143. številka. Ljubljana, v soboto 24. junija. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan xve kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu st, 12. U p r a v u i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Shod slovenskih Sokolov v Ljubljani. Pred 30 leti, ko je napočila za našo državo ustavna doba in ž njo prva politična svoboda, po-prijeli so se bratje Cehi z vso silo ustanavljanja narodnih telovadnih društev. Zgodovina učila jih je, da so v tistem času, ko je nemški narodnosti pretil pogin, ravno telovadna društva vzdrževala z nepremagljivo silo idejo narodnega čuvstva. In misel, ki se je bila gojila v Nemcih tudi v najbur-nejših časih le zmerno, našla je v bratih Čehih bojevnikov, ki so telovadna društva popeli na neko, nam tudi primeroma nedosežno stopinjo. Sosedni, po številu mnogo večji narodi čudijo se danes kulturnemu delu Čehov, čudijo se nepričakovanemu razširjanju narodne zavesti. Jedno pomaga drugemu, to je resnica, a ipak mislimo, da se ne motimo, ako pripisujemo razvoj narodnega ponosa v prvi vrsti razvoju telovadnih narodnih društev, v katerih so Čehi dosegli doslej v Evropi po razvoju najvišjo stopinjo. Danes štejejo Čehi samo v tostranski naši državni polovici 247 telovadnih društev — sokolskih, ki štejejo nad 28.000 članov, med njimi nad 10.000 izbornih telovadcev. Od bratov Čehov smo se od nekdaj radi učili tudi mi. Tako je prišlo, da so se takoj v početku narodnega našega prebujenja pojavila mej velikim navdušenjem tudi sokolska društva. Žal, da so naše razmere neizmerno bolj neugodne! Žal, da si meščanstvo in tržanstvo, ta najbolj važna faktorja v boju za narodni obstanek, iz katerih bi imela pridobivati sokolska društva največ moči, tako rekoč še le vzgojujemo. Zato pa doslej naša sokolska društva v obče niti približno niso mogla doseči ide-jalne višine čeških sokolskih društev. Žal, da ne! Kajti tudi to malo število, katero smo imeli, bilo je velicega pomena in bili so kritični časi, katere bi bili težko tako dobro preboleli, ako bi ne bili imeli Sokolov, v katerih jedino se je od nekdaj koncentroval narodni pogum. Razmere, v katerih živimo, zahtevajo od nas, da temu važnemu faktorju privoščimo več pozornosti. Baš mej Slovenci treba je še bolj, kakor mej našimi ostalimi slovanskimi brati, dramiti narodno zavest ter zdramiti in povzdigniti jo do najvišje meje. Drugi narodi v Avstriji imajo večinoma državopravne programe, ki je družijo kot politične stranke. Mi jedini smo pozabili v zadnjem času celo na skromno zjedinjeno Slovenijo in udali se — dal Bog, da ne na kvar vsemu bodočemu razvoju I — obstoječim političnim mejam in razmeram. Tako smo obsojeni igrati v treh kronovinah zaničevano, teptano, tužno vlogo manjšine—pasterke , dasiravno so te manjšine povsod tisti in ponekod jedini element, ki se z ne-omahljivo zvestobo oklepa državnega obstoja in cesarskega prestola. In vender se to ne jemlje v poštev, kjer bi se moralo. Varuj se torej narod sam! In prvi bojevnik v tej borbi bodi Sokol slovenski. Tu, kjer posameznik z redno telesno vajo razvija svoje sile, rodil se bode tudi duševni pogum. „M e n s sana in corpore san o!" Tu, kjer je vsak dolžan pokazati se v javnosti, pokazati se moža odločnega prepričanja, tu je pravo polje, kjer se vzgajajo neomahljivi narodni značaji. Da pa zamore naše sokolstvo doseči idejalni svoj namen, treba mu je krepke reorganizacije. Mnogo je krajev na slovenski zemlji, kjer bi se dala ustanoviti nova sokolska društva. „Zagorski Sokolu dokazal nam je, da se tudi v manjših krajih dosežejo lepi vspehi. Redno pa se to ne zgodi. Žalibog marveč po navadi naša sokolska društva v početku vzletć, a potem umirajo. To se kaj rado zgodi v manjših podeželskih mestih. Bratje Čehi v svojih sokolskih glasilih bridko tožijo, da se sokolska ideja na slovanskem jugu povoljno ne razvija. To mora drugače postati in bode postalo, ako se naša društva postavijo na strogo jednotno in centralistično stališče in ako se v tem združijo, v kolikor to dopuščajo razmere, kar najtesneje z bratskimi hrvatskimi društvi. V to ime ima služiti „Zvezau vseh slovenskih sokolskih društev. Ta zveza bodi osrednje poveljništvo popolno jednotno urejenih Sokolov. Ta zveza druži vsako leto po najmanj jedenkrat zastopnike vseh slovenskih Sokolov. V tej zvezi naj se potožijo vse napake, naznanjajo nove misli in želje; iz zveze naj prihaja potrebno oživilo vsem raztresenim društvom. Tako delajo bratje Čehi, ki imajo svojih 247 društev združenih v 13 žup na Češkem in G žup na Moravskom, obseza-jočih po okolu 10 telovadnih društev. Dne 8. in 9. julija t. 1. zbero se vsa sokolska društva v Ljubljani. Prvi dan je namenjen resnemu posvetovanju odposlancev posameznih društev, o ustanovitvi zveze, o reorganizaciji društev, o ustanovitvi novih itd. Posla je tu obilo. Drugi dan vršil se bode vspored sokolske slavnosti, katere se bodo udeležili tudi čili Sokoli hrvatski. Prepričani Brno, da bode bela Ljubljana, kakor vsikdar doslej, iskrenim srcem vzprejela te najbolj priljubljene slovenske in hrvatske goste. Opravičeno pa pričakujemo, da se bodejo tudi rodoljubi od drugod odzvali v mnogem številu vabilu na ta sokolski shod. V tem času, ko so se po javnih zastopih že skoro popustila razpravljanja narodnih vprašanj, treba je od drugodi oživljenja narodne zavesti. Naj nam dojde fca od čilih slovenskih Sokolov, katerim bo-demo dne 0. julija iz dna duše in srca zaklicali : Na zdar! Poslansko poročilo. Na občnem zboru društva „Edinoati4 poročal jo drž. poslanec g. V. S p i n č i ć o svojem in svojega tovariša dra. L a g i n j e delovanju v dež. zboru isterskem, v drž. zboru in v delegaciji. Ta govor slove po točnih beležkah: Častita gospoda, preljubi bratje ! Odkar smo se zadnjič sešli, je minolo polno leto. — Od tedaj sva bila jas in moj drug dr. Laginja v deželnem zboru, v delegacijah in v državnem zboru in vsled LISTEK. Radivoju Pozniku v spomin. Z Dunaja, 21. junija. Peščica Slovencev je zadnjo nedeljo priromala z Dunaja v Dunajsko novo mesto. Tu so predlanskim o Božiči v nemško zemljo zagrebli našega Radivoja Poznika in nedavno se mu je na pokopališči postavil spomenik.*) Nekako odkrit so prišli ta spomenik zadnjo nedeljo slovenski rojaki. Bila je to otožna slavnost ob tem mnogo preranem grobu, slavnost s skromnimi dimenzijami, razun da je globoko segala! Videti je bilo, kakor bi Poznik tudi po smrti ne iskal drugega, nego kar mu je bilo drago v življenji. Imeti okolo sebe drage svojce, biti v mali družbi dobrih rodoljubov, sočuvstvovati in .sodelovati v plemenitem teženji in ogrevati se dati od lepe slovenske pesmi — v tem je zmerni, krepostni mož nahajal svojo nado volj nost. In to se je skušalo ponuditi njegovemu duhu, ko smo se zadnjo nedeljo popoludne zbrali pred njegovim nagrobnim spomenikom: njegova od žalosti potrta gospa vdova, njegovi osiroteli otročiči, njegovi sorodniki, stari prijatelji, mladi čestitci. Majhno šte- *) Spomenik je dokaj velik in jako ličen. Zložili so zanj rodbina, pokojnikov svak g. dri. poslanec Pfeifer, g. dr. Cele■ ti n iz Zagreba, a več nego polovico troBkov je prevzel g. prof. S tr it a r sam, ki mu je napravil tudi vezani napis. Čast teki pržrtvovalnosti! Op. pis. vilce, zbrano za kratke trenutke, — ali ne upamo preveč, če mislimo, da je tedaj tudi Radivojev duh iznad zvezd pridružil se v našo sredo, ne občutit grenkih solz, ki so se gosto usipale ali pa skrito utrinjale, ampak radovat se stare zaveze plemenitih Čutov, radovat se slovenskih pevskih glasov, le radovat se ... In ko so pevci odpeli, razdelil je našega pesništva oče, gosp. prof. Stritar, na črno-obrobljenih listih spominsko pesem : Radivoju Pozniku v spomin. Pomldd povsod življenje novo zbuja, Prijatelj, tebe ve6 no obudi; Zakrila te je zemlja, zemlja tuja, Od doma daleč truplo ti leži: Od doma loči te ravan in gora, Imel ni sinu zvestemu prostora. Na tujem v večnem tfi ležiš pokoji, Rodbini vzel si srečo se sebii; Sirotam tvojim in družici tvoji Solzč na grob prerani tvoj teko : Kedor te je poznal, po tebi toži, Prezgodaj izgubljenem blagem možJ. TI vzor moža! govoril ti si malo, Na tihem delu« i si nas učil; Zaničeval si slavo ti in hvalo, Sam sebi vedno si poslednji bil: Imela ni slovenska domovina Nikdar zveBtejfiega od tebe sina. Ljubezen do slovanskega plemena Iskreno si gojil na dnu sred ; Zvestoba tvoja bila je jeklena, Mož bil si, ki vpogniti se ne dd: Živeti, ko ti prido čas pokoja, Za narod svoj, je bila želja tvoja. TA čas ti ni prifiol! V najlepSi dobi Poklican šel odtod si, ne lalikč! In zdaj stojimo tu ob tvojom grobi, Rojaki smo prišli jemat slovo: l.i'lik.'i ti bodi tuje zemlje ruša, In blag spomin ti, Poznik, zlata duša! Na glas se je čitala ta pesen tudi na grobu. Kdo bi jej hotel dodati še kaj besede? Nemo smo ostavili potem grob in vence na njem in spomenik nad njim. Opravili smo bili svojo dolžnost, gienko-sladko dolžnost. Jezero je nagrobnih kamenov in spomenikov na tem pokopališči. Kamen pa, ki stoji na Pozni-kovem grobu, se razlikuje od vseh po zlatih slovenskih črkah, ki so vanj vdolbene: Radivoj Poznik 1850-1891 Daleč, oh, od domačije, Ki si ljubil jo tako, Tuja zemlja tu te krije, Blagi mož, Brce zlato. In, slovenski rojak, če kedaj zaideš v Dunajsko novo mesto, ne pozabi kreniti jo na pokopališče in postati pred slovenskim spomenikom, ki ti po vsej pravici oznanjal bo, da tu počiva goreč ljubitelj svoje domovine, blagi mož, srce zlato — Radivoj Poznik t tega mi je poročati o najinem delovanji v vseh treh zborih. Poročal bodem vsled zahteve si. društva in sicer v svojem in v imenu svojega druga dra. La-ginje, kateri je vsled napornega dela jako utrujen, tako da mu molčanja gotovo ne bodete zamerili. V deželnem zborn isterskem pritoževala sva se z najinimi sodrugi radi nezaslišanih krivic, ki se gode našemu narodu; popisovala, kako se kršijo zoper nas temeljni državni zakoni. V zadnjem de-želnozborskem zasedanji pritoževala sva se tudi proti nekim duhovnim poglavarjem, ki ne le, da nas niso branili pred tlačitelji, ampak so sami s svoje strani tlačili v naših cerkvah naš jezik — to našo po sv. Očetu potrjeno svetinjo, — pritoževala sva se tudi radi vseh njili krivic storjenih naši katoliški veri in našemu hrvatskemu narodu. Pritoževala sva se z najinimi sodrugi zoper deželna oblastva in njihove uradnike, ker ne le, da nič ne store na našo korist, ampak delajo vse mogoče na našo škodo in na naš propad; pritoževala sva se tudi zoper druge oblastnije ter jasno in glasno rekla, da je narod naš popolnoma izgubil vero in zaupanj« v taka oblastva, da zaupa le sam sebi, svoji moči in svojemu presvitlemu vladarju. Tako bodeva tudi v prihodnje delovala, akoprav nisva dosti pridobila To ni najina krivica, kajti premalo nas je še. Gledati moramo torej, da dobimo v svoje roke še nepridobljene občine in nepri-dobljene poslanske okraje in bodemo jednaki z nasprotniki — ali celo njih število prekosimo, tedaj bode vse drugače. Naj se ne reče v jed nem ali drugem okraji : kaj velja naša zmaga ! Veljala bode le tedaj, kadar bodo vsi naši volilci volili v vseh okrajih le naše poslance. Prehajam sedaj k najinemu odnosno mojemu delovanju v delegacijah, kamor voli Istra jeduega delegata in jednega namestnika. Ker se z italijanskimi poslanci nisva mogla pogoditi, odločil je žreb. Prvikrat je odločil žreb nama v prilog. Jaz sem bil delegat in dr. Laginja moj namestnik. V delegacijah sem govoril pri proračunu o mornarici, pri razpravi 0 Bosni in Hercegovini in pri razpravi o proračunu ministarstva unanjih del. Pri prvi priliki sem dokazoval, kako se naš narod pri imenovanju častnikov in podčastnikov potiska v stran, čeprav je glavni kontingent vojne mornarice sestavljen iz naših sinov. Naglašal sem, da ima vojni arsenal nemško odnosno še bolj italijansko lice ter da se opazovalcu zdi, kakor da se nahaja v Spezziji. To velja zlasti pri oddelku za vodna dela, kjer imajo Čožoti prvo besedo, ki so, čeprav podaniki italipinskega kralja, predpostavljenimi domačinom. Predočil sem, kako se odpuščajo dslavcj iz arsenala z opazko, da ni dela, v tem ko se naročajo ladije na tujem, — v Pruski. Da je moje govorjenje bilo opravičeno, se je videlo iz odgovora samega admirala. Glede drugih pred metov, o kojih sem govoril, moram opaziti, da sem hotel govoriti pri razpravi o ministerstvu vnanjih rečij o celokupnosti našega naroda v naši monarhiji, kako je razkosan, kako se ga različno upravlja, in kako drugi drugod tlačijo ter kako bi bilo koristno za dinastijo in za monarhijo, kakor tudi za sam narod, da se zjedini v jedno skupino, s kratka, mislil sem razpravljati o hrvatskem in slovenskem vprašanji, a odpovedal sem se besedi, ker se mi je reklo, da bi mi ne dovolili govoriti. To bi se bilo gotovo zgodilo, kakor nam priča postopanje predsedstva v letošnji delegaciji. Zato sem govoril o Bosni in Hercegovini, pnklopil pritožbe našega, tam bivajočega naroda ter iztaknil, da naj se te pokrajine na podlagi hrvatskega državnega prava združijo s hrvatsko državo na korist naroda in monarhije. Omenil sem tudi zgodovinske dokaze za opravičenost te zahteve. Te podatke sem posnel iz dela pravega Nemca, prof. Biedermanna, kateri drugače drži naše dežele za nemško svojino, za nemška tla. Pri razpravi o vnanjih zadevah nisem mislil govoriti in tudi nisem govoril, ampuk sem storil popolnoma kratko in blago izjavo ter v njej naglasa I, da so dela s šolami, z uradi in z drugimi sredstvi, da^ se narod naš ali ponemči ali pa po-italijauči, eventuvelno, da podpira to notranjo politiko zunanja zaveza z Nemci in Italijani, zaradi česar jaz take politike ne morem podpirati, niti za njo glasovati. Posebno me je bolelo, boli še in me bode bolelo, da je ustal jeden slovenski delegat, da oslabi mojo izjavo. To naglašam iz tega razloga, ker je dotičnik rekel, da govori v imenu slovenskih poslancev in velike večine slovenskega naroda. Naši časopisi mu niso pritrdili, jeden jedini ga je zagovarjal, a tudi ta ni odobril njegovega postopka. Prehajam na delovanje v državnem zboru. Že koncem maja 1. I. sem omenil, kako sem ustopil v Hohenvvartov klub ali v klub konservativcev proti želji društva »Edinost", izrečeni meseca aprila 1 1891., proti želji isterskih rodoljubov, zbranih tedaj na Reki in proti nasvetom prespoštovanega mojega prednika dra. Vitezica. Storil sem to, ker se mi ni posrečilo, ustanoviti hrvatsko-slovenski klub. Ustanovili amo bili le slovensko-hrvatsko zvezo, katero sem zmatral za podlago hrvatsko-slovenskemu klubu in sicer tembolj, ker se je govorilo, da Hohenvvartov klub ne bo dolgo živel. Izstopil sem pa iz Hohenvvartovega kluba, ker v njem ni bilo zame prostora. To sem videl najprej pri razpravi o adresi, kjer se je od strani same vlade, katero podpira Hohenvvartov klub, hotelo izločiti točki o narodni jednakopravuosti in verski vzgoji, kateri temeljita na podlagi državnih zakonov. Ko bi se pa bilo glasovalo za adreso, v kateri bi ne bilo teh dveh točk, bi bil jaz že tedaj izstopil iz kluba. A ker se to ni zgodilo, ostal sem v klubu. Nekaj časi potem izrazil se je grof Taaffe v proračunskem odseku na način, kakor da morajo Nemci imeti prevlado čez druge narodnosti v Avstriji. V jesenskem zasedanji pa je minister za uk in bogočastje vsled č. gosp. Kluna govora razžalil slovenske poslance in ves slovenski narod, na kar je ostro reagiral č. g. po»l Šuklje, Reklo se je potem, da se bode dobila nekaka satisfakcija. Ta pa se je dobila s tem, da se je premestilo jednega upravnega uradnika iz jedne slovenske dežele v drugo, kjer sedaj tako postopa in rnir kali, kakor je poprej v drugih dveh mestih, dalje sta bih povoljno rešeni dve pritožbi za slovenske ljudske šole v Koroški, katerih povoljno rešenje je bilo zajamčeno v drž. temeljnih zakonih. Tedaj sem nehal zraatrati se članom kluba konservativcev, zlasti ker se mi je reklo od strani predsedništva tega kluba, da se glede odnošajev v Istri, ki se pripoznavajo abnormalnimi, ne da pri Taaffeu ničesar izposlovati. Ko sem zapustil klub konservativcev, ostal sera in bil sem sam, podpiran povsod in zmiraj od bratov Mladočehov. Storil sem to, ker sem bil iu sem prepričanja, da se ne sme glasovati za proračune in tudi ne podpirati dotičnike, ki nas tlačijo. Držim se načela: do u t d e s (dam ako dal) i: n o n do si non des (ne dam, ako ne daš). C<* vlada ne da narodu, ki plača davek v krvi in denarju, tejja kar mu gre, tedaj poslanci naroda ne morejo in ne sinejo dovoliti takšni vladi tega, kar od njih zahteva. V tem je prišel dr. Laginja v zbornico. Postala sva gosta Mladočehov, ki so naji pri vsem in zmiraj podpirali. Ko je prišel v zbornico pri-četkom maja č. g. B i a n k i n i, so se zopet ponovili dogovori za ustanovitev posebnega hrvatsko-sloven8kega kluba. Na povabilo dra. Lagiuje zbrali smo se vsi hrvatsko-slovenski poslanci, in on jo — povdarjajoč, da nas vse vežejo jednaki verski, narodni in ekonomični nazori in da smo različnih mnenj le glede na hrvatsko državno pravo, — predlagal, da se zjedinimuj klub ua podlagi tistih programskih točk, v kateri se slagamo in da ostanemo vaakprisvojem mnenju glede hrvatskega državnega prava. Dra. La ginja predlog so zagovarjali poslanci tiiankiui, Peric in dr. G r e g o r e c, ki je rekel, da Taaffe ni več tisti, kakeršnega se je kazal prej, da je javno zvezal se z levico in da mi ne moremo nič pričakovati od njega in tudi ga ne smemo podpirati. Večina je ugovarjala temu zaradi hrvatskega drž. prava, češ, da Slovenci nimajo druzega, kakor temeljne drž. zakone — vkljub temu, da je dr. Laginja izjavil, naj glede hrvatskega drž. prava ostane vsak pri svojem mnenju. Rekli so tudi, da smo vender nekaj pridobili, posebno v Kranjski iu v Dalmaciji in da t a k t i k a zahteva, — ostati v klubu konservativcev, da se prepreči zjedinjenje Poljakov z levico eventuvalno njihova vlada. — Tu izrazil je g. poslanec svoje muenje o hrvatskem državnem pravu, katero glede na naše tiskovno razmere ne upamo priobčiti. — Ako se oziramo okoli sebe, zapazimo, kaj se z nami hoče, vidimo, da se nas hoče potlačiti, da nam gre za življenje. Tukaj, kjer se mi smatramo na svojih tleh, pojo nasprotniki na ves glas, da ne smerno drugače govoriti, kakor le italijanski .... non si parla che italian. Madjari v Hrvatski in Slavoniji (niti ne govorimo o Slovaški) hočejo povsod usiliti svoj magjarski, mongolski jezik. Kako nameravajo Nemci z nami, pripoveduje dr. Ratkovvskv, — odgojitelj tiste mladine, ki se pošilja k nam za upravne uradnike — v svoji knjižici : „Pravica in dolžnost Čehe in Slovence germa-n i z o v a t iM. Sam naslov te drobne kn ižice nam že premnogo pove, znamenitejša je temveč, ako pomislimo, da jo je napisala službena oseba, odgojitelj političnih uradnikov, ki se k nam pošiljajo Drugi primer imamo pri dru. Rauteru, ki v svoji knjižici: „P o s 1 o d n j i h 4 0 let zgodovine monarhije" piše mej ostalim: „d a se ima vojno moč 20 milijonov Slovanov uporabiti za interese Nemcev in M a d j a r o v", kar naposled vlada tudi dela. Pri takih r a z m e r i h, morali bi zastaviti vso svojo moč, urediti vse svoje delovanje tako, da se zjedi-n i m o vjedno samostalno skupino z našim zakonitim vladarjem na Čelu, da tako zagotovimo obstanek naroda našega. Ta ideja je živo ukoreninjena v narodu, zmiraj se je naglašala od Slovencev in Hrvatov, kjerkoli so s« shajali v večjem ali manjšem številu. Napnimo vso svojo moč za nje oživotvorenje, pa nam bode Bog blagoslovil trud, ker to, za kar se ves narod nej>renehoma zavzemlje, to naposled tudi doseže. To je potrebno; dosedanjim načinom se ne da nič ali prav malo doseči. Niti temeljni državni zakoni se ne izvršujejo, pa tudi te morejo tisti premeniti, ki so jih sklenili, narodni in vladarjevi poslanci. Od naših dežel sta nekaj malega dosegli Kranjska in Dalmacija. V prvi si je narod nekaj priboriti moral, ker je to skoraj čisto slovenska dežela, ker je narod pokazal svojo zavest na taborih s peticijami in na drugačne načine in ker je odločno zahteval to, kar mu gre. V kritičnem času se mu je moralo nekaj dati, da potem zopet odneha ali da se zaseje v njem razdor, ki se zlasti poslednji čas pogubonosno razširja. S tem se ohrani v veljavi stari sistem, vse gre po stari poti in pospešuje nemško prevlado. Tudi Dalmacija je nekaj dobila, a tukaj je pomisliti, da se jej je nekaj dalo le zato, da se oslabi nje težnja za združenje s Hrvatsko, da v tej deželi stanujejo zgolj Hrvati in da se tema, kar je dobila, ima poiskati pričetek v dobi levičarskega vladanja do 1879. leta. To, kar ima Dalmacija sedaj, dali bi jej bdi tuli levičarji. Od Slovencev v Kranjski in Hrvatov v Dalmaciji se je zahtevalo zato na neki način, da se odrečejo skrbi za svoje brate v drugih deželah, da pozabijo skupno narodno vprašanje, da se pustijo po-nemčiti in poitalijančiti, da se tako ob mejah narod oslabi in da se potem preide v narodovo srce. Meni se čudno zdi, zdi se mi naivno, trditi, da klub konservativcev zavira in preči združenje Poljakov in levičarjev, eventuvalno njiju vlado. Mej nemškimi konservativci je v resnici nekaj poštenih članov, ki pošteno mislijo in ki bi privolili našim zahtevam. Vedeti pa je treba, da niso vsi takšni in da se sedaj ustanavlja veliko glasilo konservativne stranke, ki se bode postavilo na čisto narodno stališče. Konservativni klub je vrh tega zavetišče našim poslancem in češkim veleposestnikom tako, da se ga mora zmatrati za zapreko, vsled katere se ne združijo jedni in drugi z ostalimi poslanci svojega naroda. Poljaki bi se morda združili z levičarji, ali ta zveza bi bila za stalno le malo časa v veljavi, kajti Poljaki so prepametni, da ne bi uvideli, kako bi tudi na njih vrsta prišla, ako bi se levčarjem posrečilo, zatreti Slovence in deloma tudi Hrvate. To vse bi imelo nekaj zini sla, ko bi sedanji Taaffe bil tak, kakeršnega se je kazal v začetku ; a takšen ni več. To vse bi imelo tudi zmisel, ako bi sedanji Taaffe bil načelen nasprotnik levičarjev, n ihovih nazorov in teženj z ozirom na nemško nadvlado — kar pa on n i. Levičarji niso izgubiti svoje moči zato, ker so levičarji, ker so Nemci, ampak le zato, ker niso hoteli glasovati za vojni zakon in za stroške okupacije Rosne-Hercegovine, katero so najvišji krogi zmatrali za potrebno v interesu monarhije. V interesu monarhije, — katerih interesov niso hoteli pripoznati levičarji, — poklicalo se je Cehe v „Rajhsrat", dalo se jim je nekaj, nekaj tudi Poljakom, Kranjski in Dalmaciji. To se jo storilo le tedaj, ko se je zahtevalo od narodnih poslancev kri in denar, torej to, česar niso hoteli dati Nemci levičarji. Zaradi tega pa se poslednjim ni zgodila nobena krivica, vladalo se je tudi naprej v njihovem duhu, v duhu nadvlade Nemcev v tostranski polovici, tako, da ni bilo niti ni besede o pravi jedna-kopravnosti. To se je vse od strani Taaffeove vlade tajilo tako dolgo, dokler se ni konečno javno manifestiralo po celem ministerstvu v božičnem programu. Povračam se na prejšnji del svojega poročila, to jo na ustanovitev našega samostojnega kluba. Nobeni razlogi niso mogli pridobiti hrvatskih iu slovenskih poslancev na ustanovitev tacega kluba — oni so ostali v konservativnem klinu. Rekli so nam tudi, da so oni starejši in da bi bilo čudno, ko bi se oni, starejši, udali mlajšim, v tem pa, da bi se ti, mlajši, zaradi sloge — morali udati starejšim. Vsi pa imamo čez 21, odnosno l\0 let, torej se ne more govoriti o starejših in mlajših. Mi pripoznavamo korist slogo vseh, ali sloge v dobrem proti slabemu. Mi smo prepričani, da je sedanji sistem za naš narod slab, zato bi se bili morali združiti za dober sistem in proti slabemu. V tem prepričanji smo odločili lanskega maja meseca ustanoviti svoj hrvatsko-slovenski klub, da zamoremo uspešneje zagovarjati koristi našega naroda. Nadeli smo si ime kluba nezavisnih hrv.-slov. poslancev, da pokažemo svojo samostalnost — za razloček od zavisnih hrvatskih in slov. posl. — ter da s tem pokažemo solidarnost slovenskih in hrvatskih interesov. Nadalje, ker je bil tudi jeden Slovenec mej nami iu tudi zato, ker dr. Laginja in jaz zastopava tudi del Slovencev. Imeli smo torej pravico na ta naslov. Naznanilo kluba smo odložili do jeseni; na željo dotičnega Slovenca-poslanca Čakali smo tudi jeseni nekaj časa, a ko se približeval čas razprave o proračunu, nismo mogli dlje čakati, ampak smo povabili tega jedinoga Slovenca, a ko se je on konečno izjavil, sestavili smo brez njega oklic na narod in storili tudi druge potrebne korake. To smo naznanili pred vsem mladočeškemu klubu, s katerim smo odločili skupno delovati, ker so češki odnoŠaji analogni našim. Obljubili smo, podpirati težnjo za oživotvorenje češkega državnega prava, za izvedbo narodne jednakopravnosti in delovanje za gospodarski napredek pod pogojem, da tudi oni podpirajo težnje za izvedbo jednakopravnosti in pospeševanje gospodarskega napredka pri nas — v verskih vprašanjih pridržali smo si proste roke. Oni so bratski odgovorili, da so pripravljeni podpirati nas in nas nasproti drugim k 1 u- BC Dalje v prilogi. Priloga .»Slovenskemu Narodu" Sfc 143, dn6 24.jnni|a 1H93. bom zastopati. Predsedništvo zbornice nas je naznanilo kot samostojen klnb. Od vseh klubov je bil jedini konservativni, ki je ustanovitev našega kluba vzel na znanje z opazko, da nam n e p r i-znava pravice, nazivati se tudi slovenskimi poslanci, dokler so vsi slovenski poslanci v klubu konservativcev. Odgovorili smo s protiopazko — brezobzirno za osobo in slovenstvo slovenskega poslanca grofa Hohenwarta, — da imamo to pravico ie vsled tega, ker Laginja in jaz zastopava tudi Slovence. Od časopisov je le jeden prezirno in porogljivo napisal članek o klnbu pod naslovom: „Phantastische Politik". Norčeval se je is malega števila članov našega kluba, čel da tako majhno število ne more zastopati velikih načel in mej drugim trdil, da Slovenci nimajo voljo, utopiti se v hrvatstvu. Tako pišejo navadno naši najhujši nasprotniki. Oni ae plaše „utopljenja v hrvatstvu", a malo jim je mar, če se mi utopimo v gerraanstvu in italijanstvu. Tukaj ne gre za utopljenje Slovencev v hrvatstvu, niti Hrvatov v slovenstvu, ampak za rešitev, da se oba naroda ne utopita v germanskem in italijanskem, v obče v tujem morju. Pod krono Zvonimira, na glavi Habsburga, je dovolj prostora tudi za Hrvate in Slovence, ne da bi se utapljali drug v drugem. Pođ njo mora biti Slovenija posebna skupina. V njej mogli bi si ne le lastni obstanek zavarovati, ampak se oba moralno in materijalno razvijati. Mi smo to le pri posebnih prilikah povdarjali, a bavili se nismo jedino le 8 tem vprašanjem, ampak še z drugimi in to največ. Naše delovanje se je razvijalo največ na podlagi temeljnih državnih zakonov. Na tej podlagi smo iznašali krivice, storjene našemu narodu in naglašali svoje zahteve. Naj navedem govore in interpelacije gosp. dr. Laginje in moje iz poslednjega državnozborskega zasedanja. Prej nego to storim, naj mi bode dovoljeno omeniti, da nas je v vsem podpiral zmiraj, sledeč naše govore in podpisujoč naše interpelacije, preblagorodni gospod Alfred grof C o r o n i n i, največkrat tudi gg.: dr. Gre goreč in Pfeifer, kakor tudi M 1 a d o č e h i in antisemit i. Vsem njim bodi izrečena najsrčnejša zahvala, zajedno pa tudi našim časopisom, kolikor v banovini, toliko pri nas, in sicer v prvi vrsti dnevniku „Slovenskomu Narodu*, potem listom: „Edinost", „Naša Sloga", „1 1 R i n n o v a m e n t ou, „11 Diritto Croato", »Slovanski Svet", deloma tudi Goriška „Soča" — ki so simpatično opazovali naše delovanje ter prinašali naše govore in interpelacije. Prehajam torej na najino delovanje. V svojem govoru dne 15. decembra 1892. opisoval je dr. La-ginja splošni naš položaj in navajal naše pritožbe. Ta njegov govor naredil je velik utis na zbornico in dr. Plener, ki je koj za njim govoril, je rekel, da se ne more vpustiti v razpravo tega govora, ker ne pozna razmer, zdi se mu pa, da zraven Dalmacije je Istra tako zapuščena, da bi vlada morala za njo nekaj storiti. Njemu se ni zdelo prav, da vlada ne odgovarja na takšne pritožbe. Jaz sem govoril dne 28. januvarja t. 1. pri splošni debati o šolstvu v slovenskih in hrvatskih deželah, posebej v Primorju odnosno v Istri. Govor je pohvalil tudi „Vaterland", ki ni naš prijatelj, kakor se je sam izjavil. „Slovence v" dopisnik ga je označil kot „dovršeno sliko"; jeden visoki uradnik v Trstu pa se je izrazil, da sem golo resnico govoril. Govoril sem tudi pri srednjem in ljudskem Šolstvu dne 4. in 9. februvarja ter nasvetoval dve resoluciji, ki sta bili izročeni proračunskemu odbora v poročilo. Pri razpravi o proračunu pravosodnega mini-Bterstva govoril je dne 16. februvarja dr. Laginja splošno-juridično, o ekonomičnem položaju sodnega osobja, o omejevanju nekaterih sodnih krajev, o potrebi sodišča v Dolini, o postopanju sodnih oblastev, o uplivu političnih oblastni) itd. Dotični govor je napravil velik utis na poslušalce, primoral je ministra na odgovor, katerega pa je dr. Laginja z svojim protiodgovorom zavrnil. Dr. Laginja govoril je tudi dne 23. februvarja pri provizoriju za mesec marc in sicer o izterja vanju davkov v Istri, o visokosti istih v Primorju in dokazal, d a Pr i mjo rje ni pasivno, kakor se je to do sedaj trdilo. Jaz sem govoril zopet dne 3. marca pri razpravi o ministeratvu trgovine ter utemeljeval po proračunskem odboru in zbornici vzprejeto resolucijo o lukodelih v Baski, Malinski, Velunu, Moščeniški dragi, Lovranu in Berseču; dodal sem svoje opazke o dopisovanju Llovdovih oblastnij, o samem Llovdu, o delavcih v Llovdovem arsenalu ter omenjal železnico čez severno Istro, Trst-PoreČ-Kanfanar, in Tržič-Cervinjan. Interpetovali smo s tovariši: j a z dne 3. febrnvarja t. 1. voditelja notranjih zadev, ministra domobranstva in ministra pravosodja zaradi osebne varnosti Slovencev in Hrvatov v Istri ter na dotično postopanje c. kr. oblastnij navedši za primer obljubljeno talijo 3000 gld. na glavo dra. Laginje, koja se nikakor ne more zanikati; napad na duhovnika Josipa Knavsa v Oprtlju in napade na naše izletnike v Pazinu 28. avgusta p. 1.; dr. Laginja 20. februvarja ministra trgovine radi deficita pri Llovdu pri vsi visoki subvenciji od strani vlade; dr. Laginja in jaz dne 21. februvarja istega ministra glede" propada trgovine z domačim vinom vsled uvedbe nesrečne klavzule o vinu v nagodbi z Italijo, — klavzule, katere pogubnosti s o pripoznali tudi dotični, ki so zanjo glasovali; jaz dnć 16. marca 1893. 1. ministra notranjih zadev radi okrajnega glavarja, ki je v imenu s a 1.1 s f i k a c i j e za razžaljenje Slovencev in hrvatskega naroda bil premeščen iz Kranjske v Istro, kjer sedaj še hujše postopa, kakor v Kranjski; Konečno govoril je dr. Laginja dne1 14. marca 1893. L, pri naslovu „subvencije in dotacije", o r a z t. e r e t n e m fondu in je predlagal, naj država odpusti svoj dolg tako, da odpusti razteretni fond posamični k o m. Ko bi ne bil nič druzega storil, tako je s tem jako veliko storil za naše ljudstvo. Delal je in tudiv tej stvari pridobil sa svoj predlog zbornico (sama načelnika poljskega in levičarskega kluba sta ae za zadevo jako zavzela) in tudi miniater-stvo tako, da js sedaj vse odvisno le od deželnega zbora isterskega. jaz in Dapar dne 21. marca istega ministra radi namestniškega svetnika viteza Elluachega v Poreču, žalibog prepoznane osebe še iz Dalmacije kakor tudi iz Lošinja in Poreča, poaebno od poslednjih političnih volitev sem. Reči se mora, da ni častno za vlado, da drži takšnega, kakor tudi prej omenjenega uradnika, tembolj, ker sem se ponudil, navesti priče za vse, kar je o obema povedano; slišal sem, da se čaka, dokler mož doseže 4t) let službovanja, da zamore potem stopiti v „zasluženi" pokoj; jaz dne 22. marca zopet istega ministra o javnih razmerah na Primorskem, o položaju pod sedanjim načelnikom, o postopanju pri volitvah itd. dr. Laginja in jaz dne 24. marca na pravosodnega ministra: z ozirom na hrvatski in slovenski jezik pri sodnij ah v Istri; o konfiskacijah lista „II Diritto Croato" ; o ukazu uredništvu hrvatskega lista „Naše Sloge", da mora priobčiti na čelu lista obsodbo proti sebi v italijanskem jeziku , splošno pa sva sodelovala pri nekih drugih vprašanjih, sva vselej podpisovala interpelacije ostalih slovenskih in hrvatskih poslancev, ki so nam bile v podpis ponujene ; v obče podpirala sva vsako pravično stvar. Navajala sva pritožbe in oglašala zahteve pri razpravi o ministeratvu notranjih zadev, domobranstva, bogočastja in uka, pravosodja, trgovine in prometa in financij. Pritoževala sva se radi kršitev obstoječih zakonov in zahtevala izvrševanje zakonov. Zavzemala sva se za javni mir in red, za osebno varnost in svobodo pri volitvah ter za naše časopisje, za narodni jezik v cerkvah, — v kolikor ima naš narod po sv. stolici priznano pravico do tega, — v šolah in uradih, za boljše sodstvo, za povzdigo kmetijstva, za razvoj trgovine in prometa, za laglje plačevanje davka. Zagovarjala sva interese naših kmetov, obrtnikov, trgovcev in delavcev. Hranila sva naše učitelje, posebno naše duhovnike, te prave narodne mučenike, katere se je zadnji čas tako napadalo in klevetalo, ki pa imajo toliko zaslug za Slovence in Hrvate posebno v Istri. Borila sva se splošno za pravico in proti nepravici. Naše stališče proti vladi in odnosno postopanje vam je znano. Midva sva v opoziciji, ker ne moreva podpirati takšne vlade, kakoršna je sedanja, ne moreva držati batino, s katero ae nas tepe. Naju se je zlobno vprašalo; kaj sva dosegla? Odgovoril bom na to povsem kratko. Najprej z proti-vprašanjem: Kaj se je doseglo, služeč vladi od leta 1879. naprej? Načelna opozicija ne računi z začasnimi uspehi, ne misli na pobiranje milostnih drobtinic s polnih vladnih miz, — ona hoče opravičene kose kruha, potrebne za obstanek, življenje in napredek ; tega pa z dosedanjim sistemom ne moremo dognati. Najmanjša reč, ki se je dosegla, pripisuje se drugim na račun, a dosegla se je zaradi nas, zaradi naše opozicije, da se ta dalje v narodu ne razširi. Ko bi ae res ne bilo nič doseglo, oziroma, kar se še ni doseglo, to je najboljši dokaz za najino postopanje in najino prepričanje, naj se spremeni a i-s t e m. Delala sva iz prepričanja, da delava za rešitev naroda in srečna sva, da, delujoč za narod, delava tudi za dinastijo in monarhijo, kateri je podlaga pravičnost, kakor je to na kraljevem dvoru na Dunaji zapisano. Vsak rodoljub, posebe pa narodni poslanec ima dolžnost, braniti narod propada. On n e s m e preživeti smrti svojega naroda, ampak ž njim se b oriti za častno življenje in v borbi rajši častno umreti, kakor sramotno živeti. Mogoče, da sem predolg. Dovolite mi še par besedij kot odgovor na neko opazko č. g. poslanca dra. Ferjančič a, storjeno na shodu v Vipavi in na jedno opazko „Slovenčevega" Dunajskega dopisnika. Dr. Ferjančič je rekel, da ni mogoče novih poslancev češkega naroda in a tem tudi nas pridobiti za skupno delovanje s prejšnjo večino. Tukaj je gotovo mislil glavno na glasovanje o dispozi-cijskem fondu za 1. 1893. Tedaj se je z raznih stranij nagovarjalo posamične člane češkega in našega kluba, da naj glasujemo za dispozicijski fond in naglasevalo se je pri tem, da bi se tako porazila levica, ki je tedaj nagajala. Sam dr. Ferjančič navaja razlog, zakaj se nismo dali pregovoriti, ko veli, da prejšnja veČina ni izkoristila svoje večine, dajebila p o p u s t n a in da so razmere postajale čim dalje tem n e-znosnejše. Kaj se hoče s tako večino ? . . . . Ne Mladočehi, ne mi se nismo dali pregovoriti, tem manj, ker se niso klubi s klubi dogovarjali, ker niso ti klubi povedali, na k a j se bode vlada zavezala in ker ta niti ni obljubila, da bode premeni la dosedanja načela, vladanje v duhu levice. Mi nismo mogli glasovati za zaupnico vladi brezpogojno, ne imejoč zagotovila za zboljšanje, kakor tudi Vi v Trstu niste mogli glasovati za stanovito stranko, ne imejoč zagotovila za zboljšanje položaja Slovencev v Trstu in okolici. Dotična opazka „Slovenčevega" dopisnika je — dovolite da rečem naravnost in iskreno, kakor sem zmiraj vajen, popu pop in bobu bob — zlobna; namreč, da so Z lavlco glasovali Mladočehi in „ č I a n i hrvatskega kluba". Mi amo v opoziciji, glasovali smo dosledno, kakor že večkrat in nas se ne sme obdolžiti, ako so levičarji takrat glasovali, kakor mi. Ta zlobnost je tem večja, če se pomisli, da klub konservativcev že dve leti glasuje z levico za vlado, in sicer za predloge, kateri nakladajo narodu težka bremena. Sicer pa naj omenim, da je baš pred razpravo o dispozicijskem fondu se ponudila lepa priložnost za združenje vseh hrvatskih in slovenskih poslancev v najpotrebnejših zahtevah za slovenski in hrvatski narod ; pri tej priliki mogli bi bili formulirati svoje zahteve in jih predložiti klubom in vladi kot pogoj za svoje glasovanje za dispozicijski fond. Ko smo pa mi to pripomnili, je rekel slovensk poslanec: n J a, to bi značilo: postaviti vladi revolver na vrat!" Sedaj, dovolite mi pa, da se ozrem v kratkem na ono, kar je govoril č. g. poslanec Naber-goj pri shodu volilcev dne 8. januvarja t. 1.: Izpisal sem si glavne misli njegovega govora in pročitam jih po vrsti, ter dodam povse kratke opazke. On je namreč rekel (čita): „Začetkom Taaffeove vlade se je bila ustvarila večina, pod kojo seje marsikaj na boljše obrnilo". — Omenil sem že, v kakih okoliščinah je bil Taaffe na vlado poklican in zakaj se je marsikaj obrnilo na boljše. Monarhija je potrebovala vojakov in denarja. Tedaj so Slovani rešili monarhijo iz neprijetnega položaja, zato jim je nekaj dela, nekaj pa obljubila, a sedaj že nič u i-o bij uhlja, ker je že popolnoma v naročji levice. B Večina se je začela rušiti, ker vlada ni hotela izvršiti programa desnice". — To pravi č. g. Nabergoj in dolži vlado. — „Razne nesrečne vladne naredbe, imenito Dunajske punktacije, p r o v z -ročile so, da bo prišli v drž. zbor Mladočehi; ti so s t.o p i 1 i v opozicijo in se niao dali pridobiti za večino". — Tedaj zopet vlada, vladne naredbe. „Neimajoč vlada večine, skušala je ustvariti jo z levico, ali ni slo; sedaj ni večine". — Iz poprej reČenega se vidi, da je to vlada zakrivila „Daje prišlo do tega, do tako žalostnih parlamentarnih odnoŠajevf k r i v a j e v p r v i v rs ti vlada, ker ni, hotela zadovoljiti pravičnim zahtevam poprejšnje večine". — Tedaj je v prvi vrsti vlada kriva, da so tako žalostni parlamentarni odnosa] i In to vse pravi č. g. Nabergoj, ki sam tako postopa proti vladi ne le na Dunaju, temveč tudi tukaj V Trstu. „Največjidel krivnje pa pada na neslogo slovanskih narodov in njihovih zastopnikov". — Kdo je kriv te nesloge? Najprej je potrebno, dognati : kaj je dobro in kaj je slabo ter se složiti le za dobro proti slabemu ! „Sedaj praša kdo: Zakaj se nisi pridružil Mladočehom, ali vsaj radikalnim Hrvatom? Mladočehom naj 8odi bodočnost. Glede n a radikalne Hrvate pa pravim brez ozirov, da se nikakor ne zlagam s njihovimi nazori, akoravnoza-jamčujejozedinjeno Slovenijo". — Nepo-rajtam, ako nas naziva radi kale e, kakor to tudi drugi naši nasprotniki delajo; naš radikal iz e m obstoji v tem, ker zahtevamo, naj se vršijo zakoni tudi proti našemu narodu in naj se ta ohrani proti tujstvu. Prašam le, zakaj je č. g. Nabergoj proti našim nazorom tudi z omenjenim zajam-čenjem ?! „Mladočehi zahtevajo svoje kraljestvo, a kobi to dosegli »potem bi se ne smeli mešati v naše zadeve, in Slovenci bi izgubili sorodne brate, kojibijim morali biti najboljši zavezniki v bližnji bodočnosti, v borbi za narodni obstane k". — To se čudno sliši, baš kakor da sedaj ni treba boriti se za narodni obstanek; čudno je tudi, da se zove najboljšimi zavezniki — ki se takšnimi v resnici pri vsaki priložnosti tudi kažejo — one, proti katerim ae navadno, če ne izključno, postopa; Mladočehom pa — kakor aem pred nekoliko dnevi od jednega slišal — zdi se naravnost smešno, da bi oni mogli manj pomagati svojim bratom, ko bi jim ne bilo boriti se za svoj obstanek, — in to bi bilo, ko bi dosegli svoje kraljestvo. „Ravno tako je s težnjami radikalnih Hrvatov s to razliko, da bi se M 1 a d o č e h i zadovoljili s pravimi mejami kraljestva, dočim boče petorica hrvatskih zastopnikov potegniti svoje hrvatsko pravo tudi na Trat z okolico, in še dalje čez meje bistre Soče. Prepričan sem, da na vprašanje, ali odobru-jeteta program, odgovoritez odločnim: ns!u. — Zakaj, zakaj?! Tako govore največji nasprotniki naši. Čast. g Nabergoj se je mogel po onem shodu prepričati, da ne pozna čustev svojih volilcev. Njegov volilec in prijatelj (glej „Edinost" od 11 februvarja 1893.), mu je zameril, da j* govoril proti idejam hrvatsko-slovenskega kluba, da je govoril proti zjedinjenju slovenskih dežel a Hrvatsko. To bi bilo prepo-trebno za vse stroke javnega življenja. Če bi se imeli tudi utopiti v hrvatskem morju (na kar se nikakor ne misli), bi boljše bilo, kakor utopiti se v nemškem ali italijanskem morju. Mnenje okoličanov, ki poznajo Laginjo in Spinčida, je, da se g. Nabergoj vsaj ni smel dotikati tega vprašanja. Ni treba delati razločka mej Hrvati in Slovenci — (to delajo naši nasprotniki). - V Istri in Trstu delujejo složno, zato se ne sme sejati nesloge. V tem zmislu so se izjavili tudi Skedenjci in Rojanci. ,,Mnogi pravijo, da ne more biti sla-beje, ako se tudi v opozicijo stopi; ali temu ni tako, more biti še slabeje." — Kaj še?! Fizično ubijat in obešat?! Tudi to se more, ali kri mučenikov je še vselej rodila dober sad za ideje, za katere so trpeli. „H o henwarto v klub je prenehal biti vladina stranka". — Vender skoro vselej in brezuvetno glasuje za vlado. „ V dobi T a a iT e j e v i obrnilo se je tudi v Istri na boljše, za kar gre vseka ko na prvem mestu zasluga požrtvovalnim rodoljubom, ali vlada bi bila vender mogla to z a prečiti ko bi bila postopala brutalno". — Že po prvi politični volitvi se je s tem pretilo in tudi izvrševalo. Tega postopanja — misli č. g. Nabergoj — ni še dosti. Čujte možje v Istri, ki na svoje oči gledate, kar se vse dogaja in kar se je zadnjih par let zgodilo! Meni se zdi, da gos p. poslanec več veruje nekim gospodom, ki ničesar ne vidijo, kakor onim, ki vse na svoje Oči gledajo. V ostalem odgovoril je g. poslancu volilec g. Ivan Balanč, da bi bil želel javen shod, da neuspehov ni kriv g. poslanec, ampak vlada, in da bi zavolj tega naši poslanci ne smeli biti na vladni strani, ki nam ne da niti najskromnejših pravic ter da bi g. poslanec imel izstopiti iz kluba, ki podpira tako vlado. Ravno isto z ozirom na vlado rekla je g. poslancu deputacija okoličanskih veljakov, omenivši, da so okoličanski Slovenci delali skupno z vlado, upajoč, da obranijo sebe in vlado, da pa vidijo iz postopanja vlade, kako se nanjo ni zanašati ter so ga prosili, da to naznani na pravem mestu. Završujem ozirajoč se na besede, katere je rekel g. Nabergoj nekemu slovenskemu rodoljubu v Trstu, a ta jih je priobčil meni, besede namreč, do midva, dr. Laginja in jaz, podirava, kar 8 a oni, Nabergoj in drugovi, napravili! Ako kje, to je gotovo tukaj na mestu vsklik: „Težko je, ne pisati satire!" (Z povzdigneninl glasom) : Mi dva sva podrla slovenske šole v Trstu, mi dva sva podrla slovenske šole v okolici in pomagala zraven ustanoviti italijanske paralelke, mi dva sva odpravila rabo slovenskega jezika pri c. k r. o b 1 a s t n i j a h v Trstu in v Primorju; mi dva sva provzročila znano postopanje s slovenskim jezikom in s Slovenci pri mestnem magistratu v TrBtu; provzročila znano postopanje raznih komisarjev, ž a n-darjev in drugih oseb s Slovenci v okolici, kakor tudi celotni postopek s Hrvati in Slovenci Istre in Gorice". To vse je že poprej lepo in dobro bilo. P o-drla sva vse in provzročila ono, kar je v resnici sedaj... Da, podirava in hotela bi podreti vse, kar se je zalega storilo našemu narodu v pretečenih stoletjih in v najnovejši dobi. Podirava ali hotela bi podreti mnenje, da morava od takšnega sistema, od takšne vlade pričakovati kaj dobrega. Podirava ali hotela bi podreti klečeplastvo pred onimi, ki delajo zauničenje našega naroda. Podirava ali hotela bi podreti rob s ko čud, katero se hoče vzdržati v našem narodu, da namreč ne more I fiiifinf .{-£ &nb £M M ob sebi živeti — in vzdigujeva mu zavest, katera ga jedina more trajno rešiti, zavest, da more obstati sam zraven svojega zakonitega vladarja in sicer ne pod ampak zraven drugih narodov. Qood eat in votis! Poslušalci so gospodu poslancu tako mej govorom kakor tudi koncem poročila burno pritrjevali in naposled njemu in njegovemu tovarišu soglasno izrekli zahvalo in priznanje ter neomejeno zaupanje. Po končanem tem poročilu je občni zbor ao-glasno vzprejel nastopno, po odboru društva »Edinosti* nasvetovano resolucijo : „Občni zbor političnega društva „Edinost", zbran dne 18. junija 1893 v Trstu, zaslišavši naša državna poslanca gg. prof. Vek os lava Spinčida in dr. M. Laginjo o njiju delovanju v državnem zboru in o političnem položaju, odobruje popolnoma njiju parlamentarno delovanje v državnem zboru in delegacijah, kakor tudi delovanje in postopanje vseh poslancev v deželnem zboru, odobruje ustanovitev in postopanje kluba neodvisnih slovenskih in hrvatskih poslancev v d ržavnem zboru, izreka jima presrčno zahvalo in neomejeno zaupanje ter pričakuje od njih, da bodo tudi za naprej vztrajali v požrtvovalnem delovanju na braniku narodnih naših pravic proti sistemu, ki gre za tem, da se naš narod potujči in gospodarstveno zapostavi. Cesarska vlada pa se opozarja na govore naših poslancev, kateri nikakor ne pretiravajo, da jih vzame v resen obzir". Politični razgled. iJotran e dežele. V Ljubljani, 24. junija. J>elitev sodnih okrajev. Vest, da misli vlada potem potiebnega zakona dohiti pravico za administrativno delitev sodnih okrajev, je levičarje nepopiano vzradovala. Nje glasila so takoj jela trobiti „mm RlickzugV Grof Taaffe ae je baje že posvetoval o tem vprašanji a Cblumeckirn, PJeueriem, Jaworskim in Hobeowartom. Kako so ae ti možje o vladni nameri izrazili, ni še znano, najbrž pa ugodno, izvzemši jedinega Jawor-skuga. — Poljaki sploh niso nič kaj uueti za to idejo in »Czas", glasilo poljskega kluba, je tudi že izrekel ae zoper to novelo ter misli, da zanjo ne bo dobiti večino. Kaj pa, ako grof Taaflta take večine niti ne mara ? Izkušnja uči, da je grof Taaile že večkrat iskal večine za kak projekt, pa jo ni nadel, ker je najti ni b o te I. JMaloruski vseubllisčniki. Včeraj smo naznanili, da je policija zaprla na Duoaji osem maloruakth vseučiliščnikov radi demon stracij zoper metropolita Sembratoviča ter je izročila sodišču, katero bo proti njun postopalo radi hudodelstva težke telesno poškodbe. Kakor jav ljajo „Narodni Listy", ao vsled tega vsi Dunajski vseučiliščniki jako razburjeni, zlasti ker ho bili maloruaki vaeučiliščniki že policij iko kaznovani. Splošno se Bodi, da se je zadelo sodno postopanje vsled nesramne demonstracije Poljaka Badenija, kateri je v delegaciji rekel, da je policijska kazen za demonstrante nekaka nagrada. Slestcega dež. glavarja namestnik. Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Za namestnika deželnega glavarja šleakega je bil imenovan Vratislavski škof dr. Ko p p, pruski državljan, pruski patrijot, kateri ima virilni glaa v šloškem deželnem zboru zato, ker spada del Šlezije k njegovi dijecezi. S tem imenovanjem ni zadovoljna no bena stranka. Levičarji, kateri imajo večino v deželnem zboru, niso zadovoljni, nacijonalci tudi ne in Slovani tudi ne. Slovani imajo v deželi veČino, pravično bi torej bilo, da je prišel na to mesto njih mož A ne samo, da bo to ni zgodilo, imenovan je bil na to mesto celo mož, ki ni niti naš državljai, goreč Prus, kateri že dolgo let z vsemi silami deluje na to, da ponemči slovanske avoje dijocezane. % naftni$e države, Srbska skupščina. V Četrtek vršila se je v srbski skupščini adresnu debata. Glasovalo se je o vsakem odstavku poBebe in ao bili vai odstavki vzprejeti soglasno. Pri odstavka o zatožbi bivših liberalnih ministrov zahteval ie pobI. Veselinović v strastnem govoru, da je tudi bivša regenta tožiti. Ristiću ae ne sme nič priza-ueat«. Nekoč je slovel kot prvi državnik na balkanskem poluotoku, potem pa podpiral liberalno vlado ter osramotil Srbijo pred celo Evropo. — Ta na-Bvčt so razni poslanci toplo priporočali, a večina ga je odklonila, kakor tudi nasvet, naj preiskovalni sodnik o tej stvari izreče svoje mnenje. Vsa razprava pa je pokazala, da je Ristić najbolj sovražen in zaničevan mož na Srbskem. Ko je skupščina vzpre-jela adreso, čital je mioiateraki predsednik doktor Dokić vladni program. Vlada obeča v njem, da se bo strogo držala zakonov in ustavo, da bo skrbela za red in za javno varnost vsakega človeka in lojalno d'lovala na to, da se ohrani prijateljsko raz-merie mej Srbijo in drugimi državami, zlasti ao-aedaimi. S pomočjo novih monopolov is točnega iztirjanja davkov upa vlada, d« bo moči doseči ravnovesje v drž. gospodarstvu. Bariihi škandal. Listine, katere ao bile baje ukradene angleškemu poslanstvu, ao — tudi baje — ponarejene. Taku ae naznanja iz Pariza in splošno ae aodi, da je bil Millevove žrtva nesramnega sleparja, kateri je falaificiral te spiae ter i« lahkovernemu poalancn prodal za primerno ceno. Domnevanja v tem oziru ao raznovrstna in atvar še ni povaem jaBna, dasi je parlament prestopil na dnevni red, Deroulede in Millevove pa sta odložila poslanska mandata. Kakor se kaže, js ta reč s tem dognana, daai nikakor ni dokazano, da ao dotične liatine ponarejene. ,i«m e{ nuj, JSemSke volitve. Včeraj se je vršila prva ožja volitev in to v Ltibecku. DoBlej je to mesto zastopal socijalni demokrat, sedaj pa bo se vse druge stranke združile zoper socijalisticnega kandidata in ga res podrle. Svobodomiaeloi liberalci izdali so volilno parolo, naj njih privrženci povsod glasujejo zoper socijalistične kandidate in za narodne liberalce. Tudi v posamnih drugih krajih so se privrženci raznih strank združili ter bodo glasovali zoper BocijaliBte. Vzlic temu upajo ti, da pridobe* lepo Število mandatov. Dopisi. Iz Krakova, 21. junija. [I z v. dop ] ^Pol jsk i katoliški eho d.) Pošiljam Vam nekaj vrstic iz (»oljske atolice. Slovencem je pač še v živem spominu I. slovenski takoimenovani katoliški shod, kateri je prouzročil, kolikor vem iz listov in iz privatnih dopisov, dokaj burje, ki se menda še sedaj ni polegla. Jaz bi menil, da je imel ta katoliški shod v Ljubljani vender tudi neko korist, to namreč, da je nekoliko vzdramil naprednjake slovenske, je nekoliko razgrel ter tako prouzročil neko večjo agilnost. Tudi naši bratje v Galifiki pripravljajo se za 1. „wiec katoličko" (katoliški shod), kateri se bode vršil ilne 4 , 5. in 6. julija v Krakovem. Priprave se delajo velike in b posebnim zanimanjem se ukrepa vse potrebno, da se zvrši shod kolikor mogoče veličastno. Kako in kaj bode, se seveda sedaj še ne more reči. Poljski katoliki imajo mnogo zaalombe tudi mej posvetno inteligenco in ker je mej njimi le malo zelotov in hujakačev, smemo upati, da poljBka „wiec katolička" ne bode imela teh narodnostno pogubnih posledic, kakor jih ima slov. katoliški shod prežaloatnega spomina. Oklic pripravljalnega odbora prinesli so poljski časniki. Oklic pravi, da je treba tudi Poljakom javno in odkrito pove* dati, da so neločljivo združeni s sveto stolico in pripravljeni na obrambo vseh pravic katoliške cerkve v javnem in socijalnom življenji. Na shodu bodo govorili vladike cerkveni, potem duhovni in svetni govorniki, Poljaki in Malorusi, katere pozove v to odbor. Oklic je mnogobrojno podpisan, in sicer od odličnih Poljakov in Malorusov, duhovnikov in po« svetnjakov. Z aprobacijo kardinala Dunajevvskega povabil se bode novi nuncij Agliardi po posebni deputaciji na shod. Občni program shodu je: Dne 4. julija ob 6. uri popoludne svečan začetek shoda v dvorani „Sokola" ; (poljski katoliki se ne boje Sokolov in jih ne denuncirajo); zvečer prijateljski shod v mestnem parku doktorja Jordana. Dne 5. julija slovesna božja služba v cerkvi sv. Ane ob 8. uri zjutraj; od 9. do 12. ure zborovanja in posvetovanja 8 sekcij v gimnaziji sv. Ane; popoludne od 2. do 5. ure ogled mesta in zanimivostij njegovih; ob 6. uri drugo slavnostno zborovanje v dvorani „Sokola"; zvečer prijateljski shod na vrtu strelcev. Dne 6. julija od 8. ure zjutraj do polu 12. ure zborovanje v 8 aekcijah v gimnaziji sv. Ane; ob 12. uri glavno zborovanje glede* resolucij in nasvetov v dvorani „Sukola"; ob 6. uri zadnje zborovanje v isti dvorani in zvečer splošen shod v dvorani društva vzajemnega zavarovanja. Ta poljski katoliški shod bo zanimiv zlasti zaradi tega, ker se ga udeleže tudi Malorusi, Govori se sicer že marsikaj, da bodo Malorusi povedali svoje težnje, dočim se zopet trdi, da bode vladalo popolno sporazumljenje. Vsekako je treba počakati, da vidimo, kaj nam odkrije shod. Ako vam drago, poročati Vam hočem o shodu o Bvojem času natančneje, toliko Vam pa lahko že sedaj rečem, da bo poljski katoliški shod resen shod, na katerem ne bodo preobračali kozolcev novodobni posnemovalci znanega kapucina iz Schiller-jevega „VVallensteina", kakor se je to godilo pri vaa v beli Ljubljani. Dalje v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu" &t. 143, dnć 24. junija 1893. Iz Celovca, 19. junija.*) [Izv. dop ] (S h o d podružnice sv. Cirila in Metoda. — Nafta jezikovna borba.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico imela je preteklo sredo 14. t. m. svoj redni letni občni zbor v dvorani hiše katol. rokodelskih pomočnikov, ki je bil prav dobro obiskan in katerega ae je udeležil po dolgem prestanku zopet jedenkrat vladni za stopnik mestnega magiatrata oficijal g. Male, kije rojen koroški Slovenec in službuje že več let pri tem uradu. Iz tega se jasno razvidi, kako neosnovano je bilo svoj čaa vse ropotanje naših občinskih očetov, ko so na vsa usta upili, da magistrat nema slovenskih uradnikov in da se bode moralo, ako se taki nastavi, potipati na žep davkoplačevalcev. Da je bil ves ta vrišč umetno zasnovan, o tem ni nikdo dvomil in da imamo na magistratu uradnike, zmožne naSega jezika, to nam zdaj potrjuje gorenja živa priča sama. Ko je predsednik podružnice č. g. predmestni župnik Jan. Wieser poročal o delovanju taiste in je blagajnik č. g. kaplan Treiber zbranim udom naznanil.-koliko mu je bilo v teku letu mogoče na brati denarja in ga odposlati v Ljubljano glavni družbi, potrdi) se je stari odbor ter se je izvolil zastopnik za glavno skupščino, kateremu se je dalo potrebno ravnilo. Pri tej točki vnela se je precej živahna in zanimiva debata in s posebnim veseljem omenjamo, da so vsi govorniki brez izjeme stanu bili soglasni v tem, da naj družba sv. Cirila in Metoda ostane tudi nadalje taka, kakeršna je bila doslej in ker se ni skozi veR čas svojega delovanja v ničem proti našim verskim svetinjam pregrešila, nasprotno pa v versko-n ar o d nem smislu že prav veliko dobrega učinila, bilo bi želeti, da se družbo kot tako ne napada ter da složno delajo v njen prospeh tako v odboru kakor tuli izven taistega v mestih iu po deželi vsi slovenski rodoljubi raznih stauov. Naš narod je maj hen in delavnih močij pogrešamo povsodi. Družbiu odbor se je v sedanji sestavi doalej vsikdar pošteno trudil in ravuo tako pošteno skrbel za vzgjjo slo-vetiHke mladine, posebno ob periferijah, zatorej smemo imeti Slovenci v njega popolno zaupauie, iu kolikor časn bode hodil po tem zasnovnnem potu, nemamo uzroka tožiti o njem, naprej obsojati pa nikogar ne gre. Da ho Ciril-Metodove podružnice zi našo deželo velike važnosti, a tem ne more nikdo dvomiti, kdor je pazno zasledoval tok njibcj-vega delovanja. Z njimi se probuja narod naš iz pogubonosnega spanja in kar so rodoljubi doslej z neumornim trudom in velikimi žrtvami dosegli, to bi bilo na mah uničeuo, ako bi se tudi v nas zanesel tak nepotreben boj proti družbi sv. Cirila in Metoda, kakoršen se je vnel na Kranjskem in pred vsem v Ljubljani po katoliškem shodu. — Bodimo oprezni m podaimo si torej prijateljsko roke v složno delovanje za prospek milega nam naroda slovenskega, — to bodi ravnilo za nas vse in posebno za zastopnike raznih podružnic pri prihodnji glavni skup-ftčiui naše prekoristue šolske družbe sv. Cura in Metoda. V alogi je moč! Brez sloge m spasa! Okrajni glavar za Celovško okolico znani Mac Nevin zaukazal je županu v Kotmari vesi gosp. Matiju T rose k ar ju, da mu ima v vseh zadevah izročenega področja dopisovati samo v nemškem jeziku. Zupan se po tom nezakonitem ukazu naravno ni ravnal, zaradi česar mu je omenjeni okr. glavar naložil z razsodbo od 2G. februvarja 1803 št. 4928 globo 20 gold., češ, da ee je župan, ker je pisal na okrejno glavarstvo v slov. jeziku, storil krivega prestopka §§. 7., 10. iu 11. ces. naredbe od 20. aprila 1854. St. 96. drž. zak in § 95. obč. reda. Župan Kotmaroveški obrnil se je vsled tega na g. dr. Ivana I) o č k a, odvetnika v Co I j >, za svet, in ta je vložil vzklic na deželno vlado, katera je z naredbo od 7. marca 1893. št 356 Praes. istemu sicer ugodila toliko, da je globo znižala na jeden gld , V stvari sami pa razsodbo Maca Nevin-a potrdila, rekoč, da se v pustopauju župana Kotrnaioveškega sicer ne more najti prestopek navedeue cesarske n-iredhe, da pa zadržuje to, da se je ukaz okrajnega glavaija, dau v smialu § 56. obč. reda, preziral, nahaja kršenje dolžnosti v poslih izročenega področja, kar ae mora po § 95. občinskega reda kazmti. Ta slučaj vzbudil je izredno senzacijo lahko se reče v celi Avstriji, ter je dal povod interpela- t *; Neljubo zakaonjuno. e i j i v državnem zboru, katero so stavili slovenski poslanci na ministra notranjih zadev. Županstvo v Kotmari vesi vložilo je pa ob jednem po g. dr. Ivanu Dečku zoper ta način jezikovnega naBilstva izredno pritožbo na ministerstvo notranjih zadev, in to je vsled razglasa od 1. junija t. 1., št. 1207 obe razsodbi — ono okrajnega glavarja In deželne vlade Celovške — uničilo. Iz predstoječega slučaja se pač lahko razvidi, kako težko borbo imamo na Koroškem za svoje narodne pravice. Domače stvari. — (Ligaške denuncijacije) Ker Brno rSlovencu", kakor kaže sinočna številka, v Pucovi aferi vsaj za nekoliko časa sapo zaprli, skuša si pomagati na drug način ter se drga ob naši oceni bolgarskih razmer. Mi smo namreč mimogrede* povedali, da ne u videvamo poklica nemških in francoskih, po KoburŽanu v deželo privabljenih jezuvitov za organizacijo verske propagande proti pravoslavni cerkvi in zaradi tega strašnega brezverakega čina kliče Liga + 19 uad nas ogenj in žveplo. — No, mi ne čutimo potrebe polemizovati v tem pogledu z liatom, čigar bolgarski politiki dajejo jiravec, kakor smo pred kratkim dokazali, anonimni in (ilačani inserati židovske Dunajske banke, ilabeaut H\b\! — Sicer pa je imel gortči „Slovenčev" članek o bolgarskih razmerah itak le namen, denuncirati duhovnega sobrata g. kurata Koblarja, da je bil toli drzen ter je, ustrezajo prošnji uredništva „Rodoljuba", od8toj)il mu svoj krasni slavnoatui govor, ki ga je govoril dne 11. t. m. pri veselici v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Zategadelj denuncira ga plemenita iu krščanske ljubezni navdihujena Liga, da I je stopil „s polnim imenom v kolo sotrudnikuv „Slov. Naroda" in njegove priluge »Rodoljuba.V" Grozno! — Temu najnovejšemu izbruhu HgaSkega poštenja — naše pomilovanje Ne, taki katoliki mi nečemo biti, v tem imate prav. — (Altri paeui, altri costumi.) Dočim je vrli Hrenoviški nadžujm k Puc, — kateri nas še vedno ni tožil, dasi smo mu vzeli čast — prepovedal g. dru Vofiujaku spregovoriti na Kavčičevem grobu nekoliko besed, dočim je „Slovenec" skušal to postopanje ealo pravuo opravičiti — da je bilo to oj»ravičevanje sila okorno, mu ni šteti v greh, saj je kopitar in ne slikar — priča pogreb bivšega koro.ikega poslanca L" XI, da nemški koroški duhovniki tudi v tem oziru niso takih nazorov, kakor naši BlovenOeVCl. Na LsXOVSm grobu so govorili: dva katohška žujinika, protestantski pastor in dva jiosvetnjaka, katerih jeden, renegat Dubernig, je znan kot zagrizen sovražnik katoliške duhovščine. Ker ne moremo verjeti, da hi bili nemški koroški duhovniki manj goreči katoliki iu slabša pouĆeol teologi, nego so naši Slovenčevci, si to kontradikcije no moremo tolmačiti iti si zategadelj dovoljujemo vjirašania: ali veljajo na Koroškem druge crkvene naredbe nego na Kranjskem ali so koroški duhovniki tako tolerantni in omikani, da ne marajo zlorabljati svravice, ali pa tako malomarni in nevedni, da se ne brigajo za svoje dolžnosti? Jeden 11 b razlogov je gotovo pravi; kateri, na to naj nam blagohotno odgovori „Slovence". — (O Puc-ovi aferi) nam piše. prijatelj z Notranjskega: V številki 139, „Slovenca", ki je izšla v torek dne 20. junija IS93, stavi nekdo, ki se je podpisal Liga-f*3, ko^ uvod svojemu članku vprašanje: „.\li so pokopališča za politične demonstracije V'1 Mi Norranjci zanikujemo to vprašanje, hkrati jia se usojamo poprašati modrega Ligaša ! Kdo pa je nameraval politično demonstracijo na pokopalifiČu? In ker veni", da na to ne v« ničesar odgovoriti, mu rečemo mi, da tega od nas ni nihče nameraval, in najmanj g. dr. Vošnjak, ki se je vseh političnih demonstracij že davno naveliča). Vse drugo modrovanje in razlaganje cerkvenega prava je pa zopet samo pesek v oči nezavednemu ljudstvu ; imponovale pa ne bodo take fraze nobenemu zavednemu človeku in posebno ne zavednim Notranjcem. Ko je bil cerkveni obred pri jiogrebu opravljen, imel je župnik Puc ravno toliko pravice govoriti, kot vsak drugi navzoči. In ko hi bilo jednemu ali drugemu navzočnih na misel prišlo, ustaviti gosji. Puca v govoru, bi bil za to ravno taisto pravico imel, s katero je gospod Pno besedo poprijel. In ko bi bil kdo gosp. Puou rekel, da je Hinko Kavčič že na tem sv*-tn račun dal o svojih talentih, dokaz tega nepričakovana množica odličnega ob- činstva, in ko bi bil gospod Puc na to demonstriral in bi se bil pričel prepir, bi bili lastniki pokopališča ali pa politična oblast prepiru konec naredili, ne pa cerkvena oblast, katera je bila pri kraju, ko se je cerkveni obred pogreba zvršil. In ko bi bil kdo gospoda Puca razžalil in bi bil gosp. Puc razžaljenje vrnil, bi imela obadva pred sodnijo prav jednako stališče in nihče bi ne bil rekel, da se je v gospodu Pucu žalila cerkvena oblast. Toliko Vam gospod Ligaš v pouk in Vam ne-vednežem v olajšanje bolečin, katere vam je pesek provzročil. Vprašamo pa gospoda Ligaša: Kdo je gospoda Puca naprosil, da naj govori na grobu Hinka Kavčiča? Saj tudi dosihdob ni bila navada pri nas, da bi g. župnik govoril nagrobni govor. Govoril je tedaj gospod samo radi tega, ker ga je bržekone jezilo, da je izkazalo zadnjo čast pokojnemu naprednjaku tako mnogobrojno odlično občinstvo, kakoršnega morda ie gospod Puc ne bo imel pri svojem pogrebu. In zatorej tak govor s takim neprimernim glasom in nelepo urejenimi besedami, čigar tendenca je bila jasna, čaš: Kaj ste pa prišli? Ta Hinko, katerega srno pokopali, da ni hodil v cerkev in da ni včasih pri procesijah pel, ni bil vreden nič. Gospod Puc 1 Ker vas ni za~to nihče naprosil in ker niste govorili v čast pokojnemu, čemu ste pa poprijeli besedo ? Ali ste mari nameravali vi kako politično demonstracijo na pokopališči? — (Vse sokolska slavn ost v Ljubljani dne 8. in 9. julija.) V glavnih potezah določil se je nastopni vspored za I. občni Bhod slovenskih društev dne 8 in 9. julija: Dne 8. julija vzprejem že isti dan došlih gostov iu odposlancev Sokolskih društev tur posvetovanja o $ sokolskih zadevah, o ustanovitvi zveze itd. Zvečer koncert z vojaško godbo na Hafoerjevera vrtu. Dae 9. julija: 1. Ob '/98 uri vzprejem štajerskih in drugih gostov na Ljubljanskem kolodvoru in skujini odhod k sveti maši v Latermanov drevored. 2. Po bv. maši skupni zaiutrck in jtoskuštija prostih vaj, zajedno slavnostna seja v Kosierjevi pivarni. 3. Slavnostni sprevod po mestu. 4. Skupni obed v gostilnah g. Ferliuca in g Hafnerja. 5. Po obedu skujoai odhod na Koslerjev vrt k veliki narodni veselici. 6. Po veselici skupni odhod do Ljubljauake čitaluice, k|er se shranijo društvene zastave. 7. Ob 8. uri siiajna akademija v deželnem gledališči. 8 Po akadenrji sestanek pri koncertu na vrtu pivarne g. Hafnerja. Podrobnosti programa, potebno j>a vspored pri slavnostni akademiji v gledališči se prijavijo pozneje. Opozarjamo še jedenkrat na poziv odbora »Ljubljanskega Sokola", da si vsi člani omislijo društveuo obleko, ker ie za to skrajui čas. — (Druga seja združenih odsekov za vsesokulsko Blavnost) je danes zvečer ob 8. uri v čitalniških prostorih na Turjaškem trgu, h kateri se uljudno vabijo vsi člani, da se je gotovo uieleJe. — (II G u u d u I i č e v i slavnosti v D u-brovniku) odpeljala sta se iz L'ubljane kot zastopnika slovenskega naroda gg. dr. Iv. Tavčar iu Vašo P e t r i Č i č. — (Promociji.) Danes je bil na vseučilišči Dunajskem promoviran doktorjem medicine gospod Dobroslav Brlič, vrl Hrvat iz Broda, prijatelj mnogim Slovencem in velepril|ubl|eu družabnik Dunajskim Slovanom. Mnogo mu 11600 sedaj v dmnoviui! — (Prvo krono družbi a v. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila iu Metoda: V Železnikih nabral jo 26 kron g. Luka K o š-melj mej taino&ujimi r od o 1 j u b k i n j a m i in rodoljubi; darovali ao: GoBp. Gregor Tušek 4 k.; go-ma Marija Sttbeuc in g. Ivan Šušteršič , vsak 2 k. ; po 1 krouo pa: gospe Alojzija Demšar, Tilka Demšar in A'ojzija Hafuer, gospuč. Milka Hafner, gg. Ant. Bogataj, Jakob Bogataj, Iv. Demšar, Josip Demšar, Jak. Darmota, Fr. Grošelj, Anton Hafner, Mnrt. Klobčič, Iv. Košmelj, Jos. KoŠmelj st, Josip Košmeij ml., Luka Košmelj, Gahr. Thaller, Ivan Zupanec. — [< Brežic v/prejeli Bino zopet 16 kron HO vin. kot dodatek k že izkazani vsoti (46 k), m sicer od tamošnjih rodoljubkinj iu rodoljubov (11 k. 30 v.) in od jednega rodoljuba iz Dobo ve pri Brežicah (5 k.) — VeBela družba v gostilni g. Mod i ca na Blokah po-slala je 15 kron po g. Aut. Levcu v Loži. — Tamburaški zbor pevskega društva „Zvon" v š m ii r i, i n u pri Litiji poalal je 10 k r o u , po g. Bar ti u, to je prvo polovico ]danla, preje- tega od gasilnega društva v Litiji za sodelovanje pri tomboli dne 11. t. m. — Veaela družba v Podoartu 6 kron, katere je nabral poštar g. Pogačnik in pridejal še 1 krono. — Dalje sta darovali v Trstu (po g. J m. Funteku) : gospodi-čini Uršula Turk 1 k. in Josipina Marc l k. Skupaj vzprejeli smo daneB 76 k. 30 vin., ali vštevši prej izkazane zneske vsega skup do današnjega dne 1945 kron 60 vin. Prve dni bodočega tedna bo-demo torej že dopolnili drugi tisočak kron. Slava rodoljubnim darovalkam in darovalcem in njih naslednikom! — (Popravek.) V izkazu darovalcev prve Ljubljanske podružnico sv. Cirila in Metoda v celotnem neizpremenjenem znesku 101 krone (štev. 138 „Sl. Naroda) naj se čita: gg. dr. lludmk in dr. J. Zupanec, vsak 4 k. ; gospe Eliza Robič in Aotouija Tratnik, vsaka 2 k , gg. Fran Ravnikar in Anton Trstenjak vsak 1 krono. — (Za „Narodni Dom") podaril je po uredništvu našega lista tamburaški zbor pevskega društva „Zvon" v Šmartinu pri Litiji 10 kron, to je drugo polovico darila, prejetega od gasilnega druHva v Litiji za sodelovanje pri tomboli dne 11. t. m. Živili vrli darovalci ! — (Za „Glasbeni dom" v Ljubljani) darovali bo poleg že v štev. 103 z dne 5. maja t. I. i ka/.toili 180 gld. 80 kr. še naslednji gospodje: Ivao Vrhovnik, mestni župnik v Ljubljani 3 gld., FVan Lavrenčic, zas-buik v Gradcu 10 gld., Mibali Sajš, župnik v Štaugi pri Litiji 2 gld. 45 kr., Fran Omeraa, trgovec v Kranji 10 gld., J. Brin-šek, trgovec v Trnovem na Notranjskem 5 gld, Adolf Mi k u ž, trgovec v Ljubljani 25 gld., J. Mar-tinak , c. kr. dež. sod. svetovalec v Ljubljani 5 gld.., Fran Kollmann, trgovec v Ljubljani 25 gld , Ivan Gogo! a, c. kr. notar v Lubljani 47 gld. 30 kr , skupaj 319 gld. 55 kr. Odbor „GlaBbene Matice" zahvaljuje najtopleje vse p t. darovalce za dopoalane prispevke; do vseb p. t. rodoljubov pa se obrača z uliudno prošnjo, uaj se spominjajo našega glas benega zavoda in naj pošiljajo evoje prispevke naravnost „Glasbeni Mitici". — (Sodba poštenega nemškega pisatelja o kranjskem prebivalstvu.) NajodliČ-nejši nemški poznavalec in popisatelj naših planin, prof. dr. J. F rise ha u f v Gradci, pisal je te dni slovenskemu planinskemu društvu jako laskavo pismo, v katerem se mu zahvaljuje zlasti za skrbno markiranje poti na Kuni ter ojiozarja društvo še na vpeljavo ne-terih ugodnustij na gori. Potem j>a uadaljuje doslovno : SichervvlirdeudieselJemuhungeudazubei-tragen, die noch uianchmal von National 11 a t s h e t z e r n a u s ge s p r e n g t e n Fabe-leien ilber DeutBchenhassu. a. w. zu wider-legen. Sovvol ich, a Is auch Freunde, die viele Touren in Krain gemacht hal) en, vvaren immer in der Lage, die Freund-lichkeit und Gefalligkeit der slavischen Bevolkeruug Krains zu erfahren. Nie p a s s i r t e es mir oder Freunde o, eine Uufreundlichkeit vvabrzunehmeu, trotz-dem ich kaum eiu paar s I a v i s c h e VVorte verstehe. Der Verein mčige die Ve rs ich e-rung eutgegenuehmen, d a s s ich immer filr die Vorztige der slaviachen Bevolkeruug Krains eintreten vverde. Von den Bemuhungeu des verehrlichen VereineB um dati Kum will ich nachstens eiueNotiz in die ,Oest. T o u r is te n z e i t u n g" gebeu. Mit grijaste r Iloch achtu n g Prof.Dr. Joh Friscbauf. — Tako odličen Nemec, ki je prepotoval našo domovino kot ljubitelj narave ter se ni kazal emiBarja pangermanske ideje. — (Pevsko društvo .Ljubljana") prisiljeno je zaradi kolizije z veselico nekega družeča narodnega društva svojo 1 1. dan junija nameravano in z ozirom na isti dan prirejeno slavnost družbe sv. Cirila in Metoda na 2. julija prestavljeno vrtno veselico zopet preložiti. Ista se bode vsled tega oh ugodnem vremenu vršila v soboto, 1. julija na gosp. Ferlin.ua vrtu, ter pričela ob 8. uri zvečer. Ta veselica združena bode s ke-gl anjem za dobitke in se bode kegljanje pričelo jutri v nedeljo ob 9. uri zjutraj pri Ferlincu, ter nadaljevalo vsak dan od 1. ure popoludne naprej. Dobitki ho: .'i cekini, 2 cekina, 1 cekin, (a 5 gld. 1)0 kr.) 3 gld., 3 gld., 2 gld. in šaljivi dobitek. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Za s u [i I en te.) Naučno ministerstvo je s posebno naredbo ukazalo dež. šolskim svetom, da je odslej suplente na srednjih šolah nastavljati za dobo dveh let in ne več za jedno leto, kakor dosibdob. — (Podoknico) zapelo je delavsko pevsko društvo .Slavec" včeraj zvečer č.g. župniku Vrhovniku v Trnovem povodom današnjega njegovega godu. — (Kres na Drenikovem vrhu) privabil je navzlic ne ravno ugodnemu vremenu jako mnogo občinstva. Po 8 uri prihajali bo ljudje kar trumoma, da je skoro prostorov zmanjkalo. Pevsko društvo „Ljubljana" in nekateri pevski zbori „ad hoc" prepevali bo več zborov, v velikem steklenem salonu pa se je pričelo prav živahno plesati. Kreaov našteli smo posebno mnogo po močvirji in proti dolenjski strani, proti Gorenjski pa je bilo nebo bolj zagrneno, vender so tudi tu žareli mnogi kresovi in se je po stari slovenski šegi praznovala Št. Janževa noč. — (Vojaška godba pri gledaliških predstavah) V bodoči gledališki sezoni svirala bode vojaška godba 47. pešpolka, ki pride v Ljubljano, pri slovenskih in tudi nemških gledaliških predstavah. Deželni odbor kranjski vložil je prošnjo pri tretjem kornem poveljoištvu v Gradci in je isto dovolilo sodelovanje vojaške godbe pri gledaliških predstavah. — (Št. Jakoba k i most) v Ljubljani je že neka) dnij zaprt za promet z vozmi, ker ga je treba popraviti temeljito. Da se promet ne bode oviral predolgo, izvršile bb bodo potrebne poprave kar najhitreje mogoče. — (Cenitev škode na polji iu vrtih,) katero je provzročila zaduja toča po mestnem okrožji, vršila se bode potom cenilne komisije ad hoc, — v ponedeljek dne 2 6. junija t. 1., na kar opozarjamo s tem vse dotične posestnikekme-tovalce Ljubljanske. — (Kolek pri ulogah glede društvenih pravil.) Fin. ministerstvo v dogovoru z mi-nisterstvom notranjih stvarij javlja, da mora vaak izvod društvenih pravil, ki se prilozi k prošnjam za potrjenje dotičnih pravil, imeti ko'ek 15 kr. za vsako polo Za izvod pa, kateri dobi potrdilno klavzulo, |v priložiti kolek 1 gld. za prvo polo in 50 kr. za vHako naslednjo, ki se pa uporab jo še le tedaj, ako se pravila potrdijo, ker se drugače ti koleki vrnejo. Pri spremembah pravil veljajo iste določbe. — (Konjska smrkavost.) Dne 17. junija konstatirala seje pri jednem konju železniškega špediterja S. Jolles-a v Ljubljani smrkava bolezen, vsled česar se je konj po Ljubljanskem konjaču moral pokončati. Ta bolezen prikazala se je pri omenjenem konju na pljučih. — Zbog tega se bodo tudi vsi drugi konji, ki so bili s pokončanim v dotiki, a od raznih gospodarjev izven Ljubljane, pokupljeni, vsled uradne odredbe nadzorovali in opazov ali. — (Rudolfova vilenica) v Divači bode dne 2. julija t 1. ob 4. uri popoludne sijajno raz svetljena. — (Slovensko bralno društvo v Tržiči) napravi pri ugodnem vremenu dne 29. t. m. izlet v Velesovo in Cerklje. Svoj redni občni zbor pa ima društvo dne 2. julija ob 8. uri zjutraj. — (Veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda) prirede Litijske in Šmar-tinske Slovenke v nedeljo, dne 2. julija v prostorih gosp. Oblak-a v L'tiji. Splošui vspored: 1 Dopoludne : Ob 10. uri kegljanje na dobitke, za dame in gospode na vrtu g Oolak-a, ki bode trajalo do polu 7. ure zvečer. II Popoludne: Ob polu 3. uri tehtauje in bazar. III. Večerna veselica. Začetek točno ob polu 8. uri z nastopnim vspore-dom: 1. a) Burgmtiller F.: Faust: p. Gounod, valse brillante. 1>) Ketterer K, op 24: Grand galop de concert (čveteroročoo ua glasoviru, gBpdč. Olga Sterle in g. Rudolf Sterle, stud. jur.) 2 Slavnostni govor, govori gospa Joh. Bartl. 3. Zaje: Večer na Savi, možki zbor, poje Ltijsko pevsko društvo. 4. Kronsky: Popotnika. Cello s spremljevaojem glaso-virja. (G. Ve Slane iu gspdč. Vekotdava Kobler ) 5. Žalujoči udovec. Šaljivi prizor (g. Cviro). 6. Kocijančič: Oblaček. ŠeBtospev s tenor- iu bariton solom. 7. .Berite novice". Veseloigra v jeduem dejanji. Vstopnina se uplača le k večerni veselici in sicer: za osebo 20 kr., za družinu 50 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi naj-uljudueje odbor. — (Tržaške Lah one) stresa groznica. Zgodilo se je zopet nekaj nečuvenoga ; uradoma se je grešilo zoper laški značaj mesta. Neki trgovec v mestu je napovedal konkurs in sodišče je to v uradnem lista razglasilo tudi v — slovenskem jeziku. Italijanski listi naznanjajo to „novotarijo" s prikrito jezo in ker zoper to „novotarijo" ne morejo ničesar opraviti, ker niti pravne opravičenosti tega postopanja ne morejo zanikati, žugajo dotičnomu odličnemu advokatu, kateri je to razglasilo prouzroči!, baš kakor da bi slovenski klijenti slušali Bovete iredentovskih listov. Kdor pozna le količkaj razmere italijanskih advokatov v Trstu, in ve, kako love slovenske stranke, se more temu onemoglemu Žuganju Kimu smejati. — (V Zagrebu umrl je) včeraj dopo-ludne učitelj telovadbe Franc BI o c h m a n, znan tudi v naših Sokolskih krogih. Pokojnik bil je rodom Čeh in si je pridobil za razvoj telovadbe v Zagrebu velike zasluge. Več let bil je tudi učitelj telovadbe pri .Hrvatskem Sokolu" in zdaj urednik v Zagrebu izhajajočega strokovnega lista „Gimnastika". Star je bil pokojnik še le 43 let. N. v m. p.! — („Matici Hrvatski") dovolila je deželna vlada hrvatska podporo iz dež. zaklada v znesku 2000 gld , in sicer 1000 gld. za redna letna izdavanja, drugih 1000 gld. pa za izdavanje prevodov starih in novodobuih klasikov in sicer za prve 300 gld., za druge pa 700 gld. — (Posledice potresa.) Zadnji potres v Zagrebu, o katerem smo poročali, sicer ni napravil znatne škode, vender so ljudje prestali velik strah. Nek Dunajski zdravnik, ki je začasno v Zagrebu, se je tako razburil, da je celo noč ostal na ulici. Hude posledice je imel strah pri nekem vojaku, ki se je tako prestraši1, da je postal hrom in mutast od samega strahu. Mnogi trdijo, da je bil to najmočnejši podzemeljski sunek, kar jih je bilo od velicega potresa 1. 1881. 11 r ^ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! -r— "™1 r 1 I Razne vesti. * (Ponarejeni avstrijski bankovci.) V Čedadu pri Vidmu našli so te dni pred orožniške vojašnice durmi zavoj, v katerem je bilo f»9 ponarejenih avstrijskih petdesetakov. Dva pekovska dečaka pa sta prinesla 9 tacih bankovcev, katere sta, kakor pravita, našla v razpo-klini nekega zidu. * (Pogrezujoče se mesto.) V P i 1 n i na Poznaujskem nastala je katastrofa. Vsled napačnega vrtanja artezijškega vodnjaka začela se je v okolici posedati zemlja, kakor smo že jioročali. Zdaj pa je neprenehoma prodirajoča voda daleč ua okolu izpodjedla zemljo in se je podrlo že več hiš. Izpod zemlje se čuje močno bobnenje in dan na dan postaja nevarnost večja, da se ne pogrezne velik del mesta. Prebivalstvo je vse preplašeno, v dveh glavnih ulicah mesta so vse hiše razpokane in zapuščene. Vsak dan se podere kaka hiša. Skoda znaša že več milijonov mark in je nad 400 oseb moralo sprazniti stanovanja. *(Neraški beguni.) Šest uemških vojakov v popolni uniformi mej njimi dva podčastnika, prišlo je iz Belforta v Dijon. Pobegnili so vsled tega, ker se je surovo postopalo ž njimi in so prosili, da se jih vzprejme v legijo tujcev. Tej želji se je ustreglo. * (Novodobna mladina.) V Parizu skočila je devetletna F-licia Doissin z okna ua ulico in obležala mrtva. Mlada samomorilka se je že prej večkrat razgovarjala s služkinjo njenih roditeljev o raznih načinih samomora in ji rekla, da se čuti nesrečno, ter hoče končati svoje življenje. * (Strela udarilaje) minuli četrtek v Kittseeu v sedem oseb, ki so delali pri zgradbi neke nove hiše. Jedna ženska je bila takoj mrtva, dva delavca sta hudo poškodovana in sta popolnoma otrpnela in onemila, ostali pa so menj teško poškodovani. * (To je treba premisliti.) V neki vasi na Avstruskem stala sta ženin in nevesta pred oltarjem. Ko župnik vpraša ženina, hoče li navzočo nevesto v zakon vzeti — molči ženin. Tudi na drugo vprašanje ne da odgovora. Se le ko ga vpraša tretjič in mu aosedje šepetajo: R-ci že vender „da* — Bpregovori prav počasi omenjeno besedo. V zakristiji pa je odgovoril kmet na vprašanje župnike vo, zakaj ee je tako čudno obnašal: .Kaj tacega, menim, da ee mora pač dobro premisliti", in ni mu hotelo v glavo, da je za premišljevanje imel pač že dovolj časa, predno je stopil pred oltar. Književnost. — Pesmi, za visoki glas s apremljevanjem klavirja, zložil K. H o ff m« i st a r , poklonil gospej Milki Gerbićevi. Marljiva knjigarna g. fj. Schvvent ne rja v Brežicah je podala slovenskemu občinstvu novo lično izvršeno muzikalno (leto znanega našega glasbenika, ki s« je s tremi pesmami prav srečno nam predstavil tudi kot. skladatelj vokalne glasbe. Pesmi: 1. Pravljica stara to bila, 2. Narciso v cvet in 3. A kat so nam ugodno znane od glasbenega večera, ko jih je pel g. Razinger s prav lepim uspehom. Ne dvomimo, da se bodo te duhovite skladbe priljubile v najširših krogih in da bodo prav rade segale po njih naše pevke in pevci, ki it.ik nemajo premnogo novih domačih skladb za solo petje. IVsmam je poleg slovenskih besed pridejan tudi izvirni češki tekst, po katerem jih je prevel g. Funte k. G. Hoff me i s ter je izdatno obogatil s tem svojim najnovejim delom našo skromno muzikalno literaturo, za kar mu moramo hiti prav hvaležni. Cena pesmam je 1 k. 50 vin. ali 75 novfiičev. * — Modra Špilja na Bševu kod Visa. Napisao Pa*ar Kuničič. Zagreb. Tisak Dioničke tiskare. 1893. Str. 14. Cena 12 kr. Nekoliko kilometrov od dalmatinskega otoka Visa leži otočič Bi ševo, ki je Beda) znan po vsem svetu zaradi svoie modre jame, katera je še lepša nego ona na otoku Capriju. L. 1884 je to lamo, pravi naiurni čudež, zasledil Dunajski umetnik Egen baiou Ilarison-net in nanjo opozoril potovalne ljubeče občinstvo. Od tedaj prihajajo na B^evo tmci z vseh krajev sveta. — V pričujočem iz slovečega „Vieuca" ponatisne-nem spisu čitamo jako pozam i nI ji v popi;) izleta na ta otok in v modro jamo . Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 24. junija. Strankarski shod spodnje-štajerskih nemškutarjev je sklican na dan 9*. julija. Dunaj 24. junija. Vlada namerava na jesen predložiti državnemu zboru zakonski načrt o reorganizaciji domobranstva po uzoru oger-skih honvedov. Dunaj 24. junija. Socijalisti čna stranka namerava dne" 9. julija prirediti velikansko manifestacijo za splošno volilsko pravo. Beligrad 24. junija. Pri razpravi o trgovinski pogodbi mej Avstro-Ogerslto in Srbijo govorilo je več poslancev in finančni minister Vuič. Skupščina je predloženo pogodbo vzpre-jela v prvem Sitattji skoro jednoglasno. Drugo čitanje je določeno na dan 28. t. m. Pariz 24. junija. Policija zaprla sinoči glavnega urednika „Cocarde", Ducreta in Nortona. postopalo se bo proti njima radi razširjanja državne varnosti tiČočih se listin. Pričakuje se, da bo policija zaprla še neke osebe. Pari*^ 24. junija. Marki de Moreš razglaša v „Figaru" vse listino, o katerih se je govorilo v zbornici, ter skuša dokazati njih pristnost. Berolin 24. junija. Pri včerajšnjih ožjih volitvah so bili izvoljeni: 3 socijalni dumo krat je, 1 nacijonalni liberalec, 1 konservativec in 1 kandidat katoliškega cea truma.. London 24. junija. Poslanska, zbornica je odklonila ustanovitev škotske legislature. Bratje „Sokoli"! Slavnostni dnevi veesokolskega sastanka V Llubljani se bližajo. Čast naša zahteva, da se v prav mnogobrojnom Številu udeležimo te izredno imenitne slavnosti. Da bode pa to povsem mogoče, opozarja Vas podpisani odbor, da sl vsi, kateri šo nimate društvene isto se pravočasno omislite. — V tej na- oprave, deji kliče Vara srčni: „N a zdar!" odbor „Ljubljanskoga Sokola". Ceneno domačo zdravilo. Z* uravnavo in ohranitev dobrega prchavljunja ue priporočil mlm mnogo desetletij dobrošnanega, pristnega „MolI-ovegu Ncidlitz praska", ki se dobi za nizko cono in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljen j a. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Po pofttnein povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Skatljic bo uo pošilja. 1 (18—9) Zdravilni s*.udenoe, ki zlasti ugodno deluje pri boleznih na mehurju in v želodcu iu pri protinu. Kot oaveževalna pijača se odliku je po veliki množini ogljikove kisline. Bogat, naraven mousseoz. Zdravilnica Radenska slatina. Pitno in kopelno zdravljenje (železne in Blatmnke kopeli), hidro-patieno zdravljenje, masaža i. t. d. Prospekti zastonj in poštnine prost >. Ravnateljstvu v kopališči Ra-dincih (Railein, Štajersko). Zalaga pn Ivanu Linin^-r-jii n .VI iliucl 11 It usl iier-i u v JLjuhl juni. (ii23—3) Spominjajte Ne dijaške iu ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI ZVON" ■ tojl *a vse loto 4 gid. 60 kr.; za pol lota 3 gld. 30 kr.; za četrt lota 1 gld. 15 kr. Pri MallCI Kukci, Schairanek, Tujci: 23. jauija. Stromer, ZoHe, Oresnitz, Kirachboimer, Tscbunke, Ratzke. Tischer z Dunaja. — Stepauek, Berzog iz Uma. — Friedricb. is Budimpešte, — Tschebull iz Celovcu. Pri Slonu. I Sinrekar, Fisclier, Kouiinik, Knoll, Kluinlercher, Konig, Kral, VVeiss, Beruisn, Kura ■ Duoaja. — Havas Ii Velike Kaniže. — Btapf, VhII, Adamič i/. Budimpešte. Tri ju/nem Unliiilorii: Birtohltf iz Gradca. Umrli so v Ljubljani: 22. junija: Angela Grabner, hči prodajalca usnja, 2 mesec*, Fiurjanske ulice St. U, božjast. — Marija Jur-jo\c, izvoSćeka hči, O1/« leta, Marija Terezije Ct?sta St. 14, f-karlatica. — Marija KaBtelie, hišni Kova žena, 50 let. Ktiiitl >ve ulice St. 6, organ, srčna hiba. 23. junija: Antonija Klopčič, delavčeva hči, 23 let Cesta na Loko St 11, srčna b:ba. - Marija OiNvald, kie varnurjeva vdova, 45 let, Kongresni trg st. 1, jetika. Meteorologično poročilo. g j Čas opa- L Sta"'f S I zevanja H™** » w mm Temperatura Ve Mo- Nebo 1 krina v t rov in tu . 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer '315 N, 7300 mm, 729*3 mu 14 8° C 22 01 C lSlo* C s), vzh. sl. jzli. sl. j/.h. 1 HO mm. ohl. obl. ohl. ! Srednja temperatura 18 8 , za 00n pod normalom. IDuL^aoslsa, borza dne 24 junija t 1. včeraj gld. 97-8i 97*70 „ 117-40 JI90-— , 887— n 12810 f>83 *i'i-35 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditno akcije . , , Lordon ...... Srebro ..... Napol....., . C. kr. cekini .... Nem&ke marke . . . I) e 23. junija t 1. 4n/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 6°/0 ..... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41 ,% zlati zast. listi. Kreditne srečke po 100 gld...... Uudollbve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . Tramway-dru3t. velj. 170 gld. a. v..... - danes - gld. 98"10 - ■ - „ 11755 - B 91165 - , wi*— - „ 889-50 - „ 12315 9'SOVi 584 6035 148 gld. 194 , 1KJ , 128 ; 121 n m , 2-1 , 150 '259 . — kr. 26 , 10 , 50 B BO „ 75 - g p, o « 5 c S © " l % ■i. 5 F — S t BO GLAVNO SKLADIŠTE najčistija lužnt najboljše zdravilne in »Nvežujoče plfn^e, ki Be je vedno dobro obnesla pri želodčnih in i"revnih boleznih, pri boleznih lodic in mehurja in jo priporočajo naj prvi zdravniki kot bistveno podpirulno uredstvu pri Kar-lovovarskih zi*a. Ob 11. url 27 minut dopolnilno onebni vlak t Dunaja via Asiatettetl, Draždan, Praife, Fraiicovih varov, Karlovih varov, Eijra, Mnrijinili varov, IMznia, Hudejevic, Soluo^rada, luoiiiosta, Liuca, Ljubim, Celovca, Pon tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne ooebiti vlak z Dunaja, Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Fransenafcatet Pontablat Ti hiža. Ob 9. ui 1 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb- iie^H Ileljaka, Celovca, Pontablsi, Trbiža. Odhod iz Io ubijane (drž. kol.). Ob 7. 2. e. 10. url 18 minul zjutraj v Kamnik. „ 05 „ popoludne v Kamnik. „ 50 zvečer v Kamnik. „ 10 n zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). url 51 minut zjutraj i/. Kamnika. 1B ,, dopoludne Ii Kamnika. 20 n zvečer is Kamnika. 55 zvečer ii Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evrop»ki ča» je krajnemu Sasn v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—135) Ob 6. 11. 8. 9. j&l.^ i^j^ rp •*••*••!••*» «i» *i» •*!.•*••*••*» .......---------*->-<.&.«.i: .■v;v.^.A^.^.^ng...j. Ravnokar je Islta v naKl založbi: Mranjska slavnostna koračnica. Povodom 3001etnice bitve pri Sisku za vojaški orkester in klavir zložil in domačemu c. in kt. peSpolku FlA. baron Kuhn ftt. 17 poklonil J^nton Pcerstei. Op. f>3. (630—6) - CV'iin xn klavir OO Iti*. --- Će ee vposljo prej ta znesek, se poSljo poštnine prosto. Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. ooooooooooooo Ravnokar so iziSlo v moji založbi: PESMI , za visoki glas s spremljevanjem klavirja. Zložil EI. Hoffmelster. Op. 6. Cena 75 kr. ----~— . Podoknica iz dr. B. Ipavćeve opere „rJTclutrski plemič Transkripcija za klavir. Zložil K. Hoffmeister. Cena 50 kr. Knjigarna L SCHVVENTNER «f v Brežicah. igm—:d S »»»»»»»»»»»»»»»»»» Natakarici katera zamore položiti varščino, o Idam 1. juliju t. I. svojo veliko gostilno na račun. Poleg tega iej oddam tudi v najem svojo proilu-|ulnico in trafiko v lattol hiši v |krcil
  • III Mil I lil 'X.lt Ml to Droani aruzDi. m •DUNAJ. !!!Nobena igrača!!! Nobena Sala! Nobena sleparija, marveč najčistejša, najsvetejša Ik*"f" resnica. Nad vsako hvalo vzvišena je moja pozornost vzbujajoča Dunajska kolekcija v kateri je mej drugim prekrasna ura, ki gre na minuto m H(> pretim« Ii za samo a v. xr. gld. 1 "85 kr. 1 izvrstna ura z verigo, točno regulovana, 1 prekrasen ustnik z* smodke, 1 elegantna knvalirska kravata za gospode, 1 pr.stan z imitovanim dragim kamnom, 1 prsna igla z imiiovanim dragim k-mnom, 2 mehanična gumba za manfieto (zlato double), 10 komadov finega ang'eškega papirja za pisma, 10 komadov finih angjeških zavitkov, 1 tok za smodke, 1 upotrehovalni predmet kot dar. Vse vkiipe ataiic nhiiio nv. v. gl«l. I-S5 kr. Denar takoj vrnem vsakomur, komur ne bi ura šla točno in bode vs:ik s«m priznal, da je ura sama več vredna, nego kar stane vseh ."ttl predmetov. Jedina zaloga in pošilja se proti poštnemu povzetju Dunajska izvozna trgovina ur BLOĐEE, Dunaj, II. 3, Schreigasse. (G63—1> za nesrečne žrtvo b a m oo s k r u m h e (onanije) in tajnih razpašuosttj je izborno delo I>i-jx. Retau-a Ćc«ko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena M gld. h. v. Čita naj j« vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigami „Yu r I a £ s-.M agazi n R. F. Blorey v Lip-s k e ni Saško), Neuuiarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—15) i i Službeno osobje vsake kategorije, zlasti kuharic« z dobrimi spričevali (tudi za pripomoć , starejša blafgajulčarlca za Bled, m tn<-u n m k o dekle v trgovini z mešanim blagom za tukaj, i imela tudi par tisočakov premoženja. V kupčiji zvedena ima prednost. Ponudbe z fotografijo naj se blagovolijo poslati pod „Sreča št. 99" poste restante Ljubljana najdalje do 1. julija t. 1. Otvorjenje fotografičnefilijalke Naznanjam, da sem zarad udobnosti p, n. prebivalcev mesta Kranja in okolice otvoril filljalko v Kranj 1 v hiši ,,prl stari posti" in da tam vzprejemam naročila na fotografije ob nedeljah in praznikih. Prosim p. n. slavno občinstvo in prečastito duhovščino za mnogobrojan posčt. 51M—K) Z velespošlovanjem A. Landau (poprej Lainer), ■PHsaaVBE&acaHacau Ljubljana Mestni trg št. 10. mm Najboljše in najceneje kupuje ho železo, železnina, okove-cement itd. pri Andrej Druškovsču v Ljubljani na ^Icsi nciii tr^rii si, I O. ur.grobnih križev, štedilnikov, finih žag, ledenic (.di-ii) po najnižji ceni. 1 iKa^oa^gaita^gfS Ljubljana Mestni trg št. 10. Laverca najlepši in najprijaznejši kTaj za izlete. Lsverc* ima lep gostiInlftkl vrt b mlfnlm gajetu« vho pripravo u telov»«lbo, velik Igralni prostor sa otroke. Pot ees Golovec je fako dobro aasnamovana in seuenata. — Za voinjo v I.Jul»l|»no pripravljeni „,> \Ni*k eaa raanl vosovl po Jako niski eeatl. — \ gostilni ne dobe mrala In gorka jecllln, lavrstnn vina In piv«. Dve čedno meblirani sobi ■ sv^s se oddasti za letovišče. Natančneja pojasnilu, daje posestnik gosp, J4»tr-«»1 Lo n«*"«' v Lavorcl. —2, Za, želodec is (8H2—20) TrnU6czy-jev Cognac-grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubal&u pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. —53 Pošilja se z obratno pošto. ^=- 22 a. želodec. Ne kupujte liiosemsklk receptov zs mott, ker so predragi in tndi nepopolni. Kdor si hoče napraviti sani dobro in zdravo domačo pijačo naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u v Gradci, Murplatz št. 1, pri Črnem psu", tam h»• dobe vsi predmeti, ki so potrebni k temu, in ne plaća za polovnjak zajedno z receptom aamo ft gld. 50 kr. Po izrekih in dopisih mnogobrojnih narociteljev gospoda Ivana Najovlta-a9 so isti z njegovim receptom za iiapravlJHtije moBta jnko zadovoljni, ker dobe za tuajben denar Izboren most. (639—3) "2 zlate, 18 srebrnih svetinj 0 častnih in priznalnih diplom Kwizdina restitucijska tekočina praltot voda za konje. Cena ttteklenlcl avstr. vel), gld. 1*1». liahi se 30 let v Uvornllt blevili, v vcojlli vojaških in mis.-h ii. blevili kot krcpello pred tcftkiui delom io po teikib delih, proti podit-lani, Isvinjenj«m, ol rpneloHil kit itd. ter daje konjuiu poMcbuo moo m brxo tekanje. Dobiva ne v lekarnah in drogerljah. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zalite vati je izrecno: (21i> —8) Kwizdino restitucijsko tekočino. GLAVNO SKLADIŠČE: Fran Iv. Iiui/r**» naj se pri O. Brllll-Jia, na »nnajnkl esstl *t. 3». (635-3) Hiša z vrtom ležeča v sredi trga Cerknice, tik c. kr. okrajnega sodeča, primerna za gostilniški in mesarski obrt, Je liskoj na prodaj. Natančneja pojasmln pri gospodu Antoni« lt ruvanj i v Cerknici. (616—2) Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno v Londonu I893ltn z (i73-2o) zlato kolajno v Bruselj! 1892. Najboljše sredstvo a želodecs katero želodec in opravila prebavnih delov života krepća in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar pri „migolji!" v Ljubljani, Dunajska cesta. Cena 1 steklenici 10 novč. l/.delovatelj razpošilja, to tinkturo v zabojAkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenic stane piti. i:i6;s 24 gld. 2 60; s 36 gld. .Th4; s 11 «ld. 1 2U : r>6 steklenic tehta 5 ky s postno težo in velja cld. 5-Ml; HOstekl. gld. 10-30. PoStnino plača vedno naročnik. ♦ ♦♦♦♦♦oo« K št. 4135. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odrefti kvarnemu uživanju nemešane ali z surogati mefiane bobove kave in da je moč prirediti mnogo »ladnejs poleg tega adrave|ao in te«ne)No kavo. — Keprekoftena kot priinettek k navodni bobovi kavi. (417 —10) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito se je čuvati slabih posueinovunj. Dobiva se povsod — '/t kile po 25 kr. (618—2) » iT Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena, slame, drva, premoga, koaksa in sveč za čas od dne 1. septembra 1893 do 31. avgusta 1894 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbo vajnih magacinov in sicer v nastopnih postajah: v Cetorci dne I o. julija m Mariboru „ 13. „ 1S93. GrFadcl f; 17. I 99 UuMjanl „ 11. „ 1893. Trstu „ 5. „ 1N«>:*. M <*!orici „ 7. fJ „ PuIJi t, 3. „ 1N»3. Natančnoji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v št. 1.11 „Sloveiiskega Naroda" z dno 10. junija 1893, kakor tudi pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem tnagacinu v Ljubljani ri-.'. strehe p(> 7 gld. in vifije. (327—15) 10 gld. in višje po vsaki ceni (to #0 gld. — ITaJvsoJa / do. trikolesnih Štefanija-vozl&kov za sedeti s streho in br I-O^a/tol^ecni, Šelenburgove ulice. ■ ■mm mm t a p e c i r a r, |*S*~~ Priznano najcenejši kraj la kupovanje otročjih vo/.ičkov Šf. 11.33G (612-3) jk< ■ j. / i', Od občinskega Hveta deželnega stolnega mesta Ljubljane ustanovljeni Štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu razpisuje se v porieljenju za dobo 2 let, poceoSi od prihodnjega šolskega leta. Do tepa Atipeoriija imajo pravico učenci, ki so So dovršili ali dovrSijo letos z dni.i m uHpfhoin obrtoo-nadal je valno flolo v Ljubljani, tudi če so zmožni k amo slovanskega jezika. Prednost pa imajo oni učenci, ki uživajo v Ljubljani domovinsko pravico ProAnje, opreinliene s krstnim listom, s domovnico ter s šolskimi spričevali, uložiti 11* pri vodstvu tuka)aii|e obrtne nadaljevalne fiole do 15. IssIIfia lolo*. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 8 junija 1893. Solidne, zložne, močne in čudovito cenene vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iss napo-j enega masivnega losa Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. TU (345—12) Prej J. Goba. Fran Čuden Prej J. Gaba. —» urar v l,jul»l.funi. Slonove iillee it. 11 (Podružnica v Trbovljah) priporoma al. občinstvu ter posehuo preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (i&M») in vseh v to stroko hp>ni;ii.ih stvarij po m»|-uiž|lli ""**|\b Popravila uvrflujejo se mitaećno pod porofttvoin. — Zunanja naročila se hitro. izvriiijejo po posti. Ceniki so vedno na razpolaganj« zastonj in franko. Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Idlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za žito i* ' «i i i «• i- < ■ - Ur. pri v. j u/. m' seleanlee. v Lijuhljunl. na i.....iip'>i con* I Nt. 15. 35»S3sSsSsi D0ERING ovo MILO ^1 m\ tolHt'C Pred kakima dvema letoma smo naše znano I>oc»riiig«ov« milo h aovo spravili v promet iu h tem predmetom napovedali boj c menim, jedkim, polti toliko kvarnim toilettnim milom. Opiraje se nt stroknvnjaško kritiko, na mnenje, izrečeno od strani dermatologov, na analizo loč-harjev, mogli smo že tedaj našemu milu pndojati devizo: 99 Ijsrsrsra Oena. 30 krajcarjev. V/.lic temu jo hilo vedno nase prizadevanje, da to milo čimdalje bolj spopoliijiijeuio. Posebno važnost smo polagali sosehno na kvalitativno popolnost, na količino tolače, ki jo sodržuje v sehi Ooering-ovo milo s sovo in smo v tem o/.iru oeriug-uTCiu m 11 ti m novo v najnovejšem času, opravičujejo nas domnevati si, da bode Doering-ovo milo h novo ostalo vedno najpriljublje-nejšH milo tudi slovenskega naroda in priporočamo je najtoplejšo vsem, katerim je kaj do lepoto in nežnosti polti, kot najboljše milo sveta! Primerjalna analiza gospodov dr. Popp-a in dr. Becker-ja. j.v.oi t809 Tolščne kisline. . 78,64 SI,12 Natrona..... 9, M D,SO Rudninskih tvarin 0,81 o,.>.> Votle in zgubička 11,44 *..">:t 100,00 100,00 RflSllltat letošnje analize kaze. da !H> t.t ori kanti II lil«« 11. one s<*«foni>e, ki so /.ar<'H koristni', sriaiuo oomnoŽitl, n ■.-)■'. 'i \ > i /.um n i sni i v to i ki liion, <1h o* poslala \h»tka krčitev uma Nfnrn 11 «• 111 • itjuCa. l>iMiiii--i>n» milo h novo od« givaija po tem takem vsem zahtevam, ki se morejo stavili do dobrega tollctt-nrga milu. Frankobrod n. M., 81. oktobra 1H92. (Podp.) Dr. Fopp in dr. Beeker, Primerjalna analiza gospoda dra. Tlieodora Petersen-a. Tolščne kisline . . 79.82 si.l« Natrona...... 9,51 9,88 Vode in zgubička 10.67 s.«ns 100.00 100,00 Toilettno milo, meni vnovič pr»'d-losVno. i/ka/alo s.- o- u hm-m milo s sovo je zaradi svojih svojstev kakor nobeno drugo tsilettno milo priklati no '/a negovanje V isti meri, kakor ojstra luJna mila vdelajo člov š^o polt tor proa.rocuiejo, da postane nagu-"bančena, rdeča in vela, tako deluje l>«»4>ri nu-ovo milo n mm i> pri Vsakdanji >. Frankobrod n M., 10. nove utira lb9u. Dr. Thoodor P o ter s en. niprine/oio trgovski luuliar. 1 Samo zajamčeno pristno, če zaznamovano S sovo. 5353535251 I« 1*1 I>oering-oi o milo m sovo prodajajo po SIO kr. v l.Juiiljuni : Aug. Auer: lekaruu Ciroetscliel i Aut. KrlN|»«t: Kd. Itfulir; .ll»yr-j^va lekarna ,,pri zlntein Jelenu**; Piccoll-Jevn lekarna »tprl aiigelju*' | liarol Karlugt*r; F«r«l. Itilina »V IhimI. ; lc*knrua Ub. pl. Trnkoezj. Generalno zastopstvo: A. MOTSCH & Co., Wien, L, Lugadc Nr. 3. («*,r.8) ^.'l^.i^>v•-.V'l,. UI CHOCOLAT ENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (4— 50.000 kilo. Dobiva ne v vnnh apeoerljskih, dellkatei« nlh prodajalnioah in konditorljah. ^redtiskarija. tyć>& v t*o stzotto opačajoča> Scfct oc /cpo in /tajcc/tcjc izviStijcjo pri (H32—3) Ljubljana cHttt ŽDettelP Stari trg. (847 l8j FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tlti je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teli praktičnih laatnostlj iti jednostavnoga rabljen, j a ae posebno pripo- T roča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. % — Dobiva se v ra/.lu-tiih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje m samo svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobo se v vseh zalogah. T Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, | IVANU LUCKMANN - U. ,iD^£^^2l • 4 „SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi kihk" „SiHvijHu imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej izaasala po IO%i 20%» 25 m ledllO leto celo Is ... Zh .škode izplačala |e doflej natika „Slavija" čez «l\ njsel milifoiMM goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more meriti /. vnako drugo zavarovalnico. Kako koristno In potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo uaBleduje (193—10 primere s 1. Helena Avbeljnova, kramariea v Ljubljani, zavarovala se jo dno 5. maja 188-1. Do svoje smrti dne 16. tebruvaija 1886 splačala je 32 gld. f>4 kr. 'zavarovalnine-, banka ,, Slavij a" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold. 2. Dr. Frsn Ambrožič, mostni zdravnik v Ljubljani, zavnroval se jo dne 80. januvarja l>S7f>. Do svoje smrti dne 11 iebru-arja ltdH npla-čal je 1868 gld ;V2 kr.; banka „Slavija*' pa ju rodbini njegovej izplačala 3000 gld. 3. Ivan Zor, c. kr. hrzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne b. fobruvarja 188f> upla-čal je 1898 gld. 83 kr.; banka ,,Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 30OU gld. 4. Miha Serdič. uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 'M. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 11. julija 1880 uplačal le 80 gld. 16 kr., j>rejeli so dediči njegovi od banke „Slavije" 1300 gld. 5. Marija Lenčkova, posestnica na Blaniol ob Savi, zavarovala so je dne 6. maja 1870. Koje umrla dne 21. maja 1KHJ izplačala je banka ..Slavija dedičem njenim 6000 gld., da si je bilo uplačano zavarovalnine le 9393 gld. Ki kr. 6. Ivan Vlah, posetdnik v Ju3ieih, zavaroval se jo dne 2.">. novembra 1»88 za 1000 gld. in dne 30. aprila I8i»() zopet ža 1000 gld. Na oho zavarovanji splačal je do svoje smrti dne L!, jauuvarija IH'J'2 vsega \ kup 199 gld, 10 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" L'OOO pld. 7. Ivan Železnikar, urednik ,,Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dne HO. junija 1882 za 1...... gld. Do svojo smrti dno 'JO. januvarja 1891 uplacal je 381 gld. (»0 kr.; b..nka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld. 8. Peter Hudnar, c. kr. postni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10, maja 187(1, ter je do svoje smrti dne 10 aprila 18'.I2 uplačal .VJ7 gld. 12 kr. Banka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovoj 1504) gld. 1). Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskoj lliatnci, bil je zavarovan od 16, dne maja 1880 do .'{. dno junija 1887 in je v tej dobi uplačal a"l>l gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa jo po smrti njegovej izplačala udovi 1000 gld 10. Reza Kernova, kraraarica v Cerkljah pri Kranji, tsvarovals se je dne 24). aprila 1S81 za 1000 fjld. in banka „Slavija" izplača a je iijenini dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačula le 241 gld. 90 kr. 11. Ernosta Jelusičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od f». februvarja 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času u plačala 187 gld. 4i0 kr.; bauka „Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 14X)0 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, G-ospodske ulice št. 12. Najfinejši, angleški klobuki za gospode lahki kot perje, ki popolnoma nadome-ft'ajo mi u tu ni k gld. a*— z ozkim in gld. 3I.50 s širokim trakom, v lepih uiodnib barvah, prodaja J. S. BENEDIKT v Ljubljani (598-4) nii Starem trgu. OOOOOOPOPPOOP W I I 1 m I- i 9SS goldinarjev stane v»ri meni en modroc na peresih (FederniHtratze) Ti uiodroci so solidno iz najboljše tvurine narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, močnih peres i/, najboljšega bakrenega drata, so s finim afr'kom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter 10—15 let iiot»eiilli poprav ne zahtevajo. fj/mT" Pri naročilih z dežele naznani naj s« vselej natančna mera postelje v notrnn|l luči. ~W — Ako se torej dobi za 10 *h1. dol»«*r tapeciran modroc na peresih, |e pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poutejo, no ustrezajo. ANTON OBREZA, tapeciral* v Ljubljani, Šelenluirpve ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kepeljj in eavndov popast od cene. kičaste Itmnioe za vsako posteljo navadne velikosti po J5^ !><> n«>1