222. Številka. Trst, v Setrtok 10. novembra 1S98. Tečaj XXIII. „Ediaoat" izhaja dvakrat na dan. razun ne.Ielj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. url O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob J), uri zjutraj. Namliii iia znaSa: Obe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, Četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine ne uprava De ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedelj*ke zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.)" GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. =iU Telefon Stv. S70. 4 nvč. V edinosti je raoČt Oglati fe računajo po vrstah v petitu. 7.a večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oplasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upriivnlfttvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo tu tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I piavuištvo. od-pravništvo hi sprejemanje tnseratov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadatr. Iidajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 9. »Wiener Abendpost« javlja, da ho jo v državni proračun za 1. 1899. postavila svota 100.000 gld., v svrho ustanove češke tehnike na Moravskom. I)liliji 9. Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo je sprejel brez spremembe člen 8., tičoči se zgradbe lokalnih železnic in prometa na istih. Tekom razprave je konstatoval minister za železnice, dr. pl. Wittek, da specijelno zvezo dalmatinskih železnic z istimi v Bosni niso predmet carinske in trgovinske zveze. Dunaj 9. Pododsek za bančno in valutne predloge je po daljši razpravi vsprejel člen 25., tičoči se pravic in dolžnoatij generalnega svdta in člen 27. o delovanju guvernerja. Nadalje so se veprejeli členi 28, 29, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 44, 15, 46, 47, 51, 52, 53, 54, 55 in sicer brez sprememb, v zraislu vladine predloge. Prihodnja seja bode v petek. Dunaj 9. Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo je sprejel člen 9., tičoči &e uravnave tarifov na železnicah, potem člen 10., tičoči se pošiljanja atašejev na konzulate. Vsi predlogi za spremembo so se odklonili. Prihodnja seja jutri. DllildJ 9. V današnji seji proračunskega odseka je poročevalec poslanec dr. Pientak na podlagi sklepov pododseka predložil novi načrt zakona o uravnavi plač državnih slug. Ta načrt se je, z nekoliko spremembami, sprejel v Specijalni razpravi. Nadalje se je sklenila resolucija, tičoea se oskrbi diurnistov v slučaju bolezni, invalidnosti in starosti. Dunaj 9. Kakor poročajo večerni listi, je poslanec vitez pl. Gniewosz sprejel poziv poslanca Wolfa na dvoboj. P O D L I 8 T E K. a BARON IVICA Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Večeslavov. Merilec je šel merit vinograd na obronek holmca, a jaz na vrh brega, da se navžijem lepote. .Sel sem na panj (štor) odsekane jablane tik groblja. — Bilo je krasno, prekrasno. Blizo mene priprosta bela cerkev, okolo nje mogočne stare lipe, za leseno ograjo za pokopališčem samo — holmc", obraščeni cvetlicami, a tu pa tam se je dvigal iz trave lesen križec, in tu pa tam visel je na križču uvel venec. Na vznožju in po holmcih bele kmečke hiše mej vrtovi, po zeleni ravnini se je vila Sava, drčal parni voz, a iz dimnika se je vil bel dim; solnee ga je probijalo, solnee ga je pozlačevalo. Nebo jasno kakor steklo, a daleč na obzorju se jo vzdigovalo ostro vrbovje Kleka, črno na rudečem zanebju. A vse jo bilo tiho, vse mirno. Sem in tja je začivkal cvrček, sem in tja zabrenčal kober —, kakšenkrat se je začul iz dola klic kmeta. Divota, krasota, dvojna divota za reveža, ki preživlja svoja leta delajo ves dan za pisalno mizo in gledaje revno, nelepo stran človeškega življenja. Zagledal sem se v to široko, dalekosežno sliko pod svojimi nogami, vid mi je jemalo to menjavanje in Dunaj 9. Današnji uradni list prinaša na prvem mestu očividno avtentično razglasilo o re-šenju vprašanja o Hentzejevem spomeniku v Budimpešti. Iz istega je posneti, da se ta spomenik postavi pred vojaško kadetno .šolo v Budimpešti na rakov, kjer se nahajajo ostanki onih bojevnikov, ki so padli mod obleganjem Budima. Spomenik se prej dostojno prenovi. Pari/ 9. Zdi se, da je sklenila kazenska komora, da dokonča preiskavo v reviziji procesa Drevf'us I »rž kakor je mogoče. Danes je bil zaslišan bivši vojni minister Cavaignac. Loildoil i). Na današnjem lord-majorovem banketu jo izrekel Salisbury najprvo svoje globoko sožaljo na umoru ecsaricc Elizabete in je pokazo-val na veliko ljubezen do cesarice, katero bo ji izkazali povsod. Nadaljevajo svoj govor je naznanil Salisburv, da se udeleži tudi Anglija kongresa proti anarhistom. Govornik je omenjal vspo-hov na Kreti ter se spominjal najnovejše nevarnosti za vojno, ki je sedaj srečno dpravljena Govoril je tudi o diplomatiških zvezah z Francijo. Salisburv je izrekel nadejo, da Angliji ro bode treba spremeniti svoje pozicije v Egiptu. 01'k 9. Reuterjova pisarna poroča: Iz dosedanjih nepopolnih poročil o volitvah je posneti, da so v 14 državah izvoljeni republikanski guvernerji, v dveh državah demokratični in v dveh fuzijonisti. Vest o izvolitvi Kosenfelda guvernerjem v Ne\v-Yorku se potrja. Glasom poročil o volitvah v legislaturo, došlih iz posameznih držav, je v senatu zagotovljena republikanska večina. Po dosedaj še nepopolnih poročilih o volitvah v zbornico reprezentantov, se je znatno povišalo število demokratiških glasov. Navzlic temu ostane večina v tej zbornici najbrže republikanska. V državi New-York so demokrati pridobili 10 sedežev. zlaganje barv in svetlobe, a misli so letale daleč — daleč! Saj njih ne veže nikdo. Nenadoma sem se zganil. Prebudilo me je kašlj nuje. Obrnil sem glavo. Za trohnelo ograjo je kopal človek grob. Niti opazil ga nisem poprej. Najedenkrat pa je vtaknil človek lopato v zemljo, naslonit se laktom na ograjo in kadfc iz navadne ilove pipe je jel ozirati so navzdol, kjer so kmetje vlekli za morilčevo vrv. Obrnil sem oko na tega Človeka. Poznal sem ga. Ime mu je bilo Janko Kruširf, svet mu je pravil »baron Ivica«. Zakaj? tega nisem vedel. »Barom je bil močen, plečast orjak, širokih, nabranih, nekaj ru-dečih lic, modrih utrujenih očij in zakrivljenega, rdečkastega nosa. Temni lasje so mu bili lepo počesani, brke zavito, obleka prikrojena bolj po mestnem in že precej zamazana ; na nogah je imel stare opanke, na glavi staro, modro, vojaško kapo, a okolo vratu robec od fine rudeče svile, jako umetno zavezan. Svet je govoril, daje pijanec, pohaj ač. Kolikor sem vedel, je bil to mestni težak; pometal jo in polival zagrebške ulice. Opazoval sem ga od strani: »baron« je stal kakor kamen, ni za malo se ni maknil, samo oči so se mu vrtele za sledjo mere-čih kmetov. Slednjič je opazil mene. »Dober dan, spoštovani gospod!« me je pozdravil Janko, dotaknivši se z roko vojaške kape ; — »Jurinidi se delfe?« je dodal, pokazavši s pipo na kmete. Kaiieja 9. Sehakir-pašu se je poslal ultimatum, vslod katerega morajo do 15. novembra zapustiti otok vsi turški častniki, vojaki iu žandarji brez izjemo; ravno tako tudi turške vojne ladije, ki se nahajajo pred Suda. Rim 9. Poslancem v konferenco proti anarhistom so imenovani Canevaro, senator Oanonico in prelat Sormani. Šolsko vprašanje na Goriškem. Zadnja »Soča« je prijavila jako poučnih podatkov za dobro umovanje tega vprašanja. Nas veže dolžnost, da po svoji moči pripomoremo do zbistrenja pojmov, zlasti sedaj, ko se hoče v zvezi s tem vprašanjem diskreditirati splošna taktika slovenskih poslancev na Goriškem, kar bi utegnilo imeti — ako bi bc posrečilo, in recimo, da tudi le deloma — usodnih posledic za borbo v velikem boju med italijansko hegemonijo in našo zatirano pravico. Le jeden del našega ljudstva — pravimo — naj se zbega in zmešnjava bode gotova: vera v poslance bi bila porušena in znjo vsa disciplina nase stranke. Vlada bi triumfovala, a homeričen zasmehovalen krohot bi odmeval po vsem laškem logu. Skrbeti moramo torej, da ne postane učiteljsko vprašanje ona lestvica, po kateri naj bi nasprotniki od desne in leve zlezli do takega cilja. Da odvrnemo to nevarnost, moramo poseči vsi vmes, da se zbistrijo pojmi: o bitstvu vsega šolskega vprašanja na Goriškem, o stališču, ki ga zavzem-ljejo do tega vprašanja slovenski voditelji in onem, na katerem stoje Italijani, kako se morajo razdeliti dolžnosti za rešenjc učiteljskega vprašanja in o sredstvih, ki naj pripomorejo do take pravične razdelitve bremen! Ves ta kompleks treba dobro pregledati in proučiti, predno sodimo ino obsojamo. »Da Bog da dober dan, Jankica«, sem mu odgovoril jaz — »a dii, delb se, leti je zopet stavil isti predlog veleč. dr. (Jregorčič, ker je došlo na dnevni red zopet vprašanje o »Agro Monfalconesc«, ko je šlo Lahom za pridobitev novega milijona gld. in je bilo upati, da se udajo radi tega za deželni šolski zalog, ker je bila tudi ona velikanska podpora zavisna od glasov slov. poslancev, in tedaj so baš nekateri učitelji na Vipavskem grdo ropotali proti dr. Gregorčiču, češ, da je stavil ta predlog radi tega, da je zavlekel rešitev učiteljskih prošenj radi delitve plačilnih razredov po desetinah (*/,0, 4/io» 4/l0, mesto l/lg, */m H/1S). Tako plačilo je dobil dr. G. takrat za svoj predlog. — Do rešitve ni prišlo, ker je vlada tako hotela in obljubila Lahom novo podporo za »Agro Monfaleonesc« tudi brez novega sodelovanja deželnega zbora. In tako so naši poslanci napenjali vse moči od slučaja do slučaja, da bi dosegli dež. šolski zalog, no, vselej brez vspeha! Lahi tega niso hoteli — in konce jc bilo vsakemu naporu! Naposled so se naši poslanci naveličali sramotnega hlapčevanja nestrpnemu lahonstvn — in so pred dvema letoma zapustili deželni zbor ob splošnem pritrjevanju naroda. To sredstvo so takrat spoznali za najboljše, da hi prisilili merodajne kroge, ozirati se na preprnvične zahtevo slovenskih poslancev. — Toda vlada se ni zganila in jc pridobila za najnujnejše potrebe najprej umrlega in potem sedanjega nadškofa, zahteve slovenskih poslancev pa je povsem prezirala, da-si so vso ob enem tudi po intencijali osrednje vlado in v zmislu državnih zakonov. In tudi letos, ko jc bil sklican deželni zbor, so se vršila zakulisna pogajanja med slov. in ital. poslanci v prvi vrsti o ustanovitvi dežel, sol. zaloga —toda tudi zdaj brez uspehu! in slov. poslanci niso vstopili, a deželni zbor je imel dve seji s pomočjo nadškofa. Res je, kakor so bili nekateri učitelji poučeni »izza kulis«, da o teh pogajanjih letos ni bilo govora o povišanju učiteljskih plač, ker so se razbila žc na razgovoru o deželnem šol. zalogu, ki je alfa in ornega za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu. Ali denimo, da hi bili mogli poslanci letos doseči le dežel. šol. zalog brez povišanja plač, lahko bi bili zadovoljni, brez skrbi bi lahko vstopili v deželni zbor, kajti s tem bi bilo za enkrat silno, silno ustrezno davkoplačevalcem. Zboljšanje učit. plač hi bilo potem le še vprašanje kratkega časa! Ako bi pa to nc šlo potom dežel, zbora, hi slovenski šolski okraji radi naložili male doklade za začasni poboljšek učiteljstvu, kakor je svoj čas delal, dokler je mogel, okrajni šol. svet goriško okolico. Takd je s tem deželnim šol. zalogom! Prav radi njega — nimamo deželnega zbora. Vprašamo: Kaj neki naj bi bili naši poslanci še storili? Na dan vsi oni, ki ste po časopisih in shodih in zasebno zmetali že toliko kamenja na nje! Povejte: Kaj naj bi bili še storili?! Kaj so zanemarili, kaj zagrešili ? ! « Ta izvajanja »Sočina« priporočamo v resen premislek vsem krogom. DOPISI. Iz Istre. (Izv. dop.) Shod primorskih učiteljev dne 3. t. m. je bil dobro obiskan. Italijanski učitelji se niso udeležili shoda. Prišli so učitelji iz daljnih krajev: Tolminskega, goriškega okraja, Poljščine in Kastav-ščine. Predsedoval je J. Valentič. Prisostvoval je vladni komisar. Na shod so prišli tudi gg. poslanec Mandid, dr. Rvhaf in Kamušdid. Čudno se nam je zdelo, da ni došel, da-si je bil v Trstu, g. urednik »Soče«. O uredniku ^Edinosti« smo vedeli, ^da jena potovanju. Razpravljalo se je živahno; osobito živo so razpravljali učitelji z Goriškega. Zlasti jc g. V. zanimivo razvijal bedo in položaj učiteljstva. Obsojal se je članek v »Soči«. Ukrenilo se je, da istrsko učiteljstvo izroči spomenico slo- vanskim deželnim poslancem v slovenskem, italijanskim pa v italijanskem jeziku. Istrsko in goriško učiteljstvo pošlje deputa-taeijo skupno na Dunaj. Ta ima nalogo: pokloniti se Njeg. Veličanstvu presvetlemu našemu cesarju oh 50-lctnici Njeg. vlade in vročiti Mu adreso o naših težnjah. Na dalje naj se deputacija pokloni in izrazi težnje naše: Ekscelenciji predsedniku ministerstva, naučnemn ministru ter pred-sedništvn »Slov. krščansko-narodne zveze«. Poslednjemu je priporočiti posebno, da hi skusilo pri— pomočjo družili klubov izprositi državno pripomoć za učiteljstvo, Deputacija ima torej nalogo do pre-jasne krone in vlade. Deputatom sta bila izvoljena za Istro : J. Valentič in .1 Jakac. Goriški učitelji so imeli posebe še shod dne 3. t. m. v Gorici. O tem gotovo dobite posebno sporočilo. Dasi se učiteljstvo glede napada na naše poslance ne vjerna z »Dixi«-jem, mu je treba vendar pripoznati, da je njegova zasluga, da se je učiteljstvo požurilo k hitremu delovanju. Morda hi se bila stvar še vlekla. In ker čas beži, bojimo se celo, da je še zdaj morda žc kasno. Gospod do-dopisnik je imel sicer plemenit namen, samo preveč razburjeno je pisal, osobito glede poslancev, kakor je sam pripoznal v »Edinosti« štv. 209. Našim istrskim poslancem se do sedaj ni izročila nikako spomenica, kakor onim na Goriškem (Gosp. V. jih je kazal poln kovček). Tudi nam poslanci niso kazali antipatije, pač pa nasprotno. Videli bodemo, kaj nam donese čas, potem bodomo sodili in obsojali. Prepričani pa hodimo, da bodo iskali kakov modus, da se v tem Jobziru spornzumijo z italijanskimi poslanci, kajti našo vprašanje je postalo jako resno in opravičeno. Zamolčati pa tudi ne smem, da učiteljstvo obsoja oni osobni napad na »I)ixi«-ja v »Edinosti« štv. 204. Kaj ima vendar stvar z osebo? Razvidno je, da je bilo osebnost že davno napeta in sedaj se je izrabila prilika. Sploh slovansko učiteljstvo nikakor nc sodi tako o njem, kakor ga napada in ovaja dopisnik. Saj je bil »Dixi« večletni odbornik in zadnja leta I. podpredsednik naše dične »Zaveze«. Dodatek u r c d n i š t v a. Dovoli te nekoliko opazk! Z osebnostmi je začel gosp. »Dixi« sam in v odgovor se mu sledile — osebnosti. »Dixi« morda ni bil tako jasen in ni tako očitno kazal na onega, katerega jc mislil, kakor je bil potem jasen globoko užaljeni napadanec. Toliko jasen pa je l»il »Dixi« vendar, da ga v Istri morda ni uinel le kakov svetopisemski »jedini tujec v Jeruzalemu«. To je moralo boleti napadenega, tem bolj, ker so radi njega morali pretrpeti krivičen napad vsi poslanci istrski, o katerih smemo reči s polno pravico, da so vsi brez izjeme iskreni prijatelji učiteljstva, in je med njimi celo tudi od italijanskih učiteljev po Istri visokospoštovaui Spinčid, ki se je v vsem svojem službovanju vsik-dar kazal pravega očeta učiteljem brez razlike narodnosti! Prav imate: kaj ima oseba z stvarjo?! Ravno zato ni nastopil g. »Dixi« baš srečno. Čujte I Mi nočemo povzdiguti nikogar preko mere in nezasluženo. Tudi slabosti nočemo potnjevati na nikomur — kamen pa naj pobere, hitro naj ga pobere oni (bodisi tudi gosp. »Dixi«), ki je — brez slabosti! Ali kraj vse naše nezavzetosti za posamične osebe moramo vendar povdariti, da se jc mož, ki je bil napaden po »Dixi«-ju, pokazal res moža v mnogih vihrah življenja ; da jo ta mož prebil nečuvenih preganjanj v borbi za prava naroda in da v vseh teh viharjih nikdar ni klonil duhom. Talce značaje treba spoštovati v z 1 i c osebnim n a s p r o t s t v o m. A gospod »Dixi« je — bržčas radi osebnih nasprotstev, ki so posledica lok. razmer — napal tega moža, in sicer tako, da gaje označil kakor nekakovtip začetnika vsemu zlu za učiteljstvo! To vendar ne gre tako in hi od našo strani kazalo na najgršo nehvaležnost, ako bi molčali, ko vidimo, da se meče grda senca na njega javno delovanje radi morebitnih, a nam nepoznanih lokalnozasebnih stvari. A s takim pojavom nehva-ležnosti do posamičnika bi bilo spojeno zajedno nc-odpustno zanemarjanje naroduo-novinarske dolžnosti, čim smo se uverili, da se kaže — kar se je tudi faktično zgodilo — v čudni luči vsa častivredna korporacija — h rvatako-elo vensko delegacija na deželnem zboru istrskem — kateri pripada dotičnik kakor mnogo uvaževani člen. Ali nas umetc, kaj smo hoteli reči? Ako nas hočete prav u met i, morate dobro premisliti, kako velik in mogočen aparat deluje noč in dan, neprestano, d a bi se poslanci poniževali v očeh naroda, premisliti, kolik trn so ti poslanci v mesu zistema na Primorskem! Ali niso taki napadi iz slovenskih vrst voda na mlin označenega, našim narodnim stremljenjem sovražnega prizadevanja? Dragi gospod! Vi opravičujete napad, došel od gospoda »Dixi«-ja, velikim razburjenjem, ali ne pozabite, daje tudi nasprotnik gosp. »Dixi«-ja človek, svojimi občutki, katerega je moralo boleti, ko je videl, kako se piše o njem. Želeli bi prav iskreno, da ne bi pozabili oni gg. učitelji, ki si prisvajajo nekako vodstvo med svojimi tovariši, da treba velike previdnosti zlasti in še posebno tedaj, kadar je borba za dobro stvar; sicer se lahko dogodi, da neprimerno postopanje kompromituje dobro stvar. Nadejamo so, spoštovani gospod, da nam tie bodete šteli v zlo teh-le opazek, kajti: tout eomprendre e' est tout pardonner! Politični pregled. V TR8TU. dne 10. novembra. Za mesto namestnika v Gradcu so se baje, kakor javljajo z Dunaja, jeli množiti kandi-datje. Prvi je bil predsednik kranjski baron H e i n, potem se jelo govoriti o deželnem predsedniku šlezkem, grofu Clarvju, ki naj bi šel popravljat trde pangermanske glave v prestolnici Štajerski, a sedaj se šepeta o grofu (ioessu, namestniku tržaškem. Za slučaj, tako nadaljuje naš vir, da bi grof Goesss res odpotoval v Gradec, pride v Trst namestnikovat gospod baron Hein iz Ljubljane. Sicer pa povdarja naš vir, da ne moro jamčiti za istinost tega sporočila, ali zatrditi more, da je došlo od zanesljive strani. Nemika netolerancija. Dobro nam je še v spominu, kako je zavriščalo v taboru naših Nemcev, ko je nedavno naša vlada izdala naredbo, po kateri naj bi se nekoliko strože gledalo na prste raznim inozemskim agitatorjem, ki po raznih shodili ščuvajo proti tej državi in nje nenemškim podanikom ter širijo izdajsko propagando. To so kričali izvestni nemški kričači o netoleranciji, o nasilju, o policijski državi itd. itd. In to jedino zato, ker so bili zadeti prusjaški agitatorji. Ta krik in tako hinavstvo se nam pa morajo gnusiti tem bolj, ko ravno Nemčija, njihov idejal, najbrezobzirneje postopa s podaniki tujih držav. Le-ti so izganjajo brez pardona, Znano je, kako se postopa s Poljaki, znano je, kako so morali v Poznanju poljski trgovci in posestniki, nastanjeni tam že desetletja in desetletja, kar v par urah zapuščati svoje imetje, izgnani od pruske policije; znano je, kako pruska vlada prepoveduje oel«5 znanstvene shode. V noveji čas se tako neusmiljeno postopanje prakticira proti danskim podanikom, ki morajo, z svojimi družinami vred, zapuščati deželo severno-šlesviško v kratkih 24 urah, a ravnokar je policija v Vrati-slavi izdala ukaz vsem podanikom avstrijskim slovanske narodnosti, da morajo v teku 14 d ni j zapustiti prusko ozemlje. Tako izgleda nemška tolerancija. Oni tam gori so kar najbrezobzirneji z našimi podaniki, tam gori ne poznajo nikakega usmiljenja, a od nas se zahteva, da bi bili z raznimi prusjaškimi pritepenoi potrpežljivi in tolerantni do samoubojstva. Ali smo res že vazali Prusjakov? Ako nismo, potem je zadnji čas, da se spomnimo tudi mi pregovora : kakor ti meni, tako jaz tebi! Politika Rusije. List »Novoje Vremja« je menil te dni, naj bi Rusija, čim bode rešeno krečansko vprašanje, ostavila evropski koncert, in naj bi se povrnila k tradicijonelni politiki svoji — svobodnih rok. To monenjc rečenoga lista ni ugajalo v visokih politiških krogih in listje bil prisiljen priobčiti izjavo, glasom katere vladni krogi ne odobrujejo onega članka, ker je isti naperjen proti nazorom vodilnih oseb vnanje politike ruske, od katerih dobiva »Novoje Vremja« navadno svoje informacije. Seveda je tu še vedno odprto vprašanje, v koliko je do take izjave pripomogel le pomislek, da ni bil sedaj pravi Čas za priobčenje onega članka. Kajti neovržna resnica je, da je liusija došla do sedanjo mogočne pozicije ravno po politiki svobodnih rok. Domače vesti. Pozor obrtniki po deželi i! Poroča se nara, da hodi sedaj po deželi, da pregleduje zapisnike o plačilih, neki Bidoli, ki pa ni v resnici nič druzega, nego nadzornik delavskih hiš v Trstu — lastnina zavarovalnice za slučaj ne/god — in pa po statutih tega zavoda tako imenovani »nalogoprimec« z a mesto tržaško. (Ti »nalogoprimei« so namreč organi zavarovalnice, ki imajo nalog udeleževati se uvedeb o kaki naznanjeni nezgodi, nadzorovati one, ki uživajo rento intd.) Jasno je torej, da ta Bidoli nima prav ničesar opraviti po deželi, ker — kakor žo omenjeno — je njegov delokrog le v mostu in je zbok tega položil prisego na magistratu in ne na na-mestniStvu. Opozarjamo torej naše obrtnike po deželi, da naj zahtevajo od rečenoga Bidolija potrebno pooblastilo, kakoršno mora imeti, izdano od načel-stva, da se uverijo na ta način, ali je isti res pooblaščen za poslovanje po vsem obsežju zavarovalnice! Tega poslednjega slučaja pa si skoro ne moremo misliti, ker no moremo umeti, kako naj po slovenski zemlji posluje in poučujeo brtnike človek, o katerem vemo za gotovo, da razun italijanščine ne ume nobenega druzega jezika! In poleg tega bi bilo zA-nimivo vedeti, kdo opravlja moj tem njegovo službo kakor nadzornik delavskih hiš in nalogoprimec v Trstu ?! Slednjič moramo vprašati zavarovalnico najresneje, zakaj ni javno razglasila — kakor tako zahteva i? 26. njenih statutov —, ime, sedež in okrožje delovanja rečenemu Bidoliju?! Pozor torej še enkrat, obrtniki po deželi! Ako že zavarovalnica sama noče spolnjevati svojih lastnih statutov, pa jo prisilite vi v to ! Pa tudi naši državni poslanci naj bodo opozorjeni na postopanje tržaške zavarovalnice; saj spada v področje te zavarovalnice vse Kranjsko, Dalmacija in Primorsko. To vendar ne gre, da bi par oblastuežev v Trstu, ki so slepi sluge magistratata, delali, kar hočejo, in bodisi tudi proti jasnim določilom predpisov in zakona. Neki^) o dvojni mori na Primorskem. Pišejo nam: Dobro stojo bili pogodili v odgovoru, ki ste ga dali »Pieoolu« pod tem naslovom na im-pertinenco, zagrešeno b tem, da je nesramnež zalučal našemu narodu nečuveno žaljenje v obraz, kakor da se ta narod vzgaja za — ječe. Verujte mi, gospod urednik: ako bi bilo drugačne razmere, ako bi vladal v avstrijskem Primorju drugačen zistem, ako bi ne bila v modi dvojna mera napram vsem, ki bivajo tu, ako bi so postopalo jednako strogostjo proti vsem in v vseh slučajih — verujte mi torej, da bi tudi »Picaolo« ne imel toliko poguma, da bi pisal o potrebi po-množenja ječ za — Slovence. Pač pa bi morda primanjkovalo ječ za — njegove pristaše. Dovoljeno pa mi bodi, ker že govorim o tem, da povem se nekaj svojega menenja o tej dvojni meri. Recimo, da bi se našel kdo, ki bi imel toliko poguma, da bi n a kakem višem most u v Trstu p r i g o v a r j a 1 t e j d v o j n i me r i, ki, vsaj po njegovem prepričanju, {obstoji in se rabi na Primorskem, prav gotovo bi dobil kratek in lako-ničen odgovor nekako tako-lo: »Saj so oni, ki sodijo in razsojajo, večinoma Slovenci«. Da, da, mnogo Slovencev imamo tu in tam, ali — — — — ne, križ čez usta! Ali to naj si zapomnijo merodavni činitelji, da se ves mirno in trezno misleči svet čudi razmeram, ob katerih je možno, da si takov irredcn-tovski nestvor, kakoršeu je »Piccolo«, upa v toli resnih časih, na toli drzen način in nekažnjeno Uriti norce iz poštenih državljanov! Pa že pride dan obračuna, ko se bodo treslo hlače marsikomu in ki nam prinese zadoščenja za vsa prebita žaljenja ! I z z a h r i b o v s k i p r a v i c o 1 j u b. Humor lopova. V »Triester Zeitung« čitamo : Včeraj smo sporočili o begu treh kaznen-cev iz kaznilnice v Kopru. Jeden iz te trojice, Carlini iz Bolcana, je že naslednjega dne pal svojim preganjalcem v roke, dočim so ostali dve kaznilniški rastlini, Cepirlo in Legiša, ki bolj poznata te kraje, še vedno veselita zlate svobodo in jeden njiju je eeM dal že znamenje življenja od sebe. Ob kanalu so namreč našli ovoj, v katerem je bila jedna obleka, kakoršno nosijo kaznenei in pa listek, podpisan od Cepi rlo-a. Na tem listku prosi namreč lopov poštenega najditelja, naj ta ovoj izroči redarstvenomu ravnateljstvu. Tej prošnji se je seveda ustreglo nemudoma! Videti je torej, tla humor lopovov ne živi saniu v »Brivcu«, ampak tudi v praksi. Delitev jubilejnih svetinj. Oni Častniki in neaktivno možtvo e. in kr.20batalijona Uivoev, ki bivajo tu in ki imajo pravico do jubilejske spominske svetinje, so vabljeni, da se udeleže slovesnega delenja, ki se bodo vršilo dne 2. decembra ob H. uri zjutraj zajedno tudi rr.ožtvu kadra tega batalijona na vežbališču velike vojašnice. Dotičniki naj prijavijo svojo udeležbo do IT), novembra t. 1. poveljništvu nadomestnega stotnijskega kadra v topničarski vojašnici (ulica Campo Marzio štev. 3.) Za družino K.....v Bojanu je podaril g. dež. poslanec Fran Dollenz 5 gld. Zrloti jo, da bi dobil še drugih posnemovalcev. Pevsko društvo »Zarja« v Hojami vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 1 J. novembra v prostorih gostilne »Konsumnega društva« v Bojanu s sledečim razporedom: 1. : »Jamska Ivanka«, koračnica, udara tamburaški zbor. 2. Iv. pl. Zaje: »Rojakom«, izvaja možki zbor s sprem-ljevanjem glasovira. 51. Vulz : »Pozdrav iz Bleda*, mazurka, udara tamburaški zbor. 4. Klinar-Huhnd: »Slepec«, izvaja mešani zbor. f>. »Venec na- rodnih pesmi«, udara tamburaški zbor. 0. Ig. Hladnik: »Pri oknu«,dvospev soprana in tenorja sprem-ljevanjom glasovira, izvajajo: A. P. II. R. in A. 7. G. J. Farkaš: »Valček«, udara tamburaški zbor. 8. J. Laharnar: »Vesela tovaršija«, izvaja mešani zbor. 9. Thimig : »Zmiraj krasna«, brzopolka, udara tamburaški zbor. 10. Ržalm : »Venec slovenskih pesmi«, igra na glasoviru A. (r. M. (r. Belb?: »Stempihar mlajši«, gluma v enem dejanju, 12. »Ples«. Vstopnina na veselico za osebo 30 nvč., sedeži 10 in na ples 30 nvč. Rodoljubi, ki narod in petje naše ljubite, Veselit se med svoje v Uojan pohitite! ODBOR. Nabergoj contra Spadont In Kanmarrhi eolitra Košuta. Poročili o teh dveh vzklicnih razpravah smo morali odložiti, ker sti nekoliko ob-sežneji, a nam je za danes ncdostalo prostora. Boj med dvema redarjema in aretovau-cem. Dvojica redarjev jo dobila sinoči nalog, naj aretujota nekega težaka, bivajočega na Acquedottu št, 18. Da pijani težak ni pozdravil redarjev baš r, veseljem, tega mu niti ne zamerimo, toda pograbil je tudi po gorjači ter je jel kakor besen udrihati po organih jnvnogn reda. Med aretovaneem in redarjema se je vnel tak boj, da so bili ranjeni — vsi trije in je moral zdravnik priti na liee mesta. Toda redarja sta vendar izvršila svoj nalog in nasilni težak je sedel vendar-le v ljuknji sinoči. Lastno mater sta ranila. Brata L., bivajoča v ulici Madonnina, sta se sprla med seboj in so jo bilo bati, da pride do hudih dejanj. V kritičnem trenotku jo posegla v mes njiju mati, kateri se je 8'car posrečilo, da je ločila razgreta sinova, toda o tem je sama dobila tako rano na glavo, da so morali odvesti na zdravniško postajo. Dvojico anarhistov so zaprli predsinočnjem oblastveni organi tržaški. Da sta dotičnika Itali- ZALOGA POHIŠTVA tvrdke AlessaMro Levi Miiizi v Trstu. Via RIborgo 21 in Piazza Rosarlo 2 (Aolsko poslopje). Zaloga pohištva i» tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjai. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parni k, ali na železniško postajo, ne da bi za to računi 1 stroške. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. SBC Moje pohištvo donese srečo. "Tp® nun, tega menda ne treba niti praviti. .Tednemuj je ime (iianetto Tellarini, drugemu Ciro Kieei. OI>a sta bila raznasevalea kruha v pekarni v ulici <'aserma blizu kavarne Commereio. Za nas je ta dogodek posebno zanimiv zato, ker dotični pek ne more videti slovenskih delavcev in najemlje raje delavee-nepeke iz kraljevstva, ki se pri njem še le pri uče tej obrti, da potem nadomeščajo domače delavce. Kaki tički mu prihajajo moj drugimi, kaže ravno ta slučaj. In k temu peku za ha j* prav mnogo okoličan k in okoličanov! Ob tej priliki smo videli tudi, kako prizanesljivo zna poročati »Piccolo«, ko mu gre za to, da pokriva svojce. Pripoveduje danes o tem are-tovanju, nc imenuje niti ulice, v kateri jc dotična pekarna, ampak pravile »v neki pekarni v — mestu«. Koledar. Danes v četrtek 1"). novembra: Andrej, spozn. Jutri v petek 11. novembra: Martin, Sk.; Antenodor. SolnČni: Lunin: Izhod oh 7. uri 15 min. Izhod oh uri 4f> min. Zahod „ 4. „ 13 „ j Zahod „ L „ 12 „ T« je 4t>. teden. Danes je 313. dan tega leta, imamo tnrej Se 5ii dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 10. Danes se je vršil dvoboj med poslancema Gniewoszem in NVolfom. Poslanec Gnie-wosz jc dobil v spopadu eden udarec s sabljo in potem, ker je sablja odletela, še enega po roki. Na to se jo dvoboj zaustavil. Nasprotnika sta si podala roko. Prvi udarec je lahke nravi, drugi pa nekoliko težje, pa vendar ni nevaren. Poljski in maloruski klub stn se podala korporativno v stanovanje poslanca Gnie\voBza, kjer so poslanci oddali svoje karte. (toneva 10. Danes se je pričela razprava proti L u c h en iju. Obtožnica obseza 20 strani in dolži Luchenija zavratnega umorstva. Ustopivši v dvorano, je Lueheni prijazno pozdravil sodišče »n občinstvo. Zločinec izgleda jako dobro in se vedno smeje pred-se. Zdi se, kakor da sc isti čuti jako počeščenega. Monakovo 10. »Allg. Zeitg.« odločno obsoja postopanje Schonercrjevo. Rečeni list oporeka najodločneje, da bi bil cesar Viljelm II., ko je govoril o varstvu Nemcem v inozemstvu, mislil sople-menike sploh, kajti mislil jc le na podanike nemške države, živečo v inozemstvu. Drugače ni razumel cesarja uikdo drugi razven Schonorerjeve stranke. Atc Iie 10. Predstojče imenovanje princa Jurija Grškega guvernerjem na Kreti vzbuja tu nado na skorajšnje združenje otaka z nmterjo zemljo. Pričakuje so tu agitacija med narodom v tem zmislu in se nadejajo izdatne pomoči od strani Rusije. London 10. Lord Salisbury je rekel v svojem včerajšnjem govoru, da so bile previdnostne naredbe vsaj popolnoma in neposredno potrebne. Teh odredeb Anglija ne more h kratu odpraviti. Govornik se nadeja, da no nastopijo nikako okolnosti, ki bi prisilile Anglijo, da bi morala spremeniti svojo pozicijo v Egiptu. Predlogu carjevemu je zagotovil govornik vse simpatijo in podporo Anglije. O Ameriki je menil govornik, da je pojav te sile med činitelji evropske diplomacije velevažen in resen dogodek, ki morda ni v prilog koristim miru, ki pa vender povspešuje koristi Anglije. Pari/ 10. »Matin« zavotovlja, da so se na včerajšnji konferenci admiralov storili velevažni sklepi, obsezajoči načrt za vojno na merju. »XIX. Siecle« javlja, da so priprave mornarice, provzročene po napetosti med Francijo in Anglijo, stalo prvo 10 milijonov. Najnoveja trgovinska yest. \ew-York 8. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 737/«, za maj 71'/*. Koruza za december iI8, za maj 30 . Mast 527. Dunajska borza 10. novembra 1898. T-i i , , . . vCeraJ ilnnc* Državni dolg v papirju......101-— 101-_ .•;..,» v Hrel,ru............100.80 100-80 Avstrijska rentn v zlatu......119(55 119-65 „ •: , r. v kronah.....101-45 101-45 Kreditne akcije...................354.75 .154-25 London 10 L*r.........120.fi0 120-60 m?rk ............ 11-78 11-78 Napoleoni........... 9.54 0.55 100 ital- lir.......... 43 80 43-80 Trgovinske vesti. Hii<1 i 111 peita lo. r-rni<'H za marec !> 7;t do 9-74, Punicu za september —do —— Ri za oktober —•— do —•— Knruza za maj 18M). 4 70 do 4 72. Koruza za oktober lKf)8. —■— do —Oves za marž &,{♦«—5*98. Oven za o-ktober —.— do —— Koruza: 545 do 555. Pfieoica: ponudbe in povpraševanja dobre — Prodaja 56000 met. Htot. Vreme: lepo. Iliinihunt: IO. Santo* good average za december 3175 za marc 32-&0 za maj Sili) za aept. 33 25 II a vre 10. Kava Saiilo« good a verage za november 38-— za ni are 3875 frankov za 50 klg. Velik zaslužek! za posestnike menjalnic, kupce, agente itd. originalne srečke (ne pisma na obroke), katere se oddajo lahko V velikem Številu. Ponudbe pod »Losgesclnift 7214« im Haasenstein & Vogler, Dunaj. letnih časih Barriera vscchia štv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal lijalov) v neh barvah po gld. ,'l.lii> in gld. 1-20 Zbirka fritanj« v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nvč. Možke srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz pliAa za gospe po 66, 75 novi*, in več samo v prodajalnici Pri 4 letnih časih Barriera vecchia štv. 7 Prijateljem dobre vinske kapljice pozor! V gostilni „Konsumnega društva pri SV. Ivanu" toči se izvrstno vino, in sicer novi in stari refošk ter belo domače. Vso |io 48 nrč. Za obilen obisk se priporoča „Konsumno društvo" pri sv. Ivanu. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne kiišljuj). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasliianju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Skfttljicn ■/. navodilom po 30 nvfi. Dobiva se jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" olielnsku palača, Trst. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto. Na zHhteviitije cenik in prospekt. Prva tržaška tovarna aparate n oapra?ljai Plina aceiilena tvrdke ROCOO Ji O. v ullot Sani ta it. 9. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. /"V Aparat na acetilen od Josipa Rocco, pa- ra i tentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, hdiko rabjen i ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih drufitev V »prejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hi.se, restavracije, gledaliSča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Veliku zalogu najboljega apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik Izbor svetilni o In pripuilkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica v uHel HanltiV fitv. v ulici S. Glorgoi i5tv. 1 Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vstrajanja, prodaja solz-ključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, VU 8. Lazzaro fttv. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. _ Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in ftivalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE. 1 najvišje povelle mmm c. m in Kr. apostolskega Veličanstva. XXXII. cesa kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija, jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 12034