Glasilo Društva strokovnih prevajalcev Slovenije Izide po potrebi Junij 1964 St. 4 VABILO na 3. redni občni zbor Društva strokovnih prevajalcev Slovenije ki bo v petek, 26. junija 1964 ob 19. uri v sejni dvorani v Beethovnovi ulici 10/1 v Ljubljani DNEVNI RED: 1. Začetek in pozdrav 2. Izvolitev delovnega predsedstva 3. Izvolitev zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika 4. Izvolitev verifikacijske in kandidacijsko-volilne komisije 5. Poročilo predsednika upravnega odbora o delu društva in Zveze strokovnih prevajalcev Jugoslavije 6. Tajniško poročilo 7. Blagajniško poročilo 8. Poročilo nadzornega odbora 9. Razprava o poročilih 10. Glasovanje o razreš^i ■'■'pravnemu odboru 11. Volitve v upravni odbor, v nadzorni odbor in v razsodišče 12. Razno. Člen.15 pravil določa: "Sklepi občnega zbora so veljavni, če je navzočna večina članov društva. Ce je navzočnih manj članov, se začne občni zbor eno uro kasneje na istem kraju in veljavno sklepa." Članarina za leto 1964 je plačljiva na občnem zboru. Ob plači¬ lu članarine dobe člani izkaznice. Kakor vselej, bo tudi ta občni zbor hkrati sestanek vseh znan¬ stvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije, predstavnikov obla- stev in drugih prijateljev našega gibanja - skratka vseh, ki dobivajo in bero "MOSTOVE". Vabilo velja prav tako tudi njim. Upravni odbor 2 PRE VAJALČE VA LISTINA. Na dubrovniškem kongresu Mednarodne zveze prevajalcev (Pederation Internationale des Traducteurs - PIT, 1963) je bila slovesno razglašena mednarodna listina prevajalcev v francoščini in angleščini: "La Charte'du Traducteur - Ibe Translator's Charter") kot temelj mednarodnega nravstvenega zakonika prevajalcev. Listina ima uvod in 40 členov v 5 po¬ glavjih : I. poglavje (čil. 1-12):Prevajalčeve splošne obveznosti*._ II. " (čil.13-19):Prevajalčeve pravice, III. " (čil.20-24)tPrevajalčev gospodarski in družbeni položaj, IV. n (čil.25-32){Združenja in sindikati prevajalcev, V. " (čil.33-40):Vsedržavne zveze in Mednarodna zveza prevajalcev. Predkongresni 2. osnutek listine je imel 44 členov. Do¬ ločila osnutkovih členov 20-23, ki so sodila v obveznosti, ne v pravice, so - kakor smo že predlagali v članku "Naših razgle¬ dov" 1963, str. 224 - uvrstili v I. poglavje. Izgladili so tu¬ di nekatera nesoglasja med francoskim in angleškim besedilom osnutka; nekaj manjših neskladnosti med tekstom je še ostalo kot posledica časovno zelo omejenega razpravljanja v Dubrovni¬ ku. V takih primerih smo v naslednjem slovenskem prevodu li¬ stine vselej izbrali klenejšo varianto. PREV AJAL ČE V A LIS TINA Mednarodna zvez a p reva jal cev ugotavlja, da se prevajanje uveljavlja v sedanjem svetu kot trajna, splošna in potrebna dejavnost; da z omogočanjem duševnih in gmotnih izmenjav med narodi bogati njih življenje in prispeva k boljšemu razumevanju med njimi; da je kljub različnim raz¬ meram, v katerih se opravlja, prevajanje priznati kot poseben, avtonomen poklic ; in želi v obliki -svečane listine postaviti nekatera obča načela,ne- ločljivo povezana s prevajalskim poklicem, posebno zaradi: - naglašanja družbene funkcije prevajanja, - natančne določitve prevajalčevih pravic in dolžnosti, - polaganja temeljev prevajalčevega nravstvenega zakonika, - 3 - - zboljšanja gospodarskih razmer in družbenega okolja, v katerih prevajalec opravlja svojo dejavnost, in - priporočila nekaterih pravil o ravnanju za prevajalce in njih poklicne organizacije, in tako pripomoči k priznanju prevajanja kot posebnega, avto¬ nomnega poklica, ter ^javlja Jaesedilo JListine,_ namen j ene jaačelnemu vodstvu prevajalca_pri jDpravljanju poklica. I. poglavje: PREVAJALČEVE SPLOŠNE OBVEZNOSTI 1- prevajanje je umska dejavnost s predmetom presajanja slov¬ stvenih, znanstvenih in tehničnih besedil iz jezika v je¬ zik, in zato nalaga osebam, ki se s prevajanjem ukvarjajo, specifične obveznosti, osnovane prav v naravi prevajanja,- 2- prevod naj bo vselej napisan na izključno prevajalčevo od¬ govornost, ne glede na značaj odnosa ali pogodbe med njim in uporabnikom. 3- prevajalec naj ne da besedilu tolmačenja, ki mu ni pogodu ali ki bi nasprotovalo dolžnostim njegovega poklica. 4- vsak prevod naj se ujema z izvirnikom in natančno poda nje¬ govo zamisel in obliko; tp vestnost je za prevajalca moral¬ na in pravna obveznost 5- vestnega prevoda pa ne smemo zamenjati z dobesednim, kajti vestnost prevoda ne izključuje takega prilagajanja, ki naj bi podalo obliko, razpoloženje in globlji pomen dela tako, da jih čutijo v drugem jeziku in drugi deželi. 6- prevajalec naj dobro zna jezik, iz katerega prevaja, zlasti pa naj obvlada jezik, v katerega prevaja. 7- prav tako naj ima obširno splošno izobrazbo, naj zadostno pozna snov prevodnega predmeta in naj se nikakor ne loteva prevoda na področju, ki presega njegovo znanje. 8- prevajalec naj se vzdržuje sleherne nelojalne konkurence pri opravljanju svojega poklica; zlasti naj ne sprejema nagrade nižje od tiste, ki je določena z zakonom, uredbami, običajem ali ceniki njegove poklicne organizacije. 9- sploh naj ne išče in ne sprejme dela pod pogoji, ki bi po¬ niževali njega ali njegov poklic 10- prevajalec naj spoštuje uporabnikove zakonite koristi s tem, da ima za pok 1 !eno skrivnost vse podatke, do katerih bi prišel ne osnovi zaip-n mu prev oda. - 4 - 11- ker je prevajalec soustvarjalec, ima posebne obveznosti do avtorja izvirnega dela 12- od avtorja izvirnega dela (ali od uporabnika) je dolžan do¬ biti pooblastilo za prevod tistega dela, in razen tega spo¬ štovati vse druge avtorjeve pravice. II. poglavje: PREVAJALČEVE PRAVICE 13- vsak prevajalec naj uživa glede svojega prevoda vse pravi¬ ce, priznane v deželi njegove dejavnosti drugim umskim de¬ lavcem. 14- ker je prevod umska stvaritev, naj uživa takim delom priz¬ nano zakonito zaščito. 15_ no+pmtakem je prevajalec nosilec avtorskih pravic do svoje¬ ga prevoda «=* .tma iste posebne pravice kot avtor izvirne¬ ga dela. 16- prevajalec torej uživa vse v avtorstvu zapopadene moralne in materialne pravice. 17- zato prevajalcu vse življenje ostane pravica do priznanja njegovega avtorstva prevoda, iz česar med drugim sledi: a) prevajalčevo ime naj bo jasno in nedvoumno navedeno pri vsaki javni uporabi njegovega prevoda ; b) prevajalec je upravičen upreti se vsakemu pačenju, kr¬ nitvi ali drugačnemu spreminjanju svojega prevoda j c) založniki in drugi uporabniki njegovega prevoda brez predhodne prevajalče , ” n privolitve ne smejo napraviti nobenih sprememb; d) prevajalec je upravičen prepovedati vsako neprimerno uporabo svojega prevoda in se glede prevoda sploh u- preti vsakemu ukrepu, ki bi škodil njegovi časti ali ugledu. 18- prevajalcu tudi ostane izključna pravica pooblastila glede objave, izvedbe, brezžične oddaje, nadaljnjega prevajanja, prireditve, spremembe ali druge predelave prevoda, in sploh pravica do uporabe prevoda v katerikoli obliki. 19 - " J — oda pripada prevajalcu denarna nagrada v pogodbeno ali zakonito določenem znesku. III. poglavje: PREVAJALČEV GOSPODARSKI IN DRUŽBENI POLOŽAJ 20- prevajalcu naj bodo zagotovljeni taki življenjski pogoji, da bo lahko učinkovito in dostojno izpolnjeval družbeno nalogo. 5 21- prevajalcu naj pripada delež uspeha njegovega dela, zlasti pa je upravičen do nagrade sorazmerne s trgovskim donosom prevedenega dela. 22- priznati je treba, da ima prevajanje lahko tudi obliko de¬ la po naročilu, in tedaj ima prevajalec pravico do nagrade, neodvisne od trgovskega dobička prevedenega delao 23 - prevajalski poklic naj uživa v vsaki deželi enaku zaščito, kakor jo uživajo drugi poklici z nadzorstvom cenikov, skup¬ nimi pogodbami, uzornimi pogodbami itd. 24- prevajalci naj uživajo vse prednosti, zajamčene umskim de¬ lavcem, posebno vse sisteme socialnega zavarovanja kot sta¬ rostne pokojnine, zdravstveno zavarovanje, doklade za ne¬ zaposlene in družinske storitve. IY. poglavje: ZDRUŽENJA IN SINDIKATI PREVAJALCEV 25- na enak način kot člani drugih poklicev naj prevajalci u- živajo pravico do ustanavljanja poklicnih združenj ali sindikatov. 26- poleg obrambe moralnih in gmotnih koristi»prevajalcev je naloga teh organizacij zagotavljati boljšo kakovost prevo¬ dov in obravnavati vsa druga vprašanja prevajanja. 27- te organizacije vplivajo na državne oblasti pri priprav¬ ljanju in uveljavljanju zakonodajnih ukrepov in uredb gle¬ de tega poklica. 28- imajo stalne stike z organizacijami, ki uporabljajo prevo¬ de (združenja založb, industrijska in trgovinska podjetja, javne in zasebne uprave, tisk itd.), da proučujejo in ure¬ jajo svoje skupne probleme. 29 - pri varovanju kakovosti v lastni deželi prevedenih del imajo stike s kulturnimi organizacijami, avtorskimi zdru¬ ženji, državnimi odseki PEN-kluba, književnimi kritiki, učenimi družbami, univerzami, tehničnimi in znanstvenimi raziskovalnimi zavodi. 30- poklicani so nastopiti kot razsodniki in izvedenci v vseh sporih med prevajalci in uporabniki prevodov. 31- upravičeni so dajati nasvete za izobraževanje in izbiranje prevajalcev, in sodelovati s specializiranimi organizacija¬ mi in univerzami za uresničevanje teh ciljev. 32- zbirajo iz vseh virov podatke, važne za ta poklic, jih da¬ jejo na voljo prevajalcem v obliki knjižnic, arhivov, revij in biltenov, ter v ta namen ustanavljajo teoretične in - 6 - praktične informacijske službe in organizirajo seminar¬ je in sestanke. V. poglavje: NACIONALNE ORGANIZACIJE IN MEDNARODNA ZVEZA PREVAJALCEV 33- če je v deželi več skupin prevajalcev, organiziranih bodi na pokrajinskem načelu, bodi po kategorijah, je zaželeno, da te skupine uskladijo si-oje dejavnosti v osrednji držav¬ ni organizaciji, pri tem pa ohranijo svojo osebnost, 34- v deželah, kjer še ni prevajalskih združenj ali sindikatov, naj bi prevajalci združili svoje sile za ustanovitev take organizacije s skladu z zakonitimi pogoji svoje dežele. 35- za uresničevanje svojih ciljev v svetovnem merilu s skupni¬ mi napori, so nacionalne organizacije prevajalcev poklica¬ ne, da se združijo v Mednarodni zvezi prevajalcev (PIT). 36- prevajalci naj bi se vključili v svoje nacionalne organi¬ zacije prostovoljno, njihove organizacije pa v Mednarodno zvezo. 37- Mednarodna zveza prevajalcev brani gmotne in moralne pravi¬ ce prevajalcev v mednarodnem merilu, zasleduje razvoj teo¬ retičnih in praktičnih vprašanj glede prevajanja in pomaga širiti kulturo po svetu. • 9 38- Mednarodna zveza prevajalcev uresničuje te namene tako, da predstavlja prevajalce v mednarodnem merilu, posebno z od¬ nosi z vladnimi, izvenvladnimi in naddržavnimi organi, u- deležbo na sestankih, ki uvegnejo zanimati prevajalce in mednarodno prevajalstvo, objavljanjem del in prirejanjem ali pripravljanjem kongresov, ki bi omogočali študij pro¬ blemov prevajnja in prevajalcev, 39- sploh pa Mednarodna zveza prevajalcev širi dejavnosti združenj vsake dežele do mednarodne stopnje, usklaja njih napore in določa smer skupnega nastopanja. / 40- nacionalna združenja in Mednarodna zveza prevajalcev, njih osrednja organizacija, črpajo moč, potrebno za uresničeva¬ nje svojih poklicnih ciljev, iz čustev skupnosti med pre¬ vajalci in iz dostojanstva prevajalstva, ki prispeva k boljšemu razumevanju med narodi in k širjenju kulture po vsem svetu. V novih pravilih našega društva so že obsežena naslednja določila listine: - v čil . 10-11 pravil;, čl. 30 listine (o pooblastilu društva, da nastopa kot razsod" , V in izvedenec v vseh sporih med pre¬ vajalcem in uporabnikom pro oda), in načela listine v njenih - 7 - čil. 8 in 9» po katerih noben član društva ne sme zasto¬ pati koristi naročnikov v nasprotju z interesi prevajalcev, niti sploh se ukvarjati z dejavnostmi, nezdružljivimi s temi. interesi; - v čl. 12 nravi l: le izjemoma je dopustno "podprevajanje", gl. načela listine (v čil, 13-19) o prevajalčevih avtorskih pra¬ vicah. Sama praksa, iz katere so zrasle že dosedanje spremem¬ be in dodatki pravil, bo tudi vnaprej rodila predloge novih dolpčil, zlasti takih, ki ustrezajo našim družbenim potrebam in našemu pojmovanju, v mnogočem različnemu od zahodnega. Dr„ Janko Golias MJVAŽNEJŠI SKLEPI 2, občnega zbo r a Zv « eze str o ko vnih prev a ja lcev Jugo slav y e, ki je bil 30., 11. in 1, 12. 1963 v Ljubljani Zveza strokovnih prevajalcev Jugoslavije , je na svojem drugem občnem zboru sklenila: 1- da je delo in organizacijo strokovnih prevajalcev Jugoslavi¬ je razširiti po vsem ozemlju SFRJ, da je kar najbolj okrepi¬ ti medsebojno sodelovanje, zlasti glede na izpolnjevanje praktičnih nalog na področju strokovnega prevajanja, ki naj zajame vse republike in vse naše narodnosti; 2- da je okrepiti prizadevanje, da se določi status strokovnih prevajalcev in da pride ta status v sedanjo in bodočo zako¬ nodajo; 3- da je okrepiti družbeno kontrolo nad strokovnim prevajanjem in s tem zagotoviti njegovo nujno potrebno kakovost, poveča¬ ti pa tudi odgovornost strokovnih prevajalcev, naročnikov prevodov ; 4- da je najtirpraktične oblike za nastanek novih strokovno prevajalskih in za izpopolnjevanje obstoječih kadrov, zla¬ sti z . itanavljanjem učnih zavodov in uporabo že obstoječih ustanov za strokovno izobraževanje. Ugotoviti je treba naj¬ boljši 'način in pridobiti sredstva za šolanje naših mladih kadrov v tujini; pri tem je zlasti paziti na kar največjo specializacijo pri izobraževanju kadrov. 5- vnovič smo si predočili važnost dela na strokovni terminolo¬ giji in na glosarjih za izboljšanje kakovosti strokovno- prevajalskega dela in vzgoje kadrov. To delo je po možnosti opraviti na zvezni ravni, pritegniti k njemu strokovne pre- *- 8 - vajalce vseh naših narodov in si prizadevati, da ho kar naj raznovrstne j* še in kar najbolj razčlenjeno po posameznih panogah. Zveza naj v ta namen vzpostavi ali okrepi sodelo¬ vanje z družbenimi, znanstvenimi in drugimi organizacijami in ustanovami. 6- zveza odobrava delo na terminološkem besednjaku z izenače¬ no srbskohrvatsko terminologijo, ker meni, da je to izred¬ no pomembna naloga, zlasti glede na načrt, da se razširi na slovensko in makedonsko področje, in bo to delo podprla. 7- občni zbor sklene v načelu, da postane "Lingvist" - glasi¬ lo strokovnih prevajalcev Hrvatske - zvezno glasilo. To ne pomeni, da odslej ne bi bilo več možnosti ali potrebe izda¬ jati občasne publikacije v posameznih republikah. Občni zbor naroča upravnemu odboru zveze, naj čimprej prouči pro¬ bleme glasila na podlagi elaborata, ki ga bo izdelala na občnem zboru izvoljena komisija, sestavi program ih fi¬ nančni načrt in opravi to preobrazbo skupno z republiškimi društvi. 8- strokovni prevajalci Jugoslavije bodo čimprej izdelali re¬ gister prevajalcev in si bodo prizadevali za kar največji razvoj sodelovanja med republiškimi društvi. 9- občni zbor pozdravlja izvolitev tovariša Zlatka Gorjana za predsednika PIT. Zveza strokovnih prevajalcev Jugoslavije si bo na vso moč prizadevala uresničevati cilje PIT in pod¬ preti njeno delo. V tej zvezi si bo prizadevala pritegniti kar največ članov za posamezne naloge, na novo izvoljeni komisiji za mednarodne zveze pa naroča, da to delo pospe¬ šuje in uskladi. 10- delo za sporazum o določitvi temeljnih načel in načina določanja avtorskih honorarjev je nadaljevati; na tem po¬ dročju je sodelovati z drugimi organizacijami, ki so nosil¬ ke avtorskih pravic. 11- občni zbor se zahvaljuje naši ljucski oblasti, ki je v teh nekaj letih od ustanovitve naše zveze močno podprla stro« kovno prevajalstvo v naši deželi. - 9 - IZID VOLITEV V ORGANE ZVEZE JE BIL TALE: 10 - PRAVILA Društva strokovnih prevajalcev Slovenije I. Značaj, naziv, območje in sedež društva Člen 1 Društvo strokovnih prevajalcev Slovenije je prostovoljna organizacija znanstvenih in tehničnih prevajalcev v Sloveniji, pri čemer je pojem "tehničnih" tolmačiti kar najširše. Društvo je včlanjeno v Zvezi strokovnih prevajalcev Jugoslavije in si z njo prizadeva za kakovostni razvoj znanstvenega in tehnič¬ nega prevajanja, ki ustreza koristim naše socialistične domo¬ vine in pridobitvam socialistične revolucije. Člen 2 Sedež društva je v Ljubljani. Kjegovo območje je SR Slovenija. Člen 3 Žig društva je okrogel s temle besedilom: "Društvo strokovnih prevajalcev Slovenije - Ljubljana". II. Kamen in naloge društva člen 4 Temeljne naloge Društva strokovnih prevajalcev Slovenije so: a- skrb za kakovost znanstvenih in tehničnih prevodov, b- usklajanje in delitev dela znanstvenih in tehničnih pre¬ vajalcev na ozemlju SR Slovenije, c- razvijanje, širjenje in poglabljanje zvez in sodelovanje s podobnimi organizacijami drugod- v Jugoslaviji in po svetu, d- strokovna pomoč članom in nečlanom pri njihovem prevajal¬ skem delu, e- varovanje koristi znanstvenih in tehničnih prevajalcev - tudi s tem, da jim pribori ustrezno zaščito avtorskega /to je kvalificiranega in vestnega/ prevoda, f- skrb za usposabljanje prevajalskega naraščaja,. g- organiziranje prevajalskega servisa in kakovostne kontro¬ le prevodov. 11 III o. _Člans tvo__in_organi_društva Člen 5 Član društva je lahko vsak prevajalec, ki se redno ukvarja z znanstvenim in tehničnim prevajanjem in čigar dejavnost se ujema s koristmi nase domovine. Znanstveno in tehnično prevajanje je poustvarjanje besedil s področij teoretične in uporabne znanosti v drugem jeziku po načelu,, da bodi vsebina izvirnika v prevodu jasna ob u- porabi. tis tega strokovnega izrazja, ki že obstaja,, če ga pa mi, pa tistega, ki ga prevajalec svobodno oblikuje po pra¬ vilih prevodnega jezika. K znanstvenemu in tehničnemu preva¬ janju je prištevati tudi ustno prevajanje /tolmačenje/ in pripravljalno /terminološko in slovnično/ delo. Prevajalec, ki želi postati član društva, predloži upravnemu odboru izpolnjeno vprašalno polo z dokazili o tem, da je znanstven ali tehničen prevajalec. Prevajalec, ki ga sprejme upravni odbor z navadno večino glasov, postane član društva. Članstvo v društvu je pripravljalno, redno in častno. Za sprejem v redno članstvo mora imeti prevajalec' tri leta delovne dobe kot prevajalec ali pa mora dokazati bodisi da je prevedel 50 avtorskih pol znanstvenih in tehničnih bese¬ dil, bodisi sicer ustrezno opravijeno delo. Stalnim sodnim tolmačem je šteti čas od imenovanja v delovno dobo, tistim prevajalcem in tolmačem pa, ki so nameščeni v podjetjih, u- stanovah ali uradih, je šteti čas od namestitve v tej funk¬ ciji. Na soglasni predlog upravnega odbora lahko občni zbor izvo¬ li za častne člane takšne osebe, ki imajo nesporne velike zasluge za društvo In za prevajanje v Sloveniji. Občni zbor lahko odvzame častno članstvo osebi, ki je s svojim obnaša¬ njem pokazala, da ni vredna te časti. Člen 6 Upravni odbor lahko z navadno večino glasov izključi rednega člana, ki se pregrehi zoper a/ koristi naše socialistične domovine, b/ namene društva ali prevajalsko poklicno etiko, zlasti če je kaj oddal v podprevajanje in nato podprevajalčevo delo objavil ali Izročil naročniku kot svoj prevod. Izključeni član ima pravico do pritožbe na občni zbor. 12 - Člen 7" Bedno članstvo v društvu preneha tistemu članu, a- ki se ukvarja s prevajanjem le v neznatni meri ali pa sploh ne, h- ki sam izstopi iz društva, c- ki kljub opominu 6 mesecev ni plačal članarine In d- ki umre. Člen 8 Dolžnosti člana eo: a- da opravlja svoje prevajalsko delo strokovno neoporečno, d- da se drži poklicne etike prevajalcev, c- da skrbi za svoje izpopolnjevanje, d- da pomaga s svojim znanjem^in izkušnjami vsem kolegom, zlasti mlajšim in manj izvedenim, da pomaga razvijati ka¬ kovost prevajanja v Jugoslaviji in po svetu ter da si pri¬ zadeva za skupne koristi društva in vseh prevajalcev. člen 9 Vsa dejavnost društva in njegovih organov temelji na prosto¬ voljnem in brezplačnem delu članov. člen 10. Pri sklepanju pogodb o prevajanju naj bi prevajalec predlagal, da se v pogodbo o prevodu sprejme za morebitne spore pristoj¬ nost razsodišča, ki ga izbereta društvo in naročnik. Člen 11 Gledš na vlogo društva kot zaščitnika koristi znanstvenih in tehničnih prevajalcev /člen 4 , točka e) / in na določbo te¬ meljne listine prevajalca, da "nastopajo združenja prevajalcev kot arbitri in izvedenci v sporih med naročniki in prevajalci", ne smejo člani zastopati interese naročnikov v nasprotju z in¬ teresi prevajalcev in se sploh ukvarjati z dejavnostmi, ki so s temi interesi nezdružljive. Člen 12 Oddajanje izvirnika v podprevajanje drugemu prevajalcu je ne¬ zaželeno. Dopustno je le v izjemnih primerih v mejah redne po¬ godbe med glavnim prevajalcem, pomožnim prevajalcem in naroč¬ nikom; v vsakem takšnem primeru mora glavni prevajalec vsaj 75 % prevoda - po težavnosti in po obsegu - opraviti sam. Prepis vsake takšne pogodbe je treba poslati upravnemu odboru društva. - 13 - Prevajalec ne sme izkoristiti prevajalske storitve človeka, ki mu je podrejen. Ime pomožnega prevajalca je treba objaviti tako kot se objav¬ lja prevajalčevo ime. Člen 13 Redni član ima tčle pravice: a- sodelovati na občnih zborih in na delovnih sestankih društva, b- voliti in biti izvoljen v vse organe društva, e- dobiti strokovno in pravno pomoč društva pri svojem preva¬ jalskem delu, d- opozoriti avtorja ali naročnika na realne ali jezikovne napake izvirnika in v izjemnih primerih -da bi odvrnil škodo - spremeniti pomanjkljiva mesta, o čemer mora na¬ ročnika takoj obvestiti. člen 14 Član društva dobi društveno izkaznico na enotnem obrazcu Zveze strokovnih prevajalcev Jugoslavije. Člen 15 Občni zbor je najvišji organ društva. Občni zbor se sestane enkrat na leto. Skliče ga upravni odbor društva. Ra zahtevo 20 % članstva ali po potrebi skliče uprav¬ ni odbor izreden občni zbor. Upravni odbor mora objaviti vabilo z dnevnim redom najmanj sedem dni pred občnim zborom. Sklepi občnega zbora so veljavni, če je navzočna večina članov društva. Če je navzočnih manj čla¬ nov, se začne občni zbor eno uro kasneje na istem kraju in ve¬ ljavno sklepa. Občni zbor odloča o vseh vprašanjih društva, daje upravnemu odboru razrešnico, voli predsednika, upravni od¬ bor, namestnike, nadzorni odbor in razsodišče, potrdi finančno poročilo in lahko spremeni pravila. Občni zbor sklepa z navadno večino glasov izvzemši primer, pred viden v členu 24 /prenehanje društva/. Vodi ga delovno predsed¬ stvo treh članov, izvoljenih na občnem zboru. Člen 16 Upravni odbor šteje 5 do 9 članov. Občni zbor izvoli posebej predsednika in posebej ostale člane in namestnike za dobo ene¬ ga leta. Upravni odbor lahko po potrebi pritegne sodelavce iz vrst članstva za nove naloge upravnega odbora. Izvoljeni upravni odbor se konstituira takoj po občnem zboru« - 14 - Predsednik sklicuje seje upravnega odbora* Če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomestuje podpredsednik« Predsednik lahko povabi na seje upravnega odbora člane in tu¬ di nečlane društvo, katerih navzočnost se mu zdi potrebna in koristna« Upravni odbor sklepa z navadno večino, če je navzočnih nad polovico odbornikov. Člen 17 Upravni odbor je pristojen, da a/ sklepa o sprejemu in izključitvi članov ter izvaja disci¬ plinsko oblast, b/ določa organizacijsko strukturo društva in npr. ustanavlja sekcije, uredniški odbor društvenega glasila ipd. kakor tu¬ di krajevne krožke po Sloveniji, c/ vodi in nadzira prevajalski servis in kontrolira kakovost prevodov, d/ skrbi za avtorske pravice in minimalne tarife prevajalcev, e/ upravlja premoženje društva, f/ skrbi za usposabljanje prevajalskega naraščaja, g/ usmerja prevajalsko dejavnost članov v skladu s členi 4,6 in 8 do 12, h/ sklicuje občni zbor in na njem poroča o delu društva. člen 18 Na zunaj zastopa društvo predsednik, če je zadržan, podpred¬ sednik,če sta pa oba zadržana, kak drug član upravnega odbo¬ ra po predsednikovem nalogu. Člen 19 Občni zbor izvoli tudi nadzorni odbor, ki šteje tri člane.Nje¬ gov mandat traja leto dni. I z voljeni nadzorni odbor se konsti¬ tuira takoj po obenem zboru. Nadzorni odbor kontrolira materi¬ alno poslovanje društva, pregleduje poslovne knjige, in temelj- nice ter poroča občnemu zboru. Če odpade kak član med poslov¬ nim letom, kooptira nadzorni odbor na njegovo mesto novega čla¬ na. člen 20 Občni zbor izvoli tudi razsodišče, ki šteje tri člane. Njegov mandat traja leto dni. Izvoljeno razsodišče se takoj po občnem - 15 - zboru konstituira. Razsodišče se sestaja po potrebi in odloča o morebitnih sporih med člani v društvenih zadevah. Morebitni spori med članom in društvom sodijo v pristojnost upravnega odbora po čl* 17, točki a/. Če kak član razsodišča odpade, ko- optira razsodišče na njegovo mesto novega člana. IV.. Materialno poslovanje Člen 21 Društvo strokovnih prevajalcev Slovenije je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Društvo ima lahko tčle dohodke: a/ vpisnino in članarino, b/ subvencije, c/ prispevke interesentov ali skupin interesentov za prevode, d/ morebitne presežke društvenih dejavnosti, e/ gapuščine in danila. člen 22 0 materialnem &r n pn^JLovne knjige. člen 25 Občni zbor sklepa o spremembi pravil z navadno večino navzočnih članov. Spremembo pravil lahko predlaga katerikoli Član. Člen 24 Društvo preneha po sklepu občnega zbora, sprejetemz;dvetretjin~l, i sko večino na obenem zboru navzočih članov. Sekretariat Izvrš¬ nega sveta SRS za prosveto in kulturo prevzame društveno premo¬ ženje v hrambo do ustanovitve društva s podobnim programom z namembo, da mu ga izroči. V* Končne določbe Člen 25 Ta pravila začno veljati, ko jih sprejme občni zbor in potrdi pristojno oblastvo. 16 - SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Republiški sekretariat za notranje zadeve Št. C5/8-024/57-63 Dne: 31/12-1963' L ».S . Ljudska Republika Slovenija Državni sekretariat za notranje zadeve Ljubljana Republiški Sekretar Riko KOLENC l.r. ' "MARAGERSTVO" IN PREVAJANJE Po členih 11 in 12 naših novih pravil, soglasno spreje¬ tih na občnem zboru društva 15» novembra 1963 in, potrjenih v sekretariatu za notranje zadeve SRS,, je "podprevajanje" ne¬ zaželeno in zelo oteženo, član društva torej ne sme izkori¬ ščati znanja in truda drugih prevajalcev, ki za to ne bi prejeli vsega honorarja ali bi drugače ostali zapostavljeni; ne bo več dopustno "managerstvo", se pravi tisti preživeli abuzus, ko manager - kot kapo z 'naročnikovo.plačo - najame prevajalce, sam pa ne prevaja. " Taka dejavnost oškoduje ne le neposredne žrtve, temveč kvari najdragocenejši kapital društvo - zaupanje in tovarištvo med delavci v istem poklicu. Načelni predpisi proti "podprevajanju" so vsebovani že v mednarodni prevajalčevi listini, sprejeti na 4. kon¬ gresu FIT-v Dubrovniku /septembra 1963/, čl. 13-19. Zato. ti predpisi /čeprav še niso v tako j‘asni obliki kot v Slo¬ veniji izrečeni v pravilih vseh drugih republiških društev znanstvenih, tehničnih in leposlovnih prevajalcev/ vendar ve¬ ljajo po vsej Jugoslaviji. .Vh: V 3. številki "MOSTOV" smo priobčili' poročile--odbora FIT za mednarodni register strokovnih prevajalcev in seznam strok v nizozemskem prevajalskem registru. Naš upravni od¬ bor je sklenil izdati register za Slovenijo po priporočilih FIT, torej po nizozemskem seznamu. Zato so mu potrebne pri¬ jave članov, ki jsa-j obsegajo številčno označbo in naziv ene dveh ali treh strok,! ki je prevajalec zanje specializiran, in morebitno navedbo, da prevajalec prevaja tudi besedila NAŠ REGISTER - VABILO K PRIJAVI - 17 - iz dragih strok. Razen tega naj. navede jezike, iz katerih pre¬ vaja, v katere prevaja in za katere je zaprisežen kot stalni sodni tolmač. Naposled.naj navedene svoj natančen pisemski na slov in najprej zasebno, potem pa poslovno telefonsko številko z navedbo, kje je zaposlen. Upoštevajte, da živimo v dobi specializacije in poglab¬ ljanja v svojo stroko, kakor tudi v jezika ali jezike. Preti¬ ravanje glede strok je omejeno z maksimiranjem na tri, glede jezikov pa vam svetujemo, da vpišete med pasivnimi le tiste, ki jih res razumete vi /ne pa vaš besednjak/,, med aktivnimi pa tiste, ki vam v govoru in pisavi tekd brez hujšega zatikanja in ki imate v njih znatno besedišče. Na poliglote gledajo v svetu brez simpatije in zelo kritično. Bolje navedite en tu¬ ji jezik, ki ste v njemdobro podkovani, kakor pa ducat jezi¬ kov, kar vam bo v očeh klientov bolj škodovalo kakor koristilo Slovenščina, srbohrvaščina in makedonščina so jeziki,, ki jih je treba posebej navesti. Navedite jezike po zaporednosti ob¬ vladanja, torej vselej materin jezik na prvem mestu, aktivne posebej in pasivne posebej. Upravni odbor bo na podlagi prijav sestavil register. V dvomu bo pozval člana, naj predloži dela iz stroke, ki je po svoji prijavi zanjo specializiran. Odzovite se temu vabilu čimprej 1 Register pojde v veliki nakladi na naslov podjetij in ustanov pri nas in na tujem. Na¬ ši naročniki bodo odslej izbirali prevajalce po registru, s čemer bo naš prevajalni servis razbremenjen.. Rok za prijave je 1. september 1964» NOV NAČIN IZRAČUNAVANJA DAVKA NA AVTORSKE HONORARJE V Uradnem listu SERJ štev. 11 od 11. marca 1964 je bila objavljena odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o viši¬ ni in načinu ugotavljanja stroškov v postopku za obračun in plačilo davka od dohodkov od avtorskih pravic, ki je začela veljati 19» marca 1964. Za dohodke do vključno 10. marca 1964 so se obračunavali stroški za originalna dela, prevode in druga avtorska dela v višini 15 % /razen za kiparje/, tako da je osnova za 15 od¬ stotni davek bila le 85 % prejetega zneska in je davek dejan¬ sko dosegel 12,75 % obračunanega kosmatega zneska prejemkov. Če hočemo iz določenega neto zneska izračunati davek, mo¬ ramo izplačani znesek pomnožiti z 0,146 131 816. če smo to prišteli izplačanemu znesku, smo dobili bruto znesek honorar¬ ja. Z novo uredbo se'obračunavajo stroški, kot sledi: Za znanstvena, strokovna, književna, publicistična, skla¬ dateljska in filmska dela ter za likovna dela /kiparska, sli¬ karska in grafična dela ter dela s področja uporabnih umetno¬ sti/ - 35 % od kosmatega dohodka za prvo izdajo takega dela, 18 - oziroma za prvi izvod likovnega dela, za drugo in naslednje izdaje oziroma izvod se priznava 18 % na račun stroškov. Za izvajanje umetniških del /igranje na instrumente, petje, gledališka ali filmska igra, recitacije in pod./, za prevode, idejne skice, snemanje filmov ipd. razen za patente in tehnične izboljšave - 25 % od kosmatega dohodka za prvo iz vedbo, izdajo ipd. Za vsako nadaljnjo izvedbo itd, se prizna¬ va 15 % stroškov. Avtorji morajo pred prejemom dohodkov od avtorskih del predložiti izplačniku pismeno izjavo, za katero izdajo gre. Tistim, ki niso avtorji dela, temveč samo imetniki pre¬ moženjskih avtorskih pravic /dediči in drugi imetniki/ se pri najo samo stroški Jugoslovanske avtorske agencije/ Zaradi spremenjenih zneskov stroškov so se spremenili tudi odstotki dejanskega davka glede na kosmati - bruto doho¬ dek in imajo sedaj štiri različne stopnje. V zadnji vrstici razpredelnice naznačene številke- pa povedo,.za koliko moramo zmanjšati neto zneske avtorskih honorarjev, da dobimo osnovo, ki šteje za določanje davka na osebni dohodek. Za zneske, ki smo jih prejeli do 18. marca 1954, velja ena sama stopnja, namreč 17,19193 %, ki jih od¬ štejemo od prejetega neto-zneska avtorskih honorarjev. Za pozneje prejete zneske pa odštejemo različne zneske, ker so - 19 - priznani različni odstotki stroškov, če pa je kdo od 19. marca dalje prejemal na primer samo avtorske honorarje za prevode v 1. izdaji, bo od prejetih zneskov odštel 28,16901%, kakor kaže številka v 3. vrstici 3« stolpca. Ob tej priliki naj opozorim še na spremembo obveznosti glede odpiranja žiro računov, ki ga uvaja v Uradnem listu SFRJ št.' 45 z dne 13. 11. 1963 objavljena odredba o pogojih in rokih, v katerih morajo odpreti žiro račune posamezniki, ki dobivajo dohodke od državnih organov in družbeno pravnih oseb in o načinu plačevanja s sredstvi na teh računih, ki velja od 21. novembra 1963. Po tej' odredbi nastane obveza od¬ piranja žiro računa takrat, ko avtorski honorarji in dohodni¬ ni podvrženi dohodki /čl. 61, 70 in 71 uredbe o dohodnini/ presežejo v tekočem koledarskem letu 100.000.- dinarjev. Dokler ta znesek ni dosežen, mora predlagatelj računa na računu ali na posebni vlogi, naslovljeni na izplačnika, izja¬ viti: Od 1. januarja tega leta pa do danes nisem imel skupaj s tem prejemkom v znesku din .... . toliko dohodkov, da bi presegali 100.000..- dinarjev, in zato nisem dolžan od¬ preti žiro računa. Take račune mu izplačnik izplačuje di¬ rektno. Tudi če kdo že ima odprt žiro račun, niso izplačniki obvezani nakazovati izplačila na žiro račun, če je predla¬ gatelj računa dal prej omenjeno izjavo. Če pa imetnik žiro računa to zahteva, mu mora izplačnik novi račun nakazati na žiro račun. Kdor ima žiro račun, pa misli, da ne bo imel v tekočem letu za 100.000.- dinar jev takih dohodkov, /.a^bi bil obve¬ zan odpreti žiro račun, lahko svoj obstoječi žiro račun prekliče. Ing. Branko VAJDA 20 - HONORARJI TOLMAČEV IN STROKOVNIH PREVAJALCEV V 2. številki "MOSTOV" je izšel članek s tem naslovom, ki je očitno zadel v živo,- Prevajalci zelo povprašujejo po tisti številki in kar naprej moramo odgovarjati na vprašanje s tega področja. Ker se je število prejemnikov. "MOSTOV znat¬ no povečalo, smo sklenili, članek prilagoditi spremenjenim razmeram in ga vnovič priobčujemo. Višina honorarjev se ravna po svobodni pogodbi med na¬ ročnikom in prevajalcem ali tolmačem. Obvezne tarife, ki bi togo predpisala višino honorarjev, po našem mnenju sploh ni mogoče določiti, ker so prevodi in prevajalci različni. Pač po je m® č določiti 1. minimalni honorar, ki ga predvideva "prevajalčeva listi¬ na" v točki 8 , in 2. temeljni honorar, ki mu je dodati pribitke in ki mu je odtegniti odbitke spričo določenih okoliščin. Naš upravni odbor se je posvetoval o višini honorarjev in določil kot minimalni honorar tiste postavke, ki so priobče¬ ne v 2. številki "MOSTOV" /junij 1963/ kot povprečne, tj. 16.CC0/1»0v0/0.35 za prevode v slovenščino, 20.0C0/1.250/0.6 za prevode iz slovenščine in 24.000/1.500/6.8 za prevode iz drugih v druge jezike; navedene dinarske zneske za avtorsko polo, avtorsko stran in tiskarsko znainenko je razumeti neto. Spričo dinamike cen pri nas meni upravni odbor, naj zna¬ šajo odslej temeljni honorarji, ki naj bodo izhodišče za pri¬ števanje nize navedenih pribitkov in za odštevanje morebit¬ nih odbitkov tile zneski: Honorar za prevode lia avtor¬ sko polo din na avtor¬ sko stran din na t/z par Iz drugih jezikov v slovenščino 19.2CC.- 1.20C.- 64 Iz slovenščine v druge jezike 24.000.- 1.500.- 80 Iz drugih v druge jezike 28.800.- 1.80C.- 96 Navedene honorarje je razumeti neto, torej brez odbitka če¬ sarkoli /tudi dopolnilnega proračunskega prispevka/. Sodni tolmač je zavezan plačevati dohodnino, ki ima strmo posto- pico; zato bo računal sorazmerno več. Od tistih prevodov, ki so priznani kot avtorska dela, je treba plačati 11.25 % davka na avtorske honorarje in - če posreduje Jugoslovanska avtor¬ ska agencija , 3 % provizije zanjo - torej skupno 14.25 %. Bruto honorarji znašajo torej: 21 - l Honorar prevode "Brez posredovanja~”iTu- goslovsnske avtorske agencije S posredovanjem Ju¬ goslovanske avtorske agencije_ na avtor-na avtor¬ sko polo sko stran din din na t/z par na avtor- na avtor- na sko polo sko stran t/z din din ' par Ako se odločimo vzeti navedene temeljne cene, si moramo biti predvsem na jasnem, da se ne bomo mogli togo ravnati po njih, Navadno bomo morali gornjim postavkam nekaj prišteti ali pa od njih kaj odbiti. Pribitki: 1. Objektivni pribitki a/ pribitek za nujnost, če rok ni zadosten /zadosten rok ustreza storitvi 2-3 avtorskih strani na delavnik, ker moramo domnevati, da ima vsak prevajalec še svoj glavni poklic, ki ga veze 7-8 ur. Ko nam bodo dali svobodni poklic s socialnim zavarovanjem, pa se bo d&evia storitev prevajalea^povečala na 6 - 9 avtor¬ skih strani na delavnik. Če zahteva stranka večjo storitev na dan, ji bomo honorar ustrezno zvišali. b/ pribitek na težavnost. Prevode izrazito težavnih be¬ sedil,. zlasti tistih, ki nujno zahtevajo pritegnitev enega ali več strokovnjakov, bomo zaračunali draže. c/ pribitek za redkost jezika" Jezike lahko razvrstimo v več kategorij redkosti, npr., takole; kategorija jezik __ prva srbohrvatski, nemški in italijanski druga angleški, francoski, madžarski in vsi slovanski jeziki razen srbohrvatskega tretja španski, nizozemski, švedski, norveški, danski in islandski Četrta vsi drugi Kajpada lahko razvrstimo jezike tudi kakorkoli drugače. Za vse kategorije , izvzemši prvo, je upravičen pribitek, ki se po kategorijah stopnjuje. 22 c/ pribitek za kopije« Normalni prevod je tipkan v enem izvodu« Za kopije je upravičen pribitek« 2o Subjektivni pribitki Kdor obvlada jezik in stroko tako mojstrsko,.da je vsa ka cenzura odveč. in. da je prevod goden za tisk in objavo in vzdrži tudi najstrožjo kritiko, bo računal več kakor tisti, ki svoji nalogi ni v tolikšni meri kos« Odbitki: 1. odbitek za obsežnost ali periodičnost« Večji obseg /npr. nad 2 avtorski poli/ ali periodičnost dela /npr« za re¬ vijo/ upravičujeta zmeren odbitek - seveda le, če je rok zadosten. 2« odbitek za rok. Ako je rok tolikšen, da pride manj od ene avtorske strani na delavnik, je upravičen primeren odbi¬ tek. 3. odbitek za tipkanje. Prevod v čitljivem rokopisu, ki ni tipkan, je vreden manj od tipkanega«. Za tipkanje in ko- lac ion ir or. je je odbiti na avtorsko stran za slovenščino din 80«- za jezike prve kategorije din 100«-, druge 120«-, tretje 140«- in četrte 160«-. Koliko naj prevajalec zahteva od stranke in koliko naj znašajo pribitki in odbitki, je treba pač prepustiti njego¬ vemu občutku za tržno ravnotežje. Vsak naj sam kritično oce¬ ni svoje znanje in naj svoje delo prodaja po konkurenčni ce¬ ni, sicer bo ali ostal brez dela, ali pa se bo pregrešil zoper poklicno čast prevajalca /točka 9-11 in 25 "Listine’'/« Naj navedemo primer: V zagrebu imajo -tehničnega prevajalca, ki ima zbrano tehnično terminologijo upoštevnih jezikov v tolikšni popolnosti in preglednosti, da je - tudi spričo svojega siceršnjega jezikovnega znanja - kos vsakemu prevo¬ du iz svoje stroke v okviru teh jezikov. Ena avtorska stran /na Hrvatekem jo imenujejo "kartica"/ stane pri njem din 4.0C0.-. Dejansko ima dela na pretek, ker so njegovi prevo¬ di res zanesljivi in za industrijska podjetja je mnogo manj važno, da plačajo za "kartico" štiri tisočake kot to, da prevod zdrži vsako kritiko. Ta informacija je iz leta 1961« Morda je cena medtem narasla sorazmerno z zvišanjem življenj¬ skih stroškov. Tolmači na konferencah in. predavanjih dobe po din 1.500,- neto na uro, če tolmačijo hkrati v več jezikih, pa več. Še nekaj besed o razmerju med honorarji leposlovnih in strokovnih prevajalcev. Vemo, da znašajo honorarji leposlov¬ nih prevajalcev, ki jih plačujejo založniška podjetja za prevod proze v slovenščino, približno polovico tistega, kar je normalno za strokovne prevode. Zakpj ? So močni razlo¬ gi, ki utemeljujejo to razliko. Naj navedemo najvažnejše: 1. pri nas uživa tisti književni prevajalec, ki prevede na leto vsaj 600 avtorskih strani leposlovnega ali znanstve¬ nega besedila tako, da mu pristojni organ prizna umetni- štvo, če to besedilo izide v knjižni obliki, popolno - 23 - socialno zavarovanje, ne da bi “zanj posebej kaj plačal. Prispevek za to socialno zavarovanje je obsežen v 15%- nem davka na.avtorske honorarje, ki ga plačujejo književ¬ ni prevajalci in ki ga zanje plačujemo tudi strokovni prevajalci /prav tako ga plačujemo tudi za književnike in za izvajalce likovne in likovne uporabne umetnosti/, Mi si pa doslej še nismo mogli priboriti socialnega za¬ varovanja kljub večletnim naporom. Zato se založništvom ponujajo prevajalci, ki bi bili radi deležni te ugodnosti, mn-ogo bolj kakor bi se. sicer, kar seveda pritiska na ho¬ norarje. 2. leposlovnemu prevajalcu skoraj vedno zadostuje pasivno znanje tujega jezika, ker prevaja domala izključno v ma¬ terin jezik, strokovni prevajalci pa prevajamo pretežno v tuje jezike in moramo zato aktivno znati te jezike,, se pravi vsej 17 let študija plus večletno jezikovno prakso s študijskim bivanjem v tujini. 3. besedišče leposlovnega prevajalca se v splošnem omejuje na književni in pogovorni jezik, mi pa moramo razen tega obvladati še svojo stroko ali svoje stroke s strokovno terminologijo v vseh prizadetih jezikih vred. Res je, da tudi leposlovni prevajalec - včasih - potrebuje strokov¬ ne izraze in tedaj vidi, kako malo mu pomaga splošno jezikovno znanje,, ker se mora zateči po pomoč k strokov¬ njaku /lingvistu, tehniku i.dr./. 4. prevajanje leposlovne umetnine je - ne glede na težav¬ nost -užitek svoje vrste. Tak prevajalec se mora poglobi¬ ti v izvirnik^ vnovič doživljati tisto, kar je doživel avtor, vsrkati in obnoviti mora vso njegovo ustvarjalno misel, v sebi jo mora predelati, asimulirati v svoji osebnosti v duhu svojega naroda in nato povedati av¬ torjevo misel in podati njegova čustva tako, kakor bi to izrazil pisatelj lastnega naroda. Vsako ustvarjanje osrečuje in prav tako osrečuje poustvarjanje. Pravi le¬ poslovni prevajalec zato ljubi svoje delo, opravlja ga z vnemo, da ne rečemo s strastjo,, in to založnik skoraj vedno brezobzirno izrabi. Pri prevajanju pogodb, zdravni¬ ških poročil in investicijskih elaboratov je tega estet¬ skega doživetja in užitka mnogo manj, in zato mora stran¬ ka plačati, če hoče imeti prevod. Leposlovnega prevajal¬ ca je laže izkoriščati,, strokovnega teže. Leposlovni prevajalci se radi ponašajo s tem, da so njihovi prevodi umetnine, kar jim uradno potrdi ali ne potrdi pristojni organ. Takšna potrdilo imajo sicer ponekod denarno vrednost, so pa bolj ali mahj subjek¬ tivna in zato nezanesljiva. OBDAVČENJE SODNIH TOLMAČEV Gledš obdavčenja sodnih tolmačev je naša Zveza pred¬ lagala Zveznemu sekretariatu za finance olajšave. Nato je v "Uradnem listu SFRJ" št. 3C z dne 31. julija 1963 izšla - 24 uredba o spremembah im. dopolnitvah tarife za prometni davek. Sprememba, ki zadeva sodne tolmače, se glasi takole: "člen 2 V V. delu tarife se spremeni tole: V točki II, 1.odstavek je po besedah: "ni moč uvesti ta davek" narediti piko, dosedanje besedilo po teh besedah pa je nadome¬ stiti s temle novim besedilom: "Kazen tega ga ni moč. uvesti na honorarje za odvetniške storit ve, za storitve patentnih inženirjev in stalnih sodnih tolma¬ čev, prav tako pa tudi ne na pristojbine za obrede verskih organizacij in duhovnikov". Člen 3 Ta uredba začne veljati z dnem objave v "Uradnem listu SFRJ". RP št. 185 25. julija 1963 Predsednik Beograd, Zvezni izvršni ssvžt M Peter Stambolič l.r." Naši Zvezi, zlasti pa prizadevnemu tovarišu dr. Bogdanu Novkoviču, se za uspešno prizadevanje prisrčno zahvaljujemo. DRUSVENA KNJIŽNICA Vsak prevajalec ne more imeti vseh besednjakov, leksi- konov in priročnikov, zlasti ne tistih, ki jih potrebujemo le poredkoma ali izjemoma. Zato si društvo prizadeva pridobiti si izbrano knjižnico, ki naj jo člani po potrebi uporabljajo. V naši knjižnici v društvenih prostorih Gosposvetska l/II so za zdaj.na voljo naslddnje knjige in revije: K N J I G E Nabavna cena din Nouveau Larousse Universel. Dictionnaire encyclopčdique en deux volumes.Pariš 1959 12.461,- Elsevier's DIctionary of Cinema,Sound,and Musič in slx Lahguages: English/American, French, Spanish, Italian,Dutch, and German. Amsterdam, 1936.-CLASON 10 . 938 ,- W5rterbuch techriischer Ausdrticke. I.Band: Englisch-Franzbsisch-Deutsch-Serbokroatisch. Tehnicka knjiga Beograd 1961. RISTIČ- OBRAT)CVIČ -VASIC II. Band: Serbokroatisch-Englisch- Fr_anzbsisch-Deutsch., Idem 6.000,- - 25 - Nabžpjp^cena Splošni tehniški slovar SAZU I. del A - 0 Ljubljana 1962.II.del P-Z Ljubljana 1964 Mnogojezična terminologija varjenja in so- , rodnih postopkov. Terminološka komisija In¬ ternacionalnega inštituta za varjenje ~ Association Suisse pour la Technigue du Soud;age, Balo (Angleško,dansko,finsko, francosko,italijansko,nemško,nizozemsko, norveško., slovensko, srbohrvatsko, špansko in švedsko) 1. snopič, 2. popravljena izdaja 1958: Plamensko.varj en j o 2. snopič 1955: Splošni izrazi: Izvedba, značilnosti in preiskovanje varov 3. snopič 1958: Obločno varjenje 4. snopič 1961: Uporovno varjenje (Angleško, češko, dansko,finsko,francosko,italijan¬ sko, nemško, nizozemsko,norveško,poljsko, romunsko,rusko,slovaško,slovensko, srbo¬ hrvatsko, špansko, švedsko,turško), .Slovenski elektrotehniški slovar.Elektroteh¬ niška zveza Slovenije I.'Elektrotehniško izrazje.Ljubljana 1956 Skupina 05: Osnovne definicij e.Ljubljana 1957 Skupina 07: Elektronika, Ljubljana 1959 Skupina 10: Stroji in transformatorji. Ljubljana 1958 Skupina 11: Statični pretvorniki Skupina 12; Magnetni transduktorji,Ljubljana 1961 Skupina 15: Skupina 16: Skupina 20; Skupina 35: Skupina 40: Stikalne plošče in aparati, Ljubljana 1960 Zaščitni releji,Ljubljana 1963 Merilni instrumenti,Ljubljana 1961 - Elektromolianska uporaba električ¬ ne energije Eloktrotermija. Ljubljana 1962 Dictionnaire International de Eondorie. Comitč International. desAsoocj.ati.ons tecnniques ae Eonaeno. Eranjais aeutsch, English,espanol,italiario Nederlands,norsk, svanska, Dunod Pariš 1962 Heinz KtlPPER: Worterbuch der deutschen Umgangsspraclie I II Idem, Hochdeutsch-Umgansdeutsch. von A bis Z III 8 . 000 *- 17 . 020 .- 4 . 160 *- 9 . 820 .- 7 . 600 .- 6 . 400 .- 5 . 500 .- - 26 - France TOMŠIČ: Slovensko-nanški slovar. DZS Ljubljana 1961 r-r r' O S2 -- • - 'Stanko BULC:. Slovar tujk. Obzorja Maribor : ‘ 1963 dh.Janko KOTNIK:Slovensko-angleški slovar. DZS Ljubljana 1962 Ružena ŠKERLJ: Angleško-slovenski slovar. DZS Ljubljana 196.0 dr.J.PRETNAR - Dr.J.KOTNIK :Francosko- slovenski slovar.DZS Ljubljana 1960 Dr. Janko KOTNIK: Srovenskg-francpski slovar»DZS Ljubljana 1959 Anton Bajec -PaVie Kalan: Italijansko - slovenski slovar.DZS Ljubljana 1960 Janko JURANČIČ: Srbohrvatsko-slovenski - slovar.DZS Ljubljana 1955 Dr. Janko PRETNAR : Rusko-slovenski slovar. ; ... DZS Ljubljana 1964 MATIČIČ - BRAZ -KURET -RANKEL-TOPLAK- KCLARIČ : Turis tično- gostinski slovar.DZS Ljubljana R - E ; V. I J E LINGVIST - časopis za strane jezike Društva stručnih prevodilaca Hrvatskev Izlazi mjesečno. Zagreb. BABEL - Revue internationale de la traduction publike par la Fdddration Internationale des Traducteurs /FIT/ avec le concours de 1'UNESCO. Langenscheidt KG, Berlin Mttnchen. Organe t rime s trie 1. LEBENDE SPRACHEN. Zeitschrift fiir fremde Spr.achen in Wissenschaft und Pražiš. Izhaja vsak drugi mesec. VAN TAAL TOT TAAL, Tijdschrift van het Nederlamde Genoot- schap van Vertalers. Izhaja petkrat na leto. L'INTERPRETEL' 'Bulietin delAssociation d'Interpretes et de Traducteurs, Groupement International, de Dipldmds de 1'Ecole d'Interpretes A^niversitč de Geneve/ Nabavna cena din 1,800,- 1,500,- .. 1.800,— 1,600.- 1 . 400 ,- 1 , 200 ,- 1 . 200 ,- 800,- 3.600,- 520 .- - 27 - NEKAJ GRADIVA K POVOJNEMU NEMŠKEMU SLANCU Med številnimi novimi izrazi nemškega slanga, ki po vojni postopoma pridobiva domovinsko pravico v slovarju občevalne nemščine,, bi navedel le pet vzorcev v zanimivih prenesenih pomenih - 1 samostalnik,, 2 pridevnika in 2 pri¬ slova: 1. Wucht /os novni pomen -teza,sila/: za stvari: eine tolle Sache, za osebe: ein Prachtmensch, oboje samo po¬ hvalno,. medtem, ko je "toll" v podobnem pomenu lahko tudi negativen /"Obupen"/', 2 . besthrzend osupen,osuplj.iv: "erheblich,erstaunlich, masslos, verblčtrfend" \ v želji po še moč¬ nejšem stopnjevanju je prišel v modo /So¬ zd a j zelo redki/ deležnik glagola "bestiir- zen" kot pridevnik mere, bržčas pod vpli¬ vom bogatejših angleških terminov v delež¬ ni ški kot pridevniško-prislovni obliki, n. pr-.. "shocking,startling, astounding" *, 3. schrag /osnovno -poševen/ v pomenu: - za glasbo - vroč /angl."hot"/, schrage Mu&ik,; o - za človeka im dejanje: moralno ne oporečen,kazniv, kriminalen*, schrager Junge,.schrages D ing^ 4. gemau /natančen, točno / kot odgovor v pomenu "gevviss, ja doch! " ; /gotovo,seveda, pač,, da l/ n. pr. "Sind Sie aus Mlinchen ?" "Gemau! Morda je to vpliv angleškega "Exactly", ali pa "Quite ! - slang za "quite so !" in nemara ruskega "tak točno !" 5. viellelcht /morda/ v pomenu "pa zai*es" /z začudenjem/, n. pr. "Der ist vielleicht hungrig l - "No, ta ■>. je pa zares hudg sestradan !" To je "understate- meht" po angleškem vzoru. Pred vojno bi rekli: "Na, der ist aber hungrig !" Za zdaj samo teh nekaj primerov v pojasnilo zelo zanimivih povojnih tendenc: mladostnega ! /in vojaškega/ intenziviranja, s svojo antitezo "zmanjševanjem" intenzitete: in gotovo tudi vplivov okupacijskih jezikov. Dr. Janko Golias - 28 NEKAJ ANGLEŠKE TERMINOLOGIJE O PROIZVODNJI POLSTI (FILCA) iglana polst iglanje zavojno platno vrečevina groba vreča needle felt needling bagging gunny bag jute Processing obdelovanje jute breaking machine lomilnik puller trgalnik rag pulling stroj za machine trganje cunj super picker shredding machine specialni "picker" drobilnik carding machine Garnett machine game tt ing garnett wire card wire thready shake Willey machine bin hopper feed weigh pan feed sheet sheet = apron = belt = plate roller peripheral doffing comb plate revolving latticed apron take-off and layering sliver doffing comb mikalnik "Garnett" stroj game tiran j e "Garnett" obloga mikalna obloga nitkast, raz- vlaknjen tresilni "Willey"stroj posoda polnilnik tehtalo nakladalni trak trak valj oboden snemanj e greben vrteč se letvast trak snemanje in polaganje pramen snemalni greben lapping apparatus navijalna na- the feed in-line produc- tion camel-back lapper pivoted doffing roller to oscillate lapper jigger sheet delivery sheet wadding speed coupling pressing rollers bul.ky stripper plate needle punchiiig machine to needle-punch conveyor apron high production needling area the Controls rate of draw speed of punches moving stripper plate the bed-plate needleboard needle gauge barbed po rt ion denier triangulated. double reductior spacing protrusion needled fibre prava dovajalec nepretrgana proizvodnja grbasti navijalec okreten snemalni valj nihati navijalec trak, ki se sunkoma giblje dovajalni trak koprena spajanje brzine stiskalni valji nerodno debel slačilni trak iglalni stroj iglati brezkončni trak veleprodukcija iglalna plos¬ kev krmarj ehj e brzina pretega hitrost pre¬ bodov gibalna sla- čilna plošča teme 1 j na plošča iglasti greben debelina igle del z zazobki denier /šte¬ vilka niti/ trikoten dvojna zožitev razmaknitev štrlenje iglano vlakno - 29 slitting unit paralna enota cutting head rezalna glava draw-off rolier rolling-up unit spraying latex stiffening backing spray gun doctor blade lick roller staple length opening coarse covered Garnett machine clothed Garnett machine snemalni valj navijalna enota oprašitev lateks (kavčuko¬ vo mleko) okrepitev ojačenje brizgalna pišto¬ la "doktor" rezilo rah1Jalni val "stapel"aolžina razvlaknjenje hrapav Garnett stroj s hrapavo oblo¬ go Garnett stroj s fino oblogo lagging dacron the twist sleeves open-rended machine needling head milled •to full, toplotna izolacija dakron (=sintetično pralno blago, ki se ne uskoči in ga molji ne jedo) zasuk obojke stroj z odprtim kon¬ cem igla/na glava valjkano to mili valjkati shrunk uskočen on order že naročen single head z eno glavo double head z dvema glavama fr. Janko Golias MEDJEZIČNB ZGODBE GE BI VEDELI, PIA J HOČEJO V Narodni biblioteki v Beogradu je nenadoma začelo primanjkovati prevajalcev za nemški jezik. Nemških dopisov se je nabralo, zato je neki uslužbenec odšel k upravniku, da bi zvedel, kaj naj store. "Odgovarjajte vsaj v domačem jeziku", je naročil upravnik."Saj bi odgovarjali, če bi vedeli, o čem pi¬ šejo v dopisih.." /"DELO", 15.3.1964/ DVE PREVA JALSKI CVETKI - V Beogradu so tiskali razglednice, ki kažejo "Bunar Robova", in tako je postal "Robbov vodnjak" Vodnjak sužnjev ; - Nekje so prevedli poročilo o preskušnji japonske ribiške ladje, po vrnitvi iz podredja atomskih poskusov na Pacifiku, z Geigerjevim števcem, in v naglici zapisali,- da so bili ubogi ribiči pregledani z violinskim svovoerr" c ® • - 30 - j ] | ij * • ! ena govori francoski, druga pa prevaja ! I I “ I • — ■ VSEBINA Vabilo na 3.redni občni zbor Dr. Janko GOLIAS: Prevajalčeva listina Najvažnejši sklepi 2.občnega zbora Zveze Pravila * • • • *.. "Managerstvo" in prevajanje ...... Naš register - vabilo k prijavi .... Nov način izračunavanja davka na avtorske honorarje . ..... . Honorarji tolmačev in strokovnih prevajalcev Obdavčenje sodnih tolmačev . , . Društvena knjižnica . . . Dr. Janko Golias : Nekaj gradiva k povojnemu nemškemu slangu .... Dr. Janko G-olias: Nekaj angleške terminologije o proizvodnji polsti (filca) Med jezične zgodbe .............. Stran 1 2 7 10 16 16 17 20 24 24 27 28 29