, da je namera preselitve marsikatere državne zveze v zadnjih letih k nam odpadla zaradi tega, ker se ni našlo primernih športnih delavcev, ki bi bili pripravljeni delati. Tako gledamo mi na te reorganizacije in bojimo se, da bo po preteku enega lela športno življenje pokazalo, da imamo le mi prav. Seveda s tem ni rečeno, da bi morali stati ob strani mi v Sloveniji. Mi smo predvsem praktični delavci in nam balast administracije ne diši, posebno če ne vidimo praktične koristi tega. Zato čakamo in iščemo najboljše rešitve, ki bo potem tudi de-finitivna, dočim ni verjetno, da bodo vse te današnje izpremembe vzdržale ob poteku sezone. Glede ustanovitve slovenske športne zveze smo v toliko na boljšem, ker se lahko poslužimo naše nekdanje športne zveze, ki je delovala po vojni v Ljubljani in ki jo je treba samo prilagoditi današnjim prilikam. Taka športna zveza pa bo samo tedaj lahko imela uspeh, če se bodo organizacije zavedale, da jim je potrebna in da je koristna. Ko je pred kratkim ljubljanski olimpijski pododbor opozoril klube in podzveze na potrebo take skupne organizacije za zastopanje skupnih interesov športa v Sloveniji, ni prejel na tozadevno okrožnico, ki je hotela samo načelno zvedeti za mnenje klubov v tej stvari, niti enega odgovora. Da li je čas danes ugodnejši, ne vem, verjetno je, toda mislim, da je treba ločiti med hipnim navdušenjem in stvarnimi potrebami. A ta stvarna potreba bo nastopila po mojem mnenju šele tedaj, ko bodo v posameznih športnih panogah slovenske zveze že obstojale. Na kratko bi ponovil: ne organizacije po imenu, temveč organizacije po potrebi, a če jih dobimo, potem žive delovne, življenja sposobne, ne pa satno papirnate.« H gornjim pripombam g. Gorca tole: Tudi mi smo v našem listu ponovno opozarjali, da je treba delati previdno in da se ne sinemo prenagliti pri tej stvari. Tudi vemo, da more naglica, s katero delajo Hrvatje in Srbi, škoditi tako hrvaškemu kakor srbskemu in celokupnemu jugoslovanskemu športu. Tako kot pa delamo mi Slovenci sedaj na športnem polju, pa nam more še več škodovati kakor Hrvatom njihova naglica, ker mi se namreč sploh ne zganemo, temveč čakamo, kaj bo prav za prav iz tega nastalo in o kakšnem hipnem Krstu ter gdč. Jernejčičeva in inž. Markovec dvogovor Od železne ceste. Tako bo Prosvetno društvo lepo ftočastilo spomin največjega slovenskega pesnika v naši prestolnici s prireditvijo, na katero so vabljeni vsi Slovenci in priiatelii uašega naroda (2. decembra ob pol devetih). navdušenju sploh ni govora. Hrvatje in Srbi bodo pobasali vse vrhovne državne zveze, potem bomo jia zopet tarnali kakor vedno doslej: Tisti v Zagrebu in Belgradu so krivi, da se naš slovenski šport ne more tako razviti in razmahniti kakor bi se lahko, če bi bile v našem športnem življenju drugačne razmere. Tudi mi jiravimo: organizacije po potrebi, žive, delovne, življenja sposobne, ne pa samo papirnate. Svojo vlogo pa igra pri tem seveda tudi ime organizacije. (Opomba uredništva.) Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Italija bo sodelovala na Balkanijadi I. 1940? Iz bolgarskih listov posnemamo, da bo prihodnje leto sodelovala na balkanskih igrah, ki bodo v Ankari, tudi Italija s svojo lahkoatletsko reprezentanco. Italijanski olimpijski odbor je namreč na svoji zadnji seji pretresal možnost organizacije prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo ali bi morale biti v Helsinkih ter je prišel do zaključka, da se zaradi vojne prihodnja olimpijada sploh ne bo mogla vršiti. Da pa Italija ne bo ostala prihodnje leto brez večjega mednarodnega srečanja, je njen olimpijski odbor sklenil sodelovati na balkanskih igrah, ki bodo v Ankari. Iz istih poročil se razvidi, da je bila ta italijanska odločitev simpatično sprejela v vseh balkanskih državah, ker bodo sodelovali odlični italijanski atleti, kar bo velike važnosti za balkanske atlete, ki bodo imeli na ta način priliko, boriti se z atleti, ki spadajo med najboljše na svetu. Predno pa bodo Italijani nastopili v Ankari se bodo spoprijeli s Švicarji, Madžari, Grki in Jugoslovani. Te vesti sporočajo bolgarski listi; toda naša atletska zveza o tem še nič ne ve in tudi še ni bila obveščena o tem niti od strani Italijanov niti od balkanskega komiteja. Po nemški zmagi nad Italijani I'o velikem nedeljskem uspehu, ki so ga dosegli nemški nogometaši napram italijanski reprezentanci, katero so premagali z rezultatom 5:2, obširno pišejo nemški listi. Bleščeči naslovi kakor »triumf nad svetovnim prvakom« itd. so sporočili nemškemu narodu velik uspeh nemškega nogometa nad oficijelnim svetovnim prvakom v nogometnem športu. Nemški listi pišejo, da se je za zmago zahvaliti boljši igri, odličnemu skupnemu delu posameznih formacij in neverjetni borbenosti vsakega posameznika. Italijani so imeli samo v vratarju Olivieri-ju, ki je bil v gotovih trenutkih nedosegljiv — enakovrednega nasprotnika. Voditelji nemškega nogometa so bili izredno zadovoljni z igro svoje enajstorice. Pri Italijanih pa je bila videti neka potrtost. Pozzo (kapiten ital. moštva) je sedel in ni nič govoril. Največji junak dneva pa je bil Dunajčan Binder (pravijo mu »Bimbo«), ki je sam zabil Italijanom tri gole. Binder je rekel poročevalcem, da so Nemci zmagali zato, ker je bil vsak mož na svojem mestu in vsakdo napravil vse, kar je bilo potrebno za skupen uspeh. Pa tudi skupni trening (»od vodstvom nemškega kapitana Herbergerja in zlasti njegov način je imel pri .tej zmagi odločilno besedo. O španskem sodniku Esquarinu pa pravi Binder, da je eden najboljših sodnikov kar jih je kdaj videl. Tek Zedinjenja. Opozarjamo vse atlete izven Ljubljane, ki se nameravajo udeležiti »Teka Zedi-njenia« na to, da veljajo letos od petka, dne 1. decembra zjutraj nedeljske povratne karte. — Odbor<