Sttv. 184 V Ljubljani, torek 13. avgusta 1940 Leto V Vesli 13. avgusta Ameriški senat se upira uwedbi splošne vojaške dolžnosti Vashmgton, 13. avgusta, o. Pred nekaj dnevi j« vojaški odbor v ameriškem senatu s 13 : 10 gla-•ovom sprejel zakonski načrt, da naj *e v Ameriki uvede splošna vojaška dolžnost. Ta zakonski predlog j« toplo priporočal tudi predsednik Zedinjenih držav Roosevelt. Po tem, ko je bil predlog v odboru sprejet, je bil dostavljen plenumu senata in Poslanske zbornice in sedaj se v senatu razvija oblina razprava o tem zakonskem predlogu. Te dni je zaprosilo za besedo že več govornikov, ki so s« izrekli proti uvedbi splošne vojaške obveznosti. Republikanski senator Doris je izjavil, da je gonja za ta zakon v teh časih neumestna, ker niso resnične domneve, češ da misli kdo Zedinjene države napasti. Amerika ima sedaj toliko brodovja in letalstva, da lahko uspešno in brez tveganja vsakomur prepreči vdor v Zedinjene države. Demokratski senator Wheeler je pa v svojem govoru izjavil, da ni resnično, da bi Nemčija lahko hitro izkrcala v Ameriki 300.000 mož. To je izjavil sedanji vojni minister Stimson in zato pravi Whee-ler, da tak mož ni sposoben za mesto, ki ga sedaj zavzema. Nato je proti novemu zakonu govoril tudi republikanski senator Vandenberg, ki je izjavil, da nikakor ne gre, da bi Amerika sprejela zakon, s katerim bi prekršila 1501etno tradicijo prostovoljnega novačenja. V tem okviru poteka sedaj razprava v ameri-Šjtem senatu in če ne pride v poteku vojne do novih preobratov, tedaj bo poteklo mnogo časa, da bo Amerika imela zakon o splošni vojaški obveznosti. Romanski veleposlanik v Rimn Bossy, ki se je več dni v posebnem odposlanstvu mudil v Budimpešti, se je vrnil v Rini in prevzel vodstvo romunskega poslaništva. Njegovo delo je končano. Turška vlada je prepovedala izhajanje vodilnemu turškemu dnevniku »Džumhuriet«. List je v zadnjem času zelo spremenil svoje pisanje o zunanji politiki. Francoska vlada je objavila, da francoske železnice niso več pod vojaško upravo. Vodstvo železnic je sedaj prevzelo prometno ministrstvo. Po vsem Japonskem se nadaljujejo protiangleške demonstracije. Japonsko časopisje piše, da so propadli vsi angleški poskusi za sporazum med .laponsko in Anglijo. Vatikan je dovolil, da se ustanovi katoliška univerza v Salamanci. Na tej univerzi bodo podeljevali doktorske naslove iz bogoslovja in kanoničnega prava. Policija je včeraj v Bukarešti zaprla 48 oseb, ker so razširjale vznemirljive novice. Vse so poslali v koncentracijska taborišča. Belgijski listi objavljajo, da je Belgija v sedanji vojni izgubila 21 trgovskih parnikov s skupno tonažo 74.485 ton, kar pomeni 25 odstotkov celotne tonaže belgijskega brodovja. Švedski obrambni minister je v posebnem radijskem govoru povabil vse Švede, da naj vpisujejo večje zneske za obrambno posojilo. Švedska se trudi, da bi še naprej ohranila neodvisnost države. Združenja bivših francoskih bojevnikov se bodo zdruzila v posebno veliko zvezo. Posebni pripravljalni odbor je že razposlal vabila v imenu maršala Petaina. Švicarsko časopisje piše, da bo švicarska politika poslej delovala v smislu politike osi Rim-Rerlin. Posebno z Italijo bo izmenjava blaga zelo povečana. Nizozemski vrtnarji, ki se pečajo z gojenjem cvetic, so dobili od oblasti milijon goldinarjev podpore, da bi lahko pospešili svojo delavnost. Narodna nemška zveza na Madžarskem je priredila v nedeljo prvo veliko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Voditelj nemške manjšine na Madžarskem dr. Franz Rass je ugotovil, da je bila nemška manjšina vedno zvesta madžarski državi in je izrazil svojo hvaležnost madžarski vladi za vse tisto, kar so Nemci dosegli. Govornik je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da pomeni nemška manjšina na Madžarskem most med Madžarsko in Nemčijo. Ameriška vlada je odgovorila na japonski protest, ker je bil prepovedan izvoz bencina iz Amerike na Japonsko. Ameriški odgovor pravi, da ameriška vlada ne namerava delati razlike med Japonsko in drugimi državami. Sovjetska Rusija je odprla poseben paviljon na velesejmu v KOnigsbergu. Sovjetski veleposlanik v Berlinu Skvarčev je izjavil, da to sodelovanje na velesejmu pomeni, da Sovjefija in Nemčija tesno sodelujeta na gospodarskem in političnem polju. Skvarčev je izjavil, da upa, da se bodo odnošaji med Nemčijo in Sovjetijo še razširili iji zboljšali. Italijanski list »Giornole d'Italia« piše, da Francija ne bo več mogla doseči mesta velesile. Propad Francije je popoln in njena vojska se ne more predstaviti z nobeno zmago. Sicer pa so , francoski listi sami pisali, da je francoski poraz brez primere v zgodovini. Francoska vlada bo še ta teden preosnovana. V vlado bi naj vstopili zastopniki stranke, ki jo vodi Jacussex so nemška letala vrgla bombe na več točk in neznatno poškodovala vec letališč kr. letalstva. Bombe so zadele tudi nekaj poslopij in zasebnih posestev. V tej pokrajini so bile izgube zelo majhne, čeprav je nekaj ljudi smrtno zadetih. Angleška protileta s obramba je na vseh točkah krepko nastopi a proti sovražniku in mu ponovno prizadejala izgube. Berlin, 15. avgusta. DNB: O včerajšnjih operacijah nemškega letalstva se poroča naslednje: Opoldne so nemške letalske edinice napadle važne postojanke na južni angleški obali. \ tej borbi je delovalo 40 sovražnih letal. Sledil je drugi napad in nato tretji na neki konvoj, 'rudi tokrat je uspelo, da so nemška letala j>o-topila več trgovskih ladij in da so nekaj drugih zažgala. Četrti napad je veljal letališču v Manciomu, kjer so bombe poškodovale in uničile kasarne in druge zgradbe. Nekaj letal je bilo uničenih ob vzletu, nekaj pa pozneje v zraku. Vse nemške edinice, ki so se te bitke udeležile, so se nepoškodovane vrnile. V času teh napadov so se vršile bitke v zraku, v kate- London. 13. avgusta, o. Angleško letalsko ministrstvo izjavlja uradno, da je včeraj napadalo Anglijo nad 500 sovražnih letal. Isto poročilo pravi, da je sovražnik včeraj izgubil 01 letal, Angleži pa so izgubili 13 borbenih letal. V zadnjih dneh so j>o angleških cenitvah Nemci izgubili 126 letal, Angleži pa 39. Nocojšnjo noč in danes zjutraj so nemška letala nadaljevala z bombardiranjem angleških mest v južni Angliji. > v rili je bilo uničenih veliko število sovražnih letal. Končno šievilo zbitih letal do sedaj še ni znano. Berlin, 13. avgusta. DNB: Berlinski dopoldanski listi posvečajo največ pažnje včerajšnjim in današnjim borbam v zraku nad Ro-kavskim prelivom in nad angleško obalo. V zvezi s tem, listi pikro poudarjajo angleška poročila, za katere pravijo, da so polna laži in cla Churchill nikakor ne bo zmagal. »Lokalanzeigert piše, da je Churchill do- poldne. malo prej. preden je zvedel za nemški letalski napad, poslal angleškim letalskim silam poročilo, v katerem slavi angleške uspehe od prejšnjega četrtka. Ldarci, pravi list ualje, so bili medtem tako močni, da so danes angleška poročila mnogo opreznejša. Prva londonska poročila so včeraj sploh poročala samo o napadu na neko mesto, kjer da je bila povzročena večja škoda. Poročila so govorila tudi o otrocih, ki so bili med napadom prisostvovali službi božji, šele pozneje so Angleži priznali napad na Portland. Priznali so tudi, da je bila povzročena velika škoda in da sta bili dve angleški ladji poškodovani. Potem je prišel govor ministra. Duffa Cooper ja, ki je ponovno trdil, da so v teku današnjih borb Angleži v zraku zmagali. Angleški radio je trdil, da je napad nemških letal na konvoj ostal brez uspeha, vse te vesti so značilne za to, kako Anglija obvešča javnost. sBdrsenzeitung« piše tudi zelo sarkastično o poročilih, ki so oddana preko londonske radijske postaje in v katerih se trdi, da je bilo sestreljenih 'SO do 60 letal. Berlin, 15. avgusta. DNB: Včerajšnji nemški letalski napad na Portsmouth se je začel ob 15. Pri napadu je sodelovalo 40 nemških bojnih letal, katera so ščitile nemške lovske eskadrile. Nemška bojna letala so mogla zaradi tega skoraj neovirano izvesti svojo nalogo. Pri tej priliki angleško protiletalsko topništvo ni dobro streljalo in tako ni moglo ovirati nemškega Bombardiran ja. Berlin, 13. avgnsta. DNB: Nemška bojna letala Stucka« so izvedla včeraj med lt in 12 napad na nek konvoj v vodah Markhita. Pri tej priliki je bila potopljena ena prevozna ladja (10.000 ton), na več ladjah pa je izbruhnil požar. Med tem napadom nemških bombnikov se je razvila letalska borba, pri čemer so bila zbita tri letala tipa llurican in dva Spitfirea. Vsa nemška Stucka letala so se nepoškodovana vrnila domov. Velika zbiranja italijanskih vojnih sil ob egiptski meji Kairo, 13. avgusta, o. »United Pressc. Italijansko vrhovno prvenstvo zbira ob egiptski meji številne Čete, oklopne divizije in moderno topništvo. 1 o zbiranje se je pospešilo posebno se po napredovanju italijanskih čet v angleško Somalijo. Italijanske čete so bile v Somaliji ustavljene 60 kilometrov pred Berbero. Angleški častniki, ki prihajajo z libijske meje, poročajo, da zbira italijansko poveljstvo ogromne čete pri Bergiji, ki je 30 milj od egiptske meja. Cele maršala Graziania so pripravljene za pohod proti vzhodu. Te dni je v Libiji 129“ vročine po Incident na meji med Grčijo in Albanijo •. .r*r®n?> 13- avgusta, o. Stefani. Albansko prečna lstvo je pod globokim vtisom strahovitega političnega zločina, ki je bil izvršen na grško-albanski niejt. Albanski vodja Hodža je bil ubit na albanskem ozemlju v bližini grške meje. Njegovo truplo so našli brez glave. Izvedelo se je, da so morilci grški plačanci, ki so njegovo glavo odnesli s seboj v Grčijo. Na glavo Hodže je bila razpisana od gr-ikih oblasti nagrada. Rim, IB. avgusta, o. DNB: O priliki političnega umora na grško-albanski meji merodajni italijanski krogi izjavljajo, da je ta vest izzvala veliko ogorčenje v javnem mnenju. Uradni krogi nočejo dati o tem dogodku nobene izjave. Ti krogi samo poudarjajo da vlada na albansko-grski meji napeto razmerje, ki je nastalo že prej zaradi podobnega incidenta. Ta najnovejši dogodek ni izz\al v italijanskih merodajnih krogih nobenega vznemirjenja, ki nočejo izgubili hladnokrvnosti. Rimski merodajni krogi pravijo, da so vesti, ki jih je razširila v nedeljo sovražna propaganda, da je na severni albanski meji prišlo do težkih sporov, pri katerih so Albanci pobili italijanske oficirje, ki so poskušali pomiriti, popolnoma brez vsake podlage. Rim, 13. avgusta. DNB. Italijanski listi prinašajo vest iz Tirane o umoru albanskega vodje Hodže kot veliko senzacijo in pod velikimi naslovi. List »Stauipa« pravi, da je ta zločin, ki se je odigral na grško-alban9ki meji, povzročil v Albaniji veliko razburjenje. Al ene. 13. avgusta, o. »Unted Press<. Poluradni grški krogi izjavljajo, da je bil Albanec Hodža, ki je bil ubit na albansko-grški meji, znan po svojih drznih napadih na civilno prebivalstvo in na njihovo premoženje in je grška vlada na njegovo glavo razpisala že večjo nagrado. Dva Albanca, ki sta Hodžo ubila, sta pribežala na grško ozemlje, kjer pa jih je orožništvo takoj prijelo in zaprlo. Italijansko poslaništvo v Atenah je že sporočilo, da zahteva izročitev obeh Albancev. Pri vsem tem hočejo grške oblasti poudariti naslednje: 1. Ubiti Hodža ni bil nikak albanski rodoljub; 2. umorili ga niso Grki, ampak Albanci; 3. grška vlada je že pred več leti razpisala nagrado za Hodževo glavo in to dejstvo je bilo znano gotovo tudi že italijanskim oblastem. Grški poluradni krogi tudi zavračajo govorice o položaju v pokrajini Canuriji. Te govorice so razširili zlasti italijanski listi. V Canuriji živi 65.000 ljudi, od tega pa je samo 18.000 mohame-dancev, ki uživajo vse svoboscine in ki zadovoljno žive v Grčiju Fahrenheitu in najbrž čaka italijansko vrhovno poveljstvo na ugodnejše vremenske razmere za odločilen napad. Nad mejo med Libijo in Egiptom stalno krožijo angleška letala in opazujejo gibanje v italijanskih postojankah. Kairo, 13. avgusta, o. Angleško poveljstvo objavlja, da je nad libijsko puščavo skupina angleških letal znamke »Gladiator« zbila in uničila 15 italijanskih borbenih letal. Angleška letala so Italijane presenetila in je bila bitka zelo kratka. Dve angleški letali se nista vrnili. <»♦«♦♦»»» Gibraltar te naglo utrjuj« Lalinea, 15. avgusta, o. Delavci, ki prihajajo iz Gibraltarja, poročajo, da se Gibraltar na vseh straneh pospešeno utrjuje. Dnevno dovažajo angleške ladje živež in strelivo v takih količinah, ki bi bile zudostne za dolgotrajno obleganje Gibraltarja. Rušilci stalno krožijo okoli Gibraltarja. Mesto se pripravlja na obrambo pred napadi iz zraka, s kopnega in z morja. Včeraj popoldne je bilo slišati močno bobnenje topov iz ožine pred Gibraltarjem. Anglija ne bo omejila blokade London. 13. avgusta. (United Press.) V Zedinjenih državah se je v preteklem tednu začelo razmišljati o tem, kako hi Amerika mogla izvažati živež v liste države, ki jih je nemška vojska zasedla. Borbo v tem smislu je začel bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover, ki je večkrat izjavil, da grozi Evropi največja lakota, če se vojna kmalu ne zaključi in če se blokada v Evropi ne omili. Angleški vladni krogi izjavljajo, da je nemogoče dovoliti omiljen je blokade, ker bi to bilo proti angleškim vojnim ciljem. Nikdo namreč ne more poroštvovati za to, da ne bi ameriških živil dobivala nemška vojska. Bivši predsednik Hoover pravi, da je njegova posebna komisija ugotovila, da grozi lakota najmanj 18 milijonom ljudi v Evropi. Komisija je za* prosila Anglijo za dovoljenje izvoza živeža v zasedene dežele, neniško vrhovno poveljstvo pa se je že obvezalo, da tega živeža ne bodo pripeljali v Nemčijo ali pa uporabljali v druge nenišk namene. Nemčijo ali pa uporabljati v druge nemške name-vala. Newyork, 15. avgusta. AA. Reuter: Zunanje ministrstvo ne misli zahtevati od Veliko Britanije. da omili svojo blokado tako, da bi bilo mogoče pošiljati živež prebivalstvu Francije, Norveške, Belgije in Nizozemske. V zvezi s tem citirajo današnjo reakcijo na izjavo bivšega prezidenta Hoovra. »Neu vork Timest pravi, da je Hoovrovo izjavo kratko in dokončno zh-vrnil Stiinner VVelles, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, ki nadomešča Cordella Hulla, ki s mudi na dopustu. Welles je izjavil, da je skrbno prebral Hoovrovo deklaracijo, da. pa nima pripomniti nobenega komentarja in da tudi v bodoče ne bo te deklaracije komentiral. Velika letalska nesreča v Avstraliji Cambera. 13. avgusta, o. Včeraj j« prišlo do ne. Hoover še ni izjavil, kako so pogaajnja nepre-potniškem letalu so potovali trije ministri, člani avstralske vlade in pa načelnik avstralskega generalnega štaba. letalo je treščilo na tla in je bilo popolnoma uničeno. Okoli letala so takoj postavili posebno stražo. Današnjo sejo vlade so »ir»,di tega odloiili. Vzrok nesreče pa še ni inan. Okrog 1000 vagonov jabolk bo v Sloveniji na raipolago za izvoz Maribor, 12. avgusta. Včeraj dopoldne je bila v prostorih banovinske Vinarske in sadjarske šole v Mariboru anketa ki jo je šlclicala Kmetijska zbornica, da bi se na njej ugotovilo stanje naše letošnje sadne trgovine ter bi se določila najnižja odkujina cena za naša jabolka. Kakor vsako leto, tako pomenja izvoz sadja tudi letos za štajersko najvažnejši gospodarski dogodek. Saj je postal izvoz sadja zadnja desetletja glavni vir dohodka za ves severni del Slovenije in edini naš pridelek, ki se na veliko lahko prodaja v inozemstvo. Na račun sadnega pridelka živijo dŠširni predeli v severnih obmejnih krajih,, kmetje se zadolžujejo pri trgovcih že vse leto, da [Joravnajo potem dolgove z jabolki in dobra sadna letina se močno pozna v vsem našem gospodarstvu: davki se plačajo, to in ono se pri hiši popravi, živina se dokupi, najbolj pa se pozna gospodarska poživitev v trgovini, na deželi in posredno tudi v Mariboru. Konec julija in s pričetkom avgusta se vsako leto otvarja izvozna sezona. Letošnja se je že pričela ter se sedaj jabolka izvažajo s polno paro. Ves izvoz je namenjen na Češko, ki plačuje letos naše zgodnje sadje zelo dobro. Dosegajo se cene 3—3.40 din Iranko meja, kar je za prvi pridelek odlično. Sadna letina je na štajerskem letos na splošno slaba. Je pa zanimivo, da je povsod nekaj sadja, pa nikjer prav za prav nič. Tudi kvaliteta je zelo različna. Deloma je odlična, deloma pa prav zanič. Prav tako je letos nenavadno, da so dobro obrodile glede kakovosti in količine vrste, ki že leta sem niso dale znatnega pridelka, tako mošanc-lj-i in zlate parmenke. V splošnem bo tudi letos največ sadja v Slovenskih goricah: mariborska ožja okolica ima slabo do srednjo letino, Svečina dobro, Sv. Kungota srednjo, Št. lj v Slov. goricah srednjo, Apačka kotlina zelo dobro, Radgona srednjo, Ljutomer slabo, Ormož pod sredino, Ptuj z okolico brez Haloz dobro letino. V drugih sadje-rejgkih okoliših je položaj sledeč: Konjice ne bodo imele nič sadja, proga Grobelno-Rogatec, ki je bila lansko leto silno donosna, letos nič, sotelska dolina nič. Krško-Brežice nič, Velenje skoraj nič, Šmartno- Gor. grad-Ljubno dobro, celjski okoliš nič, Dravskad oljna slabo letino. Za izvoz bomo imeli letos na razjtolago 8C0 do 1000 vagonov jabolk — toliko namreč znaša letošnji pridelek namiznega sadja. Od tega odpade na zgodnje sadje okoli 200 vagonov, ostanek pa na zimsko. Glede cen, ki jih bomo letos dosegli za naš pridelek, pa je tako: če bomo lahko izvozili vseh 800 vagonov v Češko, potem bodo naši sadjarji še dosti ugodno prodali jabolka. Ce pa bo * jx) izčrpanju sedanjega kontingenta izvoz na Češko zaprt ter dovoljen samo v Nemčijo, potem bodo cene izredno slabe. Kakor dokazuje pogodba, ki jo je sklenil Prizad z Nemčijo, bomo potem dosegli za najboljše namizne vrste samo 2.60 din franko meja. — Skupno je bilo včeraj na posvetovanju okoli 60 naših najvidnejših sadjerejcev, kme-tajskih strokovnjakov in trgovcev. Vodil je anketo delegat Kmetijske zbornice in Sadjarske zadruge bivši poslanec Špindler, navzoči so bili med drugimi predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, predsednik Kmečke zveze senator Brodar, generalni ravnatelj Prizada dr. Nemec, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Muri, ravnatelj Kmetijske poskuske postaje v Ljubljani inž. Paher, ravnatelj Vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru inž. Ferlič, ravnatelj Kmetijski družbe inž. Ferlinc, ravnatelj Sadjarske in vinarske šole v Mariboru Priol, referent za sadjarstvo pri banski upravi Kafoi, referent za vinarstvo pri banski upravi Kuret, predstavniki sadnih izvoznikov Pa-louc, Krajnc in Kerenčič ter vsi kmetijski referenti iz okrajev, v katerih se prideluje sadje za izvoz. Zanimivo je bilo jjoročila generalnega ravnatelja Prizada dr. Nemca o stanju letošnje sadne letine v Evropi, ki bistveno vpliva na določanje izvoznih cen za naša jabolka. Letos imajo dobro sadno letino Madžari, Romuni, Bolgari jn Holandci. ki vsi — kakor mi — izvažajo edinole v Nemčijo. Zato se je morala tudi naša država pogoditi Ljubljana od včeraj do danes z Nemčijo na bazi istih cen, kakor jih je dosegla Nemčija z dčugimi državami. Stvarne predloge so predložili skupščini zastopniki vseh strok, ki so bile na' anket!'zastopane,' fako pridelovalcev, kakor trgovcev. Končno set pa bile vse zahteve sadnih producentov in izvoznikov izražene ,v- sledeči, resoluciji:.. 1. Iz Slovenije naj se izvaža samo namizno sadje, za katerega je določena cena od strani nemških oblasti 21 RM. V zvezi s tem naj Prizad prepove prodajo sadja jx> nižji ceni. 2. Za predelavo sadja druge kakovosti naj Prizad pospešuje gradnjo sušilnic in kuhinj za kuhanje sadne marmelade in za podelitev breztroša-rinskega sladkorja! 3. Na podlagi cene, katero je določila nemška država za naše sadje, se je našel sporazumni sklep med pridelovalci in izvozniki, da se zgodnje sadje plača pridelovalcu po najničji ceni 2.25 din. 4. Prizad naj imenuje svojega zastopnika v Mariboru za časa izvozne sezone, da bo ha razpolago za vse informacije za pridelovalce in izvoznike. V Alariboru se bo ustanovila informativna pi- ...... sama, za katero je imenovala banska uprava svo- i Zdi se jia, da bo tudi. današnji dan podoben jega zastopnika, enega pa bi naj imenoval Prizad. I včt Ves včerajšnji dan je bil jiust, oblačen, vsak čas je bilo pričakovati dežja — pa ga vendar ni hotelo biti. Veter ga je zadrževal. Šele, ko sc je dodobra stemnilo, ob kakšnih poldevetih zvečer, je .začelo pomalem rositi. Dež je postopoma postajal močnejši. Okrog enajstih ponoči je bila prva nevihta^ Pozneje se je naliv unesel, dokler ni ob kakšnih dveh spet začelo liti kakor za stavo. Nastežaj _so se odprle nebeške zatvornice. Vmes se je bliskalo in grmelo, nekajkrat je tudi treščilo, šum dežja se je potegnil še daleč jrroti jutru. Kar ni in ni hotelo pojenjati. Šele, ko je začela noč siveti v somračno jutro, se je naliv unesel. Postalo je prijetno hladno, medtem ko je bilo zvečer skraja tako hudo soparno, da skoraj_ ni bilo mogoče zaspati. Ki temu nočnemu dežju se je res že prav dolgo pripravljalo. Davi je bilo nebo še vedno oblačno. Okrog sedmih zjutraj se je sivi zastor na nebu sicer poskušal nekaj trgati, tu in tam so se razprle jasnice. Toda že prav kmalu so se spet zgrnile v enolični sivini. Umazanor ja ve vode so se valile po strugah. Močno so bile narasle.po hudem nalivu. Že zato danes ne bi bilo nic s kopanjem, pa čeprav bi se čez dan še zjasnilo. včerajšnjemu. Prav tako bo pust in čmeren Celjski šahovski turnir Celje, 13. avgusta. Sooči «e je odigralo III. kolo 17. nacionalnega šahovskega turnirja. Bile so to zelo zapletene, bojevite in zanimive igre. Številni kibici so oblegali mize, za katerimi so sedeli najmočnejši igralci. Ozračje je bilo vse do prekinitve — do pol 12 — zelo napeto in obeta biti tudi pri današnjem dopoldanskem nadaljevanju še hud boj. Takoj v začetku so gledalci obkolili mizo, ea katero sta igrala Marek in Jerman. Marek je potegnil d4, Jerman pa e5 (Englundov sistem). Znano je, da Jerman igra zelo rad ne preveč znane in tvegane variante, ki jih ima vedno dovolj v zalogi. Toda tudi Mareku je bila ta varianta zelo dobro znana in je v začetku igre dobil kmeta. Z močno potezo bi lahko prišel do odlične prednosti, toda te poteze ni našel, povrhu pa je spregledal večni šah že po 14. potezi. Gražer In Mišura sta igrala Collejev sistem. Mišura, ki pozna Grašerjevo igro, ni hotel rokirati, da ne bi dal nasprotniku možnosti za napad na kraljevo krilo. Grašer je kmalu stal boljše, toda z nekaj slabimi potezami si je položaj spet pokvaril ter pozneje moral celo dati čisto trdnjavo, da 6e reši mata. Nato pa se je kmalu vdal. Medan in Drašič sta igrala francosko igro. Me-dan je v začetku igral slabo in tudi pozneje a trdnjavo slabo manevriral, zaradi česar je izgubil kmeta. Drašič je nastalo prednost dobro izkoristil in po 50. potezi zmagal. Mlinar in Majstoroviči Španska igra. Majsto-rorvič je kot čmi jemal kmeta na e4. Bila je to težka pozicijska igra z malo prednostjo za črnega. Po izmenjavi figur je nastala remis-pozicija. Po 36. potezi je končala igra neodločeno. Ostale tri partije so bile prekinjene. Njihov potek pa je bil na kratko naslednji: Pavlovič je igral proti Šorliju kraljev gambit. Z boljšim manevriranjem z damo H bil iz začetka h-hko boljše izšel v središčnico, igral pa je slabo ter se spustil v pozicijsko igro, v kateri je Šorli v premoči V zapletenem položaju, v kakršnem se Sor-r li vedno dobro znajde, je črni dobil kmeta in bo pri nadaljevanju igre danes dopoldne zelo verjetno dobil. Zelo divja je bila igra med šiško In Popovičem. Začela sta angleško partijo, pozneje pa zavila v damsko. Nobeden ni rokiral. Črni je začel z napadom na kraljevem krilu, beli pa na damskem. Šiški s« in kmalu posrečilo zasegu a— Črto ter postaviti svoj ftolp na sedmo vrsto z odlično prednostjo, Toda pozneje je naredil slabo potezo, po kateri je črni Tajinstvena smrt prešernega pivca Vrgli io ga iz gostilne, pa je obležal mrtev na costl Maribor, 12. avgusta. V gostilni, ki jo ima na Pristanu Štefka Cizej, se je končala snoči vesela zabava številnih pivcev s tragičnim dogodkom, ki je ljudi na mah streznil ter je na vsem Pristanu vzbudil veliko razburjenje. V gostilni , je pil v neki družbi 48 letni skladiščnik mestnega avtobusnega prometa Rudolf Atikš, Bil je vesele m prešerne volje, vino mu je zlezlo v glavo, pa se je začel smukati okrog mladega dekleta, ki je sedela tudi pri mizi v družbi svojega fanta. Mikš je postal precej vsiljiv, kar je dekletov fant vedno težje gledal. Naenkrat je začel Mikš prihajati na dan z zapeljivimi ponudbami, omenjal je dekletu tudi denar in to je njenega ča- stilca tako razburilo, da je vstal ter udaril Mikša za uho. Ta je udarec vrnil, priskočilo mu je na pomoč več drugih sopivcev, ki so fanta naskočili. Ta je poklical spet na pomoč svojega brata, ki je bil v drugi sobi. Slednji je hitro priskočil, zgrabil Mikš ter ga zanesel na prag in sunil iz gostilne na cesto. Mikš je priletel po dolgem na tla, spet vstal, pa se spet zgrudil, nihče pa se za njegovo usodo ni zmenil. Pivci, ki so gledali prizor, so se vrnili nazaj v gostilno in spet je odmevalo veselo petje. Eden pa,< ki je-odhajal iz gostilne, je videl, da leži Mikš negibno na tleh. Stresel ga je, pa je opazil, da je že otrpel iti očividno mrtev. Mestni zdravnik, ki je bil potem poklican, je ugotovil, da .si je Mikš pri padcu najbrž zlomil tilnik. izmenjal figure. Ob prekriitvi je bil položaj na deski nejasen, vendar se zdi, da imata oba igralca nekaj unanja na zmago. Savič in Žuk eta igrala Retijev sistem. Savič je imel nekaj več prednosti na polju, ter si je s spretno igro prilastil kmeta. Ob prekinitvi ima nekaj možnosti za zmago. n« Šubarič se je kot čmi branil proti Gottllebu »po francosko«. Nastala je pozicijska igra. Stanje je bilo ob prekinitvi nejasno, vendar utegne črni le nekoliko boljše stati. Celjan Šmigovec, ki je s svojo močno in lepo igro vse presenetil, je tudi snoči v damskem gambitu zelo lepo igral kot beli proti favoritu Bemerju. Zgradil si je močno postojanko v središčnim. Pri napadu, ki ga je začel, pa je naletel na krasno manevriranje črnega, ki je nato sam prevzel iniciativo. Vse bi bilo dobro, če Šmigovec ne bi naredil na-nake. Berner je dobil kmeta in ima upanje na zmago. Prekinjene partije iz II. kola so se končale takole: Mišura in Medan sta sklenila remis brez igre. 2uk je imel možnost, če bi dobro igral proti Gott-liebu, da zmaga, a je slabo nadaljeval in je bila tudi ta igra remis. Beroer je, kakor je bilo pričakovati, proti Mareku dobil. Stanje po III. kolu: Mišura, Jerman 2.5, Berner 2 fl), Drašič, Majstorovič 2, Šmigovec, Šorii, Gott-lieb 1.5 fl). Šiška, Popovič 1 (11, MPnar 1, Šubarič 0.5 (2), Pavlovič, 2uk, Marek 0.5 (2), Medan 0.5, Savič 0 (1), Grašer 0. . Jesenice Na naslov gospoda postajenafelnlka. Pred leti je stala na križišču železniške proge iz Delavske v Lampetovo ulico čuvajnica, v kateri je bil stalno nastanjen železniški uslužbenec, ki je pazil na to, da je bil prehod tod varen. Pred 20 leti na teni mestu pač ni bil promet pomemben, toda danes, ko so nad severnim delom železniške proge nastale cele stanovanjske kolonije in še rastejo, je prehod čez progo tolikšen, da presega onega na Javorniku, kjer pa imajo ob cesti čuvajnico. Otroci se tu obešajo na zapornice, tekajo čez tir tik pred vlakom itd., zato ne bi bilo nič čudnega, če bi se, ali če se bo na tem mestu pripetila nesreča. Pa še drug nedostatek je pri teni prelazu. Ko vlak odvozi mimo, zlasti proti postaji Jesenice, pešci, vozniki in kolesarji do-, stikrat- čakajo po več minut, preden se prečnice spet dvignejo. Da ne bi prišlo do nesreče in da ne bi bilo neprijetnosti, naj bi gospod načelnik Žimprej ukrenil, da se te reči preprečijo. Za to mu bodo stanovalci dolnjega ‘ dela Jesenic zelo hvaležni! »Jeseniškemu delovnemu ljudstvu« je naslov letaku-pamfletu, kakršnega so pod okriljem noči in teme v četrtek trosili neznani »razredno zavedni jeseniški delavci«. Po vseh ulicah je bilo najti te navlake, največ seveda v okolici Krekovega doma, kajti v letaku zahtevajo ti »zavedni« delavci razpust organizacij kot so n. pr. »Slovenski fantje«, ki imajo svoj dom v Krekovem domu. S tem je povedano skoraj vse. Ker v svojih rdeč-karskih vrstah sami ne morejo ustvariti in postaviti nekaj, kar bi se smelo imenovati kulturno in od česar bi se javnost ne odvračala, pa ne morejo v svoji boljševiški mržnji trpeti, da bi kdo drug združeval ljudi, zlasti pa ne mladino. Letak končuje med drugim s pozivom: »Dol z nafto reakcijo!«, g čimer so se »zavedni jeseniški delavci« jirav za prav sami udarili po zobeh in povedali še onim, ki doslej niso za to vedeli, da so v resnici reakcionarni. kakor je bil včerajšnji. Na severozahodu se sicer pojavlja ozek jasen pas, vendar ni prav nič podoben, da bi se utegnil razširiti čez vse Novosti Iz policijske kronike Na policiji imajo vsak dan kaj novega--Zdaj med drugim zasledujejo naslednje osumljence: "D * 1 Tv • Hajka Erjavca, rojenega 1911 iz Novega mesta, trgovskega potnika, srednje postave,^ suhega obraza, črnih las, oblečenega v po-N0!)?.110 >plevo„pbleko. Kakor je ljubljanski sporočila celjska policija, je Erjavfc; skočil med postajama Lipoglav in Poljčane iz vlaka ter je pobegnil v neznano snie&; Vukovarska policija ga je po odgonu vračala po policijsk stražniku v občino Slovenska Bistrica Nujno sumljiv je Plahuta Franc, rojen 1921 v Svetini, občina Trbflvjje^ okraj Laško. Plahuta je brezposelni rudar. Sumijo ga, da jc 5. avgusta letos ukradel posestniku' Poži-nu Francu lž Lokavca, občina ljjka pri Zidanem mostu 1400 din v gotovini, zlato moško uro, zlato verižico z obeskom, nalivno pero z napisom »Študent« ter eno žepno ogledalce, na katerem je bila^ na eni strani slika mesta Zagreba. Skupno škodo cenijo na 1670 dinarjev. V Plahutovi družbi je bil tudi neki drugi, od 20 do 22 let stari moški, vitke srednje postave; črnih las, gologlav ter oblečen v rjav suknjič. Za tri leta je bil s pravomočnim isrekpijt ljubljanske policijske uprave izgnan jz policijskega okoliša ljubljanskega v Sarajevu .teta 1905 rojeni Mutevelič Osman, prodajalec preprog. . * m o». hf «i! Na policiji imajo zabeleženih tudi nekaj tatvin — kfikpr itak vsak dan. Rečniku Ivanu je bilo v noči od 9. na 10. avgust z dvorišča Pod Ježami št. 15 ukradeno svetlordeče pleakano ter z dinamsko »vetilko znamke »Enwelk opremljeno kolo znamke »Portland«. Vredno je bilo 1200. dinarjev. » Ponoči 9. avgusta je bilo iz shramb e Marije Karpe na Poljski poti št. 33 ukradeno naslednje: trije pari moških nizkih čevljev, en, še. skoraj nov par iz usnja boks, dva para iz usnja ševro, dva para ženskih nizkih čevljev iz črnega usnja semiš, drugi, par iz usnja ševro, dva litra olja, 1 kg sladkorja, 3 kg moke, ena usnjata rjava aktovka, ena ročna mrežica ter 4 jedilni prti, 2 počrnjena lonca ter kruh. Skupna škoda znaša 1058 din. Iz stanovanja Leje Omahnove v Levstikovi ulici št. 25 je bila 9. avgusta ponoči ukradena damska zapestna kromirana ura s črnim trakom, vredna 500 din. Tatvino je po vsem videzu zagrešil neki okrog 28 let stari moški, velike, suhe postave, oblečen v sivkasto, ponošeno obleko. Ta možak je tam v okolici kupoval staro obleko. Iz podstrešnega stanovanja v Kladezni ulici št. 21 je bilo upokojeni delavki tobačne tovarne Jeri Oven ukradeno naslednje: mala ženska srebrna dvokrovna ura, na kateri je bila na zadnjem pokrovu odtisnjena podoba dveh ptic, izplačilna knjižica za izplačevanje pokojnine v mobilnem in!vojnem času, odlok o upokojitvi ter še nekaj drugih dokumentov in listin. Razen tega je na policiji prijavljenih še nekaj; drugih tatvin iz različnih krajev naše. domovine. Nesreče In poškodbe dah -za dnem V ljubljansko bolnišnico so se včeraj zatekli po zdravniško pomoč naslednji ponesrečenci: Pavel Zibert, 42 letni posestnik iz Lipe pri Blagovici, ki ga je v Mostah podrl tovorni avtomobil ter mu poškodoval nekaj reber. ,, Na Masarykovi cesti je 39 letnemu delavcu Lojzetu Jevšjaku šel čez nogo parni valjar, ki mu jo je zmečkal v stopalu. , , Delavcu z Brda pri Ljubljani Ivanu Zadnikarju je v oko brizgnilo vrelo apno. Nekdo je napadel in poškodoval nočnega Čuvaja v kemični tovarni v Mostah Srečka Frantala in ga poškodoval tako hudo, da je moral Frantal v bolnišnico, ker je dobil na roko precejšno rano. V ljubljansko bolnišnico je bil nadalje prepe-ljan tudi Franc Čižmar, katerega so našli nezavestnega na tovornem skladišču glavnega kolodvora. / * : »hi l / D/A / * i Uspešno zaključena pogajanja za zboljšanja mezd delavstvu TPD Ljubljana, 12. avgusta. Danes so bila pri TPD pogajanja radi prilagoditve mezd dragriijifiim razmeram, ki so bila v zgodnjih popoldanskih urah uspešno zaključena. Dosedanja posebna draginjfira doklada se povila s 1. avgustom 1940 za.nadaljnjih 9 ki pol od-atotka na brutto-zaalulak i« bo znašala v bodoče 25 odstotkov. Poleg tega 6o se zvišali kategorijski zaslužki najmžje plačanih delavskih kategorij rudarjev in apnenčarjev. ZGREŠENI STREL §|| Slad je sedaj še slišal, kako njeni koraki izginjajo po hodniku. Obrnil se je. Bancon se je porogljivo režal. * x' Trinajsto poglavje. Nekaj minut med nebom in zemljo. »Tej niste kos, vam rečem.* V njegovem glasu ni bilo niti malo šaljivega naglasa, toda njegov emeh je deloval neprijetno. »Kaj naj to pomeni, Baneon? Ali je to kakšna šala?« »Kakšna šala? Bog obvaruj! Saj vam je ves čas lagala. Tiste solze in vsa Rripo-vedka o otroku... vse to je samo laž.« Slad se je vsedel na posteljo in radovedno pogledal Bancona. »Kako? Vi mislite, da je vse to samo izmišljotina?« »Razume se! Kaj niste opazili, da je ta piaičara ...« »Dobro, dobro. Kaj pa je s tem hotela doseči? Mar misli, da bo s takim trikom lahko pobegnila?« »Vi je ne poznate. Ta ena pobegniti e Eifflovega stolpa, samo da je zadosti temno. Ne vem kaj pripravlja, toda gotovo 27 je, da igra pri tem denar važno vlogo. Vas je semkaj zaklenila, medtem pa bo svoje naredila.« »Saj vendar ne more iz hiše, ne da bi jo kdo opazil. Straža je ob vseh izhodih.« »Nič zato! Znala se bo splaziti skozi okno v kuhinjo, od tam na dvorišče in nato skozi grmovje na travnik levo, Kdo bo mogel tam nanjo pazitia« Slad je vstal, vsto-pil k vratom in jih z ramo butnil. Nato se je spet vsedel. »Torej, v tej hiši je izhod, ki ni zastražen?« »Kaj, eden? Dva ali trije bodo bržkone.« Detektiv 6e je jezil sam nase._ Misel, da ga je mlado dekle tako potegnilo, mu ni bila prijetna. Ostro jej pogledal Bancona. I * »Videti je, da se naenkrat vi vsej »godbi 'radujete?« Bancon je počasi potegnil cigareto iz ust, spustil dim ekozi nos in rekel: »Plačal sam vstopnino, da lahko gledam. Stodvajset funtov ...« »Nehajte že s temi funti!« »Da, da, eaj vaši tako niso bili.« Slad je še enkrat premeril vrata, pa je sprevidel, da je V6e zaman is da jih ne bo mogel razbit«. Morebiti bi moral poskušati s tem, da bi vzbudil pozornost Sal-ly, ki je bila v sobi pod ni:m. Takoj pa se je spomnil, da ji je bil ukazal, naj se za nič ne briga ter v nobenm primeru ne odpre vrat. Prav gotovo bi si mislila, da ie to kaka 6pletka in da bi jo kdo rad izvabil Iz sobe. »Kakšne sobe se še nahajajo na tem hodniku?« je vprašal strežaja po kratkem razmišljanju. »Ena od sob je sobaričina. Potem je še ena, pa tisto sploh ni 6oba, temveč podstrešna izba. Človek se mora pripogniti, če hoče stopiti vanjo.« »Dobro! Ali je kdo v tisti sobi?« »Nihče, Kolikor vem, je nihče ni uporabljal.« Slad je odločno stopil k oknu, To je bil edini izhod, če je hotel ujeti dekle. Ni je hotel pustiti, da bi pobegnila. Na vsak način in za vsako ceno je hotel zvedeti, kakšno igro je igrala in zakaj jo je igraia. Ali je strežaj imel prav? Ali je bila zares zapletena v tajinstveni umor Hubertov? In Takšna zveza je bila med tem umorom in med drugo tajno, i zastrupitvijo odvetnika Staridgea? »Nikar ne počenjajte neumnosti! Ubili se boste!« ga je opominjal Bancon. Bancon je zgrabil za roko Slada, ki je odprl okno in se nagnil skozi. Nadzornik ga je pahnil. »Pustite me! Moram ven! Nimam časa tukaj čaakti, da bi se kdo spomnil, da moram biti jaz pr&v za orav na mansardi.« Slad je še enkrat pogledal skozi okno. »Ubili se boste!« ga je penovno opozoril strežaj. Slad se ni oziral nanj in to je bilo škoda, ker bi sicer opazil, da se je strežaj porogljivo smejal. Nadzornik je poskušal ugotovit, kako leži okno druge sosedne sobe. Dež je bil nekoliko ponehal, toda veter je še vedno možno zavijal; En meter in pol pod vlažnim in spolzkim okenskim podaljškom je bil v zidu neke vrste napušč, ki se je vlekel okrog in okrog hiše. Po talcem robu se je znal tudi Edvin Ruvan privleči do sobe, v kateri je ležal mrtev Hubert, da bi pobral svoj nož. Ta rob je bil širok kakih deset centi-emtrov. Slad se je spustil skozi okno ki držeč se za okenski podaljšek je tipal z nogama v zidu, dokler ni zadel ob rob in se uprl nanj. Z dešno rok je tipal po zidu zraven okna in pod njim. Nato se je malce skrčil in se z levo roko še vedno držal okenskega podaljška. Njegova des-na roka je zagrabila za moker list. Pomaknil se je nekoliko bolj desno in spoznal, da je bil to list bršljana. Samo ena misel je gnala Slada: ne izgubljati časal Morebiti bi mu utegnila deklica podati dragocene podatke ea razjasnitev vse tajne. Pomislil je, da bi se morebiti mogel ob glavni bršljinovi veji spustiti do kakšne sobe v prvem nadstropju. Pogledal je v razsvetljeno okno nad seboj, V temnem mraku »e mu ie raasvet. ljeno okno zdelo kot prijetni žarek upanja. Toda ta trenutek je luč v sobi ugasnila. V njem se je zbudil strašen dvom in ta dvom je bil že naslednji hip strašna resnica, ko se je okno nad njegovo glavo zaprlo in je zraven zaslišal porogljiv Bavconov nasmeh. Povratek mu je bil torej onemogočen. Popolnoma nezaščiten je bil v noči, stal. je na ozkem robu zidu, ne da bi vedel, kaj je na levi ali desni od njega, temveč je vedel samo to, da zija pod njim črn prepad. Nesiguren gib roke -— e,, 6am napačen korak —- i*» lahko bi zletel z drugega nadstropja na tla. Slad je zadrhtel. Kolikor bolj »e je zavedal nevarnosti, ki mu je grozila, toliko odločnejši jo postajal. To je bila lastnost, ki ga ie naredila »lavnega v londonskem podzemlju. Vedel je, da «o ga prevarili. Sobarica in Bancon sta ga očitno navlekla. Zakaj sta to storila, mu ta hip ni bilo važno. Glavno je bilo, da je spregledal, da je bila vse to samo komedija. Stisnil )e zobe in zbral vse svoje sile. Antooy Slad ni bil prvikrat v svojem življenju v neprijetnem položaju. Dež ga je bičal V obraz, toda to ga je samo osveževalo. Začel se je po lahko centimeter za centimetrom premikati po zidnem napu-šču, odločen, da se bo ea vsako ceno čim prej vrnil v hišo. Njegova čutila so bila eilno poostrena. V daljavi je slišal korak policaji ki je stražil pred hišnim vhe-dom. (Nadaljevanje prih.) Ig!%i| iiw Od tu in tam Javne razprave o podržavljenjn Narodne banke se še večino,, nadaljujejo. V belgrajski »Politiki« se dan za cfnem vrste napadi in odgovori ziiMS^^^i^M^pfsp^jir^lB^stro-kovnjaka tir. Bicanica, delničarja Narodne banko Panuča in znanega profesorja Mirka Kosiča. Bičanih je brumlcem sedanjega stanja ▼ Narodni banki očitni namen, da hočejo podpirati privilegije 24 ljudi iz belgrajske čaršije v škodi) 16 milijonskega naroda. Panič in Kosič pa odgovarjata Bičauiču, da si ne sme lastiti pravice govoriti v imenu vsega jugoslovanskega ljudstva, ker nima za to legitimacije, ne pripisuje nobene važnosti. . _ Pomanjkanje olja in sladkorja je posebno občutno v mestih. Glede olja so časop0 povišala prejemke svojemu uradništvu. Zaenkrat je znano lefost di se bo povišanje prejemkov gibalo med ?30—350 din pri 8000 uradnikih, kolikor” jih bo prišlo pri ugodnostih v poštev. Po vladni odredbi so hlli delaSni povišanja uradniki do Vključno 5. uradniške skupine. Če bj se banska oblast ravnala po teni načelu, T?! n\orala dati za povišanje plač fiO milij. din. Toliko pa bi banovina težko prenesla. Banska oblast bd razdelila denar tako, da bodo dobili povišlce v prvi vrsti očetje Številnih Hružln. Izredne izdatke za povišanje bodo pokTili s posebnmi davki. ■ ( It Hrvatske kmetske stranke je bil izključen ir. Niko Tusuu, ki je bil nttd'voditelji stranke v Bosni. Vodstvo stranke je odlok utemeljilo s tem, da se dr. Tustin ni pokopaval odločitvi in nalogu dr. Krnjevlča. Dr. Tusuti pa pravi, da je vse skupaj čudna zadevščina. Lani jeseni je bila v Travniku skupščina krajevne HSS. Ker je prišlo do sporov, je veljak 'Budlmlrovlč razpustil odbor in imenoval komisarja. In* ta komisar je potem ne-davlio vodil zborovanje, na katerem naj bi bil izvoljen nov odbor. Budimirovič je enostavno imenoval odbor, ne da bi bilt člani vprašani, koga si hočejo izvoliti. Tako *e je vse skupaj naredilo proti predpisom stranke in zato dr. Tusun ne priznava odločitve oziroma svoje izključitve. Zagrebško gledališke je dobilo od banske ob- uia1 ims denarno podporo, da bo moglo n^ldbteno opravljati svojo nalogo, obenem pa obdržati Igralce, ki so hoteli iz gledališča, ker M) so ponavljale stalno nerednosti zaradi pomanjkljivih denarnih podpoto ; goljufi r SSagrebu ztiajo izrabiti • imi^ i*10 *a svoje nepošteno delo. Zadnje dni •]e . Veniftt deževno vreme. Mnogokrat je tudi tr®s ®',. ,.v bišnih lastnikih so se tedaj začeli zglaševati ljudje, ki, B0, dejali, da so poslani od občine, mi so' *aceli pregledovati strelovode na hišah. »Kontiolort je ponavadi predlagal, naj bi gospodar zamenjal strelovod t novim, Češ da je stan Pokvarjeni, če je po sreči, se je hišni lastnik ustrašil prijave in *o je g »kontrolorjem« sporazumel in mu Hal nagrado, da ne bi prilavil občini in mu s tem naredil nepotrahne stroške. Mnogo hišnih lastnikov je triku nasedlo. Občina je morala objaviti, da ni poslala nobenih nadzor nikov strelovodov. Itina Saba, ki je policiji in orflZMROm“pdfcegnir V*%ozd blizu Križevcev/ie vedno ni*o'dobili vfoke. Zločinec so gprfctno skriva in nadleguje ljudi, kajti potepanje po gozdu ga je že utrudilo. Nedavno je mo* srečal nekega svojega znanca in ga prosil, da ga a - motorjem prepelje drugam. Toda znaalee mu je rekel, da križarijo po cestah stalne orožniške patrulje. Nato se je razbojnik umaknil v gozd, znanec pa je dogodek prijavil oblastem. Zanimivo je, kako si preprosti ljudje razlagajo dejstvo, da W#i||g|im HUgifPTOtiilkom. Pravijo, roko mrliča in ta . , !eHnc> kmetsKo kreditftd zadrtigo. “S ^,^' navaočen «»di zastopnik (ic* spodarske - bIojb«, skfc-ja ra8iag#j delovanje zagrel ske organizacij. ^ok», arbska^»»družna, iveza pa je v spom z ?vs^)i?r^ji, Hinetu, zadrug. Sred-, potrebna. Zborovanje je bilo p*recej Važbfffitfvo,' ker je InJteio vdč pristašev 'Zve«. Srbskih krnetfj-skih ladhfg doMti “besedo, pl* jim je voditelji zborovanja - niso.daUJ a»#i «» B'* ' M) ■'•'i’ i ‘ Posebna Brstovsk« skladnje« Je wfrfa poslovati" n* oielttljn banovine Hrvatske. Bratovska skladhiea > je prevedla vse zavarovalniške posle,-katere *Of opravljale prej ekspoziture po banovinah. Novo vodntvo ae nadeja*, d« bo spravilo poslovanje .v...red, ds sp ne bodo več dogajali primeri, da lckartisrji uiso.hpleli dajati ZfJrpvil <č|a-nom sklaanlc, ker skladnica ni v rodu place^aja [*aj m i U, .. -------------- Kr- r- • "f 1 'Hrtjge.fti hr*Otskeiii kraju, kjef Bo tako stavbni prostor kakor toidi brana druge potrebščine cenejše, Dalj«,so bili rielegat|vmhenjat da je treba ustanO' vili radarsko tkilo v_ Dtnišu v Oalmaciji, da bi lal^o tudi l^rvatska banovina d^bjl« svojo rudar->i i»>n il«.h «** ab *»i Škofja Loka Mtefeo [ftbMije r »^Mrhu. Vedno veži, na-rascanje aragjnje je prtsililo tudi delavstvo tovarne klobukov »Šešir«, da i< po *veiji(l> organizatljtb ZZD ib J SZ začelo a podjetjem pogajanja ca zvišanje plač delavstvu. Delavstvo upa, da bodo njihove zahteve naletele na dobrohotno razumevanje. Ljubljana, 13. avgusta. Poldrugi mesec trajajoče tako zvane usodne počitnice,r so skoraj končane. Oficielno bo to narejeno prav na Veliki Šmaren 15. avgusta. Pri nas nimajo, pravijo, pravih sodnih počitnic. Sodniki res odhajajo na oddih, nekateri gredo na substitucije podeželskih sodnikov, drugi pa lopo mirno uživajo oddih. Ponekod pa je navada, da rfes za časa sodnih počitnic popolnoma počiva delo po 'sodnijah. Za ta čas je sklenjeno premirje med sravdarji in tožbarji, premirje med vsemi stran-osojil in hipotečnih kreditov, ki so skupaj znesli 18 milij. din, ko so bili letos drugi meseci glede posojil prav skopi. Aprila so bila vknjižena milijonska posojila, tako 2 po 1 milijon, 2 po 2 milijona, dalje 3 in 4 milijone din. Ob deseti pl niVj^pjruirejene in združene zemljiške knjige želimo vsem še mnogo zdravja in dela, srfislpflfi BS ?lH S PO U T Nj. Vel. kralj Peter na teniškem turnirju na Bledu Za letošnji teniški turnir na Bledu, katerega se letos zaradi sporov v Jug. teniški zvezi Hrvati niso udeležili, je kljub temu vladalo na Bledu in med športnim občinstvom v vsej državi veliko zanimanje. Glavna borba za letošnje prvenstvo je bila spet med starima nasprotnikoma Milanom Branovičem in Borisom Smerdujem. Oba sta svoje nasprotnike v izločilnih tekmah z lahkoto prema* gala, njuna finalna borba za prvenstvo pa je nu* S (J1?0 lepo, dramatično in skrajno napeto borbo dveh povsem enakovrednih nasprotnikov. Končno je po petem setu zmagal Milan Branovič in se tako maščeval Smerduju za njegovo zmago v a rianici. Rezultat je bil 2:6, 6:2, 2:6, 6:1 in 6:4. Branam' je bil po končani borbi tako izčrpan, .J50! ie °S;?9Vc-sJ . 'n P° nekaj minutah spet prišel k sebi. Finalni borbi sta poleg ostalega občinstva prisostvovala tudi minister pravde dr? Laza •Markovič in minister za telesno vzgojo Dušan Pantič. Teniški turnir se je včeraj nadaljeval. V igri v dvoje med Smerdujem in Bogdanovičem ter Radovanov ičeju in Branovičem je zmagal prvi pir i 5:7, 7;5, 7:5 in 6:2. V mešanem doublu sta zmagala Mitičeva’ in Bogdanovič proti Jovanovičevi in Radovanoviču Z tf:4, 6:4. . , . !l - Žensko prvenstvo Bleda st je priborila lovano-vičeva z zmago nad Miličevo v razmerju 6:2, 6:0. Včerajšnjim tekmam so prisostvovali minister za telesno vzgojo Dušan Pantič in minister dvora Čdftk Antič. Okoli pol 18 pa se je k tekmam pripeljala Nj. kr. Vis. kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolajem. Kmalu za niimi pa je prispel iz Možaklje Nj. Vel. kralj Peter u. Nato sta finalista v moškem turnirju Smerdu m Branovič zaigrala ekshibicijsko igro, pri Ižateri je zmagaj‘Smerdu z 6:1. Nov Kotnikov rekord v č na Ua. Sreča je bila, da je bil letošnje leto napeljan iz Trbovelj na Sveto Planino telefon, da so mogjij a viti v Trbovlje nesreča in da so tak odključili, sicer bi bila ne- ^rarirwipr~——. - V ponedeljek so Kovača pokopali’in rudniška godba mu je igral« na njegovi zadnji poti. Dobremu in pridnemu fantu naj sveti večna luč, ostalim pa naše sožalje! Kraj Barometer-1 . sko slanjel ■tempe- ratur« v 0“ ? > ž« 2= * “3 C » O *oc -57 oc Veter (»mer. jakost) Pada- vine = 1 M . ~a'c S E S vrsta Ljubljana 761'5 23-8 16-2 85 10 E, 23-6 dež Maribor 761-1 19-0 »3 0 80 10 SW, 14-0 dež Zagreb 763 3 26-0 15-0 90 10 0 — — Belgrad 762'S 30-0 19-0 80 5 sw, — — Sarajevo 762-6 31-0 18-0 70 5 0 — — Vis 760-4 23-0 22-0 6C 5 0 — — Split 760-1 24-0 24-0 50 5 NE, — — Kumbor 759-:- 11-0 21-0 80 4 NE, — — Rab 761-2 3D-0 23-0 70 0 0 — — OiNrotnih 759-1 29-0 20-0 70 2 NE, — — Vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno, od časa do časa rahel dež. Koledar Danes, torek, 13. «Tgn*ta: Kasijan. Sreda, 14. avgusta: Evzebij. Obvestila Nefno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Javni telovadni nastop F. O. io D. K. Moste bo v četrtek 15. avgusta ob 3 popoldne ob vaaketn vremenu. Igra vojaška godba. Ukuhevanje mesnih jedil dae 15. avgusta. Sporočamo, da je kr. bar-ska uprava dovolila i*kuna-vanje mesnih jedil v gostinskih obratih dne 15. avgusta v krajih, kjer ao romanj«, ccrkveoa zborovanja, tekme in sejmi. — (Zveza gostilničarjev, Ljubljana. Modelarji Aero • kluba. — Na letobijem jesenskem velesejmu bo priredil Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani svojo športno razstavo, na kateri bodo razstavljeni tudi leteči modeli. Dolžnost je vsakega modelarja, da sodeluje na tej razstavi. V poštev pridejo v prvi vrsti samo lepo izdelani modeli. Modele je treba takoj prijaviti v pisarni tukajšnjega Aero-kluba, Gledališka ulica 10, kjer se bodo dobila vsa potrebna navodila. Ta razstava bo velikega pomen« za razvoj našega letalstva, »ato tudi pričkujemo čim večjega odziva. Opozorilo telefonskim naročnikom! Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike, da poteče dne 15. avgusta rok za plačilo razlike v telefonski naročnini za meseca avgust in september 1840. V primeru, da razlika do tega dne ne bi bila plačana, mora pošta vsak tak telefon začasno izključiti iz prometa, za ponovni priključek pa mora naročnik brezpogojno plačati poleg razlike še 100 din. Položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene, če pa je naročnik položnice eventualno založil, reklamira višino razlike lahko osebno pri pošti Ljubljana 1 ali pa telefonično na 43-07. — Pošta Ljubljana 1. Vsem dobrim Slovencem! V srcu Slovenije, v beli Ljubljani, smo postavili veličasten likovni spomenik našemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Vlit v bron stoji na granitu mogočni lik Njega, ki je vzrasel iz naše jugoslovanske zemlje, jo brezmejno ljubil in prelil za njo svojo kri. V petek, dne 6. septembra, ko prestopi naš mladi kralj Peter II. prag leta svoje polnoletnosti, bomo Slovenci in % nami v duhu krepko združeni vsi Jugoslovani svečano odkrili spomenik Njegovemu Velikemu očetu. Kakor je kraljev lik iz brona vlit in postavljen v granit, tako naj bodo naša srca prekaljena v ljubezni do Jugoslavije, tako bodi trdna naša odločnost braniti našo rodno grudo do zadnje kaplje krvil Sredi Ljubljane stoječi sjHimenik našemu nesmrtnemu kralju Mučeniku bodi kakor v našem srcu postavljen simbol večno živega spomina Nanj, ki nam je bil iir ostane najsvetlejši vzor in najvišji ideal! A kdaj so nam bili svetli vzori in visoki ideali tako potrebni, kakor so nam v teh hudih časih? Zgrnimo se okrog tega simbola, strnimo krepko svoje vrste, pripravljeni vedno tudi na najtežje žrtve za našo, z Njegovo krvjo posvečeno skupno domovino Jugoslavijo!» Slovencu Prihitite na rojstni dan NJ. Vel. kralja Petra II. v Ljubljano, da združeni okrog veličastnega lika njegovega nepozabnega očeta proslavimo ta radostni praznik in obnovimo prisego, da bomo verno izpolnjevali najsvetejšo oporoko našega blagokopojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja; Čuvajte Jugoslavijol Neobhodno potrebno je, da bo vsa slovesnoft svečanega odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja tudi skrbno pripravljena, Le tako bo dan primeren okvir temu *go-dovinskemu dogodku! To se da doseči edinole po Čvrsti organizaciji in strogi diciplini. Ves program za svečano odkritje Je sestavil delovni odbor in bo v kratkem objavljen. Tudi je upošteval odbor željo vseh neštetih darovalcev po širni deželi, da bi jim bilo omogočeno prisostvovati tej slovesnosti, in je zaprosil ministrstvo prometa, da bi odobrilo udeležencem odkritja spomenika 7o% vozno olajšavo, Podrobnosti bodo po odobritvi objavljene v dnevnem časopisju. Za pripravo slavnostnega prostora in razporeditev posameznih skupin pa potrebuje odbor še predhodno neke podatke od vseh korporacij in ustanov, zavodov, organizacij in društev, ki se nameravajo udeležiti odkritja. Ker je nemogoče, da bi odbor s posebno okrožnico pozval vsako posamezno društvo itd., objavlja ta splošni poziv s prošnjo, da bi odboru (Ljubljana, Kongresni trg štev. 1, II. nadstropje, telefon štev. 38-60) sporočili do 18. VIII. načelno odločitev po teh točkah: 1. ali bo udeležba po deputaciji ali korporativna; 2. v kroju, narodni noši, z zastavo, t godbo; 8. namerava položiti venec in 4. je računati na udeležbo tudi pri večerni bakladi dne 5. IX. > Podrobne podatke, zlasti točno število udeležencev, pa potrebuje odbor najkasneje do dne 25. VIII., da bo mogoče izvesti točno ratvrstilev in odreditev prostora. Storjeni so tudi potrebni koraki, da bo slavnosti lahko prisostvovala mladina skupno z učiteljskimi zbori. Tozadevna navodila bodo dobili zavodi neposredno. Zaradi kratkega roka, ne odlašajte s prijavo! ! Delovni odbor Odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelja. Mladinski dom naše banovine v Kaštelu Stafiliču pri Splitu Ureditev in življenje v prekrasnem domu, kjer je deležno morja in sonca vsako leto na stotine slovenskih otrok ' t Malo je znano slovenski javnosti, da je dala postaviti naša banovina na Kaštelanski rivieri krasen Mladinski dom. Ta dom je eden izmed vidnih dokazov velikega socialnega dela, ki ga izvaja naša banovina. Pod vodstvom bana g. dr. M. Natlačena se je končno ustvarilo obmorsko mladinsko okrevališče. Svoječasno je banovina dodeljevala okrevanja potrebne otroke obmorskim kolonijam posameznih društev i. dr., vendar pa je postajalo vedno bolj pereče vprašanje lastnega okrevališča, ki bi bilo posest vsega slovenskega naroda. Zato je ustanovila 1. 1937 lastno obmorsko kolonijo, s početka bivajočo v šolskih prostorih v Kaštelu Novem, a še isto leto je uredila lastne prostore v zasilnih barakah na svoji parceli v Kaštelu Štafiliču. Leži tik obale, sredi zelene, sadonosne in vinorodne Kaštelanske nižine, obkroženne z belim vencem veličastnih apnenastih gora Sv. Ivana, Kozjeka in Mosorja, ki dajejo zavetje temu prelestnemu delu naše obale. Zemljišče leži tik betonirane ceste Split—Trogir in je le pol ure oddaljeno od postaje Kaštel Stari. Lani se je pričelo delo Mladinskega doma, v katerem je že letos nastanjenih 150 oskrbovancev i z vse slovenske domovine. Dom je moderno in vzomo urejen. Na’ sprednjem traktu, ki ponosno zre proti morju, so spalnice, jedilnice *. dr. prostori, v prizidku pa prostori za upravo. V drugem traktu, obrnjenem proti severu, pa so prostori za hišnika, zdravnika, duhovnika, gospodinjsko in nadzorstveno osebje ter bolniške sobe z ordinacijskim prostorom. Sploh je vsak prostor zelo praktično izrabljen. Celotna stavba z obširnimi terasami in divnim razgledom na ves kašte-■ lanski zaliv vzbuja krasen vtis. Stavba obsega 7 velikih, zračnih in sončnih spalnic s pogledom na morje, za 160 otrok, ki prihajajo semkaj v dveh skupinah in to v juliju dečki, v avgustu pa deklice, tako, da se zdravi letno okoli 300 otrok v tem obmorskem Mladinskem domu. Lepo, skoro luksuzno urejena je obednica, ki služi kot slavnostna dvorana, zraven pa je kapelica, ki še čaka oprave. Dom ima veliko moderno kuhinjo z izsesačem za vroč zrak na električni pogon, pralnico, velika skladišča in kleti, prhe ter vodovod z električno črpalko. Nameravana je tudi hladilna naprava — prevetrilnik — za vse poslopje. Dom ima tudi svoj telefon in radio. Prehrana otrok je najskrbneje urejena. Otroci dobe 5 krat dnevno obilno in tečno jed. Namesto tdkajšnje vode, ki je same otroci ne prenesejo, dobe zadosti drugih pijač, mleka, ki ga je vedno dovolj, ter sadnih sokov. Na pravilno sončenje in kopanje, ki otrokom posebno prija, se obrača največja pažnja. Otroci se vadijo v plavanju in veslanju s sandolini ter imajo ob koncu letovanja tekme. Negi telesa je posvečena posebna pozornost Uvedena je jutranja in večerna telovadba po predpisih športne medicine. Vodi jo eavodni zdravnik, izvedenec dr. Perušek iz Higienskega zavoda v Ljubljani. Vsi otroci so preiskani najmanj dvakrat, za posamezne primere pa je itak zdravnik vselej pri roki. Za bolnike so pripravljene posebne sobe z ordinacijo, ki je oskrbljena z vsem* potrebnimi instrumenti in z dobro založeno lekarno. Banska uprava dobiva od staršev in od uradnih zdravnikov ter onih v Protituberkuloznih dispanzerjih, zdravstvenih domovih, šojskih poliklinikah ter pri mestnih fizikatih, ki skrbno preiskujejo otroke pred odhodom na morje, vsako leto mnogo zahvalnih in priznalnih pisem o velikih uspehih, doseženih pri slabokrvnih, rahitičnih, limfatičnih, revmatičnih, pohabljenih i.' dr. otrocih. Pogoji za sprejem so zelo strogi, ker pridejo v poštev le bolehni in k nekaterim boleznim nagibajoči ter v < nezdravem okolju bivajoči otroci revnih delavskih, kočarskih, viničarskih staršev ter onih nižjih nameščencev. Zavod razpolaga z mnogimi igračami in pribori za skupne in posamične igre: žoge V6eh vrst, odbojko, kroke, pink-por.k, kroge, vrvi i. dr. Zavod prireja enkrat tudi prigodno prireditev z raznimi točkami Te igrice so napisane pol za res in pol za šalo iz okolja, v katerem otroci tukaj v koloniji žive in imajo vzgojno vsebino. Prireditev se rade udeležujejo slovenske družine, stanujoče v Kašte-lih, posebno pa domače prebivalstvo, katerega odnosi do Mladinskega doma ter njegove uprave in obratno so posebno prisrčni. V tem oziru gre posebna zahvala domačemu župniku g. donu Grgini in županu g. dr. Vuletinu i. dr., ki gredo upravi v vseh ozirih na roko. Leto« je počastil s svojim obiskom ob taki prireditvi v nedeljo, 28. julija namestnik poverjenika izpostave banske oblasti iz Splita, načelnik g. Se-kirič, ki se ni mogel načuditi vzorni urejenosti doma in neprisiljeni disciplini otrok.‘To so ugotovili tudi hrvatski časnikarji, ki so si ogledali A>m. Posebno jim je ugajalo lepo vedenje otrok med jedjo ter kratke nabožne pesmi, ki jih pojo pred jedjo in po jedi. Kolonija otrok privabi s svojim lepim petjem ob nedeljah k maši mnogo prebivalstva, ki daje glasno pr.znanje vzornemu vedenju v cerkvi in ubranemu petju V sredo, 31. julija se je nenadoma in mimo-grede oglasila v Domu tudi skupina slovenskih županov z g. Nandetom Novakcm, predsednikom Županske zveze, na čelu. Preskrbljeno je tudi za duha letujoče mladine. Duhovnik, zdravnik in vzgojni vodja s pomočjo prefektov za posamezne skupine, imajo kratka predavanja verske, zdravstvene in narodne vsebine. Uprava je tudi oskrbela, da otroci spoznajo najbližja mesta ob Jadranu zlasti Split in Trogir. Tako torej v pravi krščanski slovenski družinski skupnosti, ki ji očetovsko načeluje upravnik ;«i inšpektor g. Ivan Sedlar, se razveseljuje in krepi pod vedrim Jadranskim nebom naš mladi rod, da bo prinesel domov poleg najdražjega — ljubega zdravja — tudi močno narodno in državno zavest. Priporočali bi zasebnikom, javnim in zasebnim ustanovam ter občinam, da posvečajo tej ustanovi, katere vzdrževanje stane mnogo denarja, vso ono pažnjo, ki jo Mladinski dom res zasluži, posebno, ker ne gre tu za letovišče, ampak za okrevališče oz. zdravilišče našega naraščaja iz socialno najšibkejših slojev. V ta namen bo dom na razpolago po zmernih cenah bolehnim občinskim, banovinskim državnim uradnikom ;n njih družinskim članom ter gg. duhovnikom, ki bodo izven dobe otroških kolonij mogli najti na naši kaštelanski rivieri z izredno milim podnebjem svoje zdravje. Mladinski dom ima tudi svojo himno. Glasi ®e: Slovenski Mladinski dom, roke slovenske so te dale, pozabil nikdar te ne bom, ponos jadranske si obale. Iz vse slovenske smo zemlje otroci radostno se zbrali, da sonce vžili bi, morje, moči in zdravja si nabrali. Ko vrnemo se v rodni kraj, jadranske polne vsi zavesti, Bogu hvaležni za ta raj, vsi Njemu bomo, rodu zvesti. Diamante bodo znova brusili, da bi ublažili brezposelnost Od vseh belgijskih industrijskih panog je vojna najhuje prizadela industrijo diamantov v Anversu. Ker doslej belgijsko združenje te industrije ni storilo nobenega koraka, da bi ublažilo nesrečo svojih delavcev, so nemške oblasti prevzele tudi tu pobudo, da bi čimprej pomagale tej važni gospodarski panogi. Diamante, ki jih imajo v zalogi, bodo predelali, pri čemer bodo imeli posla šest mesecev tisti, ki brusijo diamante, kakor tudi delavci. Prav tako so bili storjeni koraki, da se dobe zaloge diamantov, ki so »zamrznjene«: v Južni Franciji. S tem bi se zagotovilo delo za nadaljnjih šest. mesecev v diamantni industriji v Anversu. Kri za angleške ranjence Ameriški Rdeči križ zbira prostovoljce, ki bi hoteli dati svojo kri za transfuzijo britanskim ranjencem. Angleški Rdeči križ je zaprosil za 300 litrov krvi. Prepeljali jo bodo v Veliko Britanijo z čezoceanskim letalom, ko bodo razmere dopuščale. Skrivnost zrcala Po Gornjem Rožu poznajo pripovedko o nekem beneškem trgovcu, ki je v Jepi stikal za zlatom^. Da bi pridobil zase rutarjana, ki je za skrivnost vedel, mu je kazal nek okrogel, svetel predmet, v katerem je kmet zrl svojo ženo v domači hiši. Pripovedka se naslanja na zgodovinsko dejstvo, da so Benečani odkrili zrcalo. Pred kakimi tri sto leti so izdelovali Benečani krasno brušena zrcala, a so svojo skrivnost skrbno čuvali. Nekoč pa uidejo štirje Benečani skrivaj v Francijo in izdajo za dober denar beneško skrivnost. Nastale so nove steklarne, ki so izdelovale zrcala po beneškem vzorcu in beneške slave je bilo konec. Silen peščeni vihar v Karolini V pokrajini Karolina je nastal nenaden orkan, ki se je pomikal v smeri proti obali. Orkan je zajel največje mesto južne Karoline, Carlston, in ga v nekaj urah odrezal od ostalega sveta. Ogromne količine peska, ki jih je nosil orkan s seboj, so padle tudi na druga primorska mesta. Orkan je povsod povzročil veliko škodo. Ker so pretrgane vse prometne zveze, podrobnosti o tej nesreči še niso prispele. Za povodniio nalez. bolezni Zaradi nevarnosti pred nalezljivimi boleznimi v poplavljenih krajih jugozahodno Louisiane, je guverner ukazal, naj se izseli 13.000 prebivalcev. V južni Louisiani je ostalo brez strehe 30.000 prebivalcev zaradi tropskih neviht in nalivov. Tudi lem prebivalcem grozi velika nevarnost, da bi se med njimi razpasel tifus ali malarija. Elektrika v padavinah Padavine imajo v sebi skoraj vedno električne naboje, ki so zelo raznovrstni. Za navadni dež so ugotovili, da je 80 odstotkov njegove celotne količine nabitih s pozitivno elektriko, medtem ko je 70 odstotkov nevihtnega dežja sploh pozitivno naelektrenih. Pri obeh zadnjih vrstah dežja nosi vsaka kaplja velik naboj s seboj, pri navadni vrsti dežja pa le majhne naboje. Velike dežne kaplje so pozitivno naelektrene, razpršene kapljice pa negativno. Spodnja stran obla-ka je negativno, zgornja pa pozitivno nabita. Električni naboj se izmenjava v oblaku samem. Zemlji dovajajo razne vrste padavin, in seveda tudi snežinke, toča, sodra itd., pomembne količine pozitivnih ali negativnih nabojev. Letošnji pridelek v Turčiji Po uradnih podatkih bo znašala žetev pšenice v Turčiji 6.5 milijona ton, ječmena bo 2.27 milijonov ton, rži 0.52 milijona, koruze 0.73 milijonov ton in bombaža 0.9 milijonov ton. Dela ob Tiberi končana Včeraj dopoldne je Mussolini svečano zaključil javna dela ob Tiberi, ki so se začela marca pred tremi leti. S lemi deli so preusmerili tok reke v štiri kilometre dolgo rečno strugo, ki pa je dvakrat globlja kot prejšnja in so tako bližnje kraje obvarovali pred nevarnostmi poplav. Na zemljišč«, ki so ga pridobili z izsušitvijo okolice okrog prejšnje struge reke, pa bodo zgradili pristanišča za vodna letala. Drobne Prvo tramvajsko progo je naredil francoski inženir Loubet, pa ne v Franciji, temveč v Ameriki, v Newyorku in to že leta 1842, * Redilnost mesa, mesnih, mlečnih in drugih izdelkov, ki jih človek potrebuje za svojo prehrano, ni vedno ista. Kilogram nasoljenega svinjskega mesa ima n pr. 2765 kalorij, holandskega sira 2545 kalorij, kurjih iajc 1663 kalorij, govedine 1591 kalorij, teletine 1179 kalorij, kozjega mleka 957, ribe 731, kravjega mleka 666 kalorij. Edina neodvisna zamorska država na »vetu je mala republika Liberija, ki leži na zahodnem obrežju Afrike med špansko pokrajino Sierra Leone, med francoskim Sudanom in Slonokoščenim obrežjem. Postala je neodvisna leta 1847 po velikih bojih med ameriškimi Severnimi in Južnimi državami v USA, ko je v Ameriki prišlo do osvoboditve zamorskih sužnjev, katere »o začeli pošiljati v Afriko in jim tam ustanovili samostojno državo. Država je popolnoma zamorska., belec, ki bi se naselil v njej, nima po ustavi nobenih pravic. * Najmanjša svetloba, ki fo človeško oko lahko zazna, j« svetloba milijoninke tiste svetlobe, ki jo daje navadna sveča na daljavo enega metra. # Otok Madagaskar, Iti je oddaljen samo 400'kilometrov od vzhodnega afriškega obrežja, ima tako svojevrstno živalstvo in rastlinstvo, prebivalstvo in jezike, da ga mnogi znanstveniki smatrajo za samostojno celino. Od živali, ki so posebnost Afrike, ne živi na Madagaskarju niti ena, čeprav so podnebne in druge razmere zanje ugodne, * Računajo, da mora navaden, normalno razvit človek spati po osem ur na dan. Potemtakem je človek, ki doživi šestdeset let, prespal dvajset polnih let življenja. * Čebelna matica znese na dan povprečno po dva do tri tisoč jajec. Kadar je pa dosti cvetja in *o čebele delavke najpridnejše pri graditvi satja, lahko matica znese tudi po pet tisoč jajec dnevno. Radio Program radio Ljubljana Torek, 15. avgusta: ? Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Slavni pevci (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 15 Napovedi — 13.02 Sprehod po Jugoslaviji (koncert Radijskega orkestra) — 14 Poročila — 19 Napovedi, Poročila — 19.20 Nacionalna ura; Meštrovičevi portreti II. (Branko Mašič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave (g Fr Lipah) — — 20.10 O potrebi počitnic (g. prof. Etbin Bojc) — 20.30 Pevski koncert ge. Majde Dugan-Lov-šetove, pri klavirja g. prof Čedomir Dugan — 21.15 Kqncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročita — 22.15 Veselje in žalost (koncert Radijhkega orkestra). Drugi programi Totrek, 13. avgusta. Belgrad: 20.20 Roške p«smi — Zagreb: 20.50 Klavir — Praga-Brno: 19.25 Lahka glasba — Sofij«: 20.30 Schumannov kvartete — Budimpešta: 20.05 Violina — Stoek-holm-Hiirbv: 21 Mozartov koncert Kim-Ho-renca-Turin: 21.15 Simfonični koncert — K obdani: 20.45 Orkestralni koncert — Riga: 20.10 Ljudski koncert. u n Množica je Sc večkrat poskušala, da bi se približala stražnici Inquilab zindabad«, kar je bilo oboje bojni vzklik Gandhijevega gibanja. Nasproti poslopja, na katerem smo čepeli mi, jc kordon policije zaprl cesta To so bili temni, bosopeti stražniki domačini. Bilo jih je kakšnih dvesto. Oboroženi so bili z nekakim ostrim orožjem, ki je bilo podobno krepelcu in s pendreki. Tudi petdeset stražnikov Iz Bombaya je bilo zraven in nekaj angleških policijskih seržantov, ki so bili oboroženi z revolverji. Ta ogromna procesija je nosila narodne zastave in napise, ki so bili napisani v angleščini. S temi napisi so napadali Anglijo in pozivali, da se bojkotira angleško blago. To je bilo prvikrat, da je bombayška policija skušala zadržati mirno procesijo. Voditelji Gandhijevega gibanja so se na vso moč trudili, da bi preprečili napad na policijo, ki je tvorila močno verigo. Voditeljem se je posrečilo, da so množico pripravili do tega, da je posedla po tleh. Množica je bila obrnjena proti policiji in angleški seržanti so tekali po ozkem prostoru med obema nasprotnikoma gori in doli. Večkrat je postal p^>* ložaj tako nevaren, da sem mislil, da bo prišlo do prelivanja krvi. Neprestano je bilo slišati kričanje in vzklike. Cestna železnica v središču mesta je obstala i" na stotine ljudi je splezalo na strehe v okolici. Ta nevaren položaj je trajal kakšne štiri ure. Od časa do časa so tu In tam napadli, da bi razbili policijski obroč. Pri takih poskusih je prišlo ob življenje na stotine ljudi. Neki Gandhijev pristaš je hodil med demonstranti in kričal: »Kdor je pripravljen-umreti, naj ostane, kdor pa ne, naj gre.« Toda nihče ni zapustil svojega prostora. Neki mladič se je s težavo skopal na spomenik pred npravnim poslopjem, da bi razobesil narodno zastavo, ^ To je pri ljudeh vzbudilo veliko pozornost in val vznemirjenja je zaplal skozi belo oblečeno množico. . Ko si je pri tem raztrgal srajco, je skočil neki sedeči, Gandhijev pristaš pred policijo in večkrat vzkliknil: »Ustrelite me!« Drugi so kazali koščke slabega kruha, ki so ga bili dobili od zaprtih Gandhijevih pristašev. Ob vsakem takem dogodka je množica vzvalovila, kakor da bi spustil skozi električno strujo. Prostovoljci so se prerinili skozi vrste sedečih in so nosili s seboj lončke, kangle in platnene posode, ki so bile napolnjene z vodo. Mnogokrat se je zgodilo, da so dali piti h kljubovalnosti kakšnemu stražniku. Gandhijevi pristaši »o namreč tako poskušali, če bi mogli pridobiti stražnike domačine in so tako izrabili vsako priliko. (Dalje prihodnjič,) Za jneoolovansko tiskarno » LJubljanti Jože Kramarič. - Izdajatelj: tni. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. - Rokopiaov ne vračamo. . »Slovenski dom« Izbajn vsak delavnik ob U. Mesečna oaročntna 1S din, u Inozemstvo O din. Uredništvo« Kopitarjeva ulica t-lIL Taleloo it *#0l do Upravni Kopitarjeva alle« 4.