Številka 157. Trst v soboto 9. junija 1906. Tečaj XXXI. Isiiajs vsaki dan rudi cb nedeijali in prazniR.n ob 5. nri, ob ponedeljfrli ob 9. iri zjntraj. Posamične številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) v mncgib tobakarnah v Tr tu iii okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini. čsv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 2 V, mm|; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ."»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave ^dinosf. — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Naročnina znai% za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 uesece '5 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovanm pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgto Galattl 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna bonsorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. -ccccc^ Poštno-hranilnični račun St. 841.<»>2. V edinosti je moč! TELEFON it« v. 1157. Po govoru dra. 0. Rybara o volilni reformi. i. Dr. Rvbar je v zadnji seji mestnega sveta, ponudil Italijanom ogledalo, da vidijo v njem velikega kozla, ki ga je vstrelila municipalna, delegacija se svojim predlogom glede volilne reforme. Jn pogled v to zrcalo je imel na strani italijanske večine čudovit in karakterističen efekt. Neposredno po govoru Rvb.i-revem se je nudil opazovalcu z galerije inte-resanten prizor, ki je kazal vso zadrego, v kateri so se nahajali gospodje. Slednjič — v skrajni zadregi — se je dvignil dr. Mrach, da bi rešil situvacijo, ki je bila naravnost obupna. In res je točno — iii rešil. Na argumentacijo Rvbarevo, oprto na neoporečno statistiko, ni vedel dr. Mrach nuditi druzega nego nekoliko fraz o viši — kulturi Italijanov. Tudi o tej kulturi Italijanov — povprečno računano, o tisti kulturi, ki je last širokih mas, in ne o tisti, ki je privilegij malega števila izvoljenih — bi mogli prirediti interesanten obračun z drom. Mrachom. Ali pustimo to in primimo raje italijanskega govornika za ono drugo besedo, ki je invol-virala nekako pripoznanje, da Slovenci niso sami krivi, če so zaostali v kulturi in da slovenski narod že najde svojo pot v bodočnost. Ali logika dra. Mracha hodi svoje posebne poti. ki ga dovaja do zaključka: zato, ker so v minolosti po krivdi d r u z i h t r p e 1 i krivico v tem. tla so jim poklicani faktorji odrekali sredstva za kulturni napredek, n a j jo trpe tudi nadalje 11 a uživanju političnih pravic! Drugi ljudje, ki mislijo nekoliko bolj logično in pravično, bi rekli, da volilni reformi na podlagi splošne in enake volilne pravice je ravno ta namen, da onim slojem in narodom, ki so bili po dosedanjem socijalnem in političnem redu zapostavljeni in zanemarjeni, pripomore do primernega zastopstva, ki naj bo čim intenzivneje branilo in povspeševalo doslej zanemarjene socijalne, politične in gospodarske interese teh slojev in narodov, da se tako poravna stara in vnebovpijoča krivica. To je ravno, česar nočejo umeti italijanski gospodje, da volilna reforma na podlagi splošne in e 11 a k e volilne pravice more imeti le namen, da odpravi privilegije posamičnih slojev in narodov ! Gg. pa igrajo nelepo. neiskreno in zavratno ulogo. Od ene strani bi hoteli ustvarjati videz, da z navdušenjem polagajo ■ voj tribut zahtevam moderne dobe demokra-riziranja vsega javnega življenja, dobe torej, ki ne pozna socijalnih in političnih bogov ali polubogov. na drugi strani se pa krčevito trudijo, da bi ohranili oltarje svojih — privilegijev. Kdor umeje duha moderne dobe, kdor pošteno misli s populariziranjem političnih pravic, ta se ne bo skliceval na predno- j sti, do katerih je prišel ob krivičnosti socijalne in politične uredbe, kise ima r a v-jno odpraviti z volilno reformo, ne bo torej zahteval za-se volilnih privilegijev v imenu namišljene svoje više kulture ! ! Dr. Mrach je oporekal tudi dru. Rvbaru, da ne privošča dalmatinskim Italijanom par-; lamentarnega zastopstva, čeprav so — tako je zatrdil dr. Mrach — dalmatinski Hrvatje ! sami pripoznali Italijanom pravico do politič- j nega zastopstva. Kar nam dr. Mrach predstavlja tu kakor suho dejstvo, ni še z ničemer dokazano in nam ni ničesar znano, da bi bili dalmatinski Hrvatje na obvezen način obljubili Italijanom en dalmatinski mandat. To pa je tudi povsem irelevantno vprašanje ozirom na izvajanja dra. Rvbai-a. On ni nič rekel, ali privošča ali ne privošča dalmatinskim Italijanom kako zastopstvo v državnem zboru, ampak je konstatoval tehnično nemožnost, da bi se v Dalmaciji ustvaril volilni okraj, ki bi bil absolutno zagotovljen Italijanom. Eklatantno ilustracijo za to trditev Rvbarevo nam daje celo tista občina v Dalmaciji, na katero se Italijani z nekim ponosom sklicujejo in jo s posebnim povdarkom vodijo v svojih računih kakor svojo „narodno posest*4. To je zadarska občina. (,'e bi to občino, vso, kakor je, hoteli priklopiti h kakemu čisto italijanskemu volilnemu okraju, bi ta okraj nehal biti — čisto italijanski, ker bi mu zaderska občina dovela volilcev, ki bi bili po 7s italijanski, po -/3 Pa — hrvatski. Če bi pa hoteli samo zaderske Italijane priključiti h kakemu volilnemu okraju, morali bi občino razdeliti in ločiti po delih, a tudi mesto s a 111 o po ulicah!! Tako je celo v Zadru in ne treba praviti, da so po I vseh družili občinah razmere še nerazinerno neugodneje za Italijane ! S polnim pravom je torej dr. Rvbar povdarjal, da je tehnično nemožno ustvariti v Dalmaciji volilni okraj, ki bi bil Italijanom absolutno zagotovljen. To je bila konstaticija, ki nima čisto nič opraviti s privoščanjem ali neprivoščanjem Narobe ! Dr. Ryb.tr je celo pokazal Italijanom na pot, po kateri eventuvelno bi mogli tudi dalmatinski Italijani priti do parlamentarnega zastopstva. Posnemali naj bi izgled nas Slovencev in manifestirati naj bi začeli za proporcijonalni volilni zistem ! Družba sv. Cirila in Melodija za Istro. (Iz poročila tajnika V i k t ori j a E m i 11 a Cara na glavni skupščini družbe dne 31. maja t. 1. na Volovske 111.) (Zvršetek.) Temu je imela priti naša družba v okom. In res je prve svoje šole ustanovila v poreškem okraju : v Bademi, v Kašteliru, v Vabrigi in v Livadah. Lani so sledile še tri : v Fapcih, sv. Luciji in Zrenju. Vse te šole napredujejo krasno in so prave trdnjave narodne obrambe. PO D LISTE K. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Touaić. Prevel 2T. C—6. Niste-li čuli. bratje, lepili pripovedek z ršoštarskih vesi" ? Vse je obmolknilo pri eni in drugi mizi. Da čujemo! je spregovoril Urban Kraft prvi. — Poslušajte, poslušajte samo, vi nemški črevljarji — je začel suknar hitro — po- ebno oni, ki imaste lepe hčere, ali mlade /ene ! — Oho ! so zaklicali Nemci, spogledo-vaje se med seboj. — Ali nas hočeš žaliti ? je vprašal Tomo Stabel, dvignivši se s svojega mesta. — Glej ! glej ! — se je zasmejal suknar klensko — kako nedolžno se drže, kakor nič ne vedo o tem. Saj ve to ves .svet, pravim vam : ves svet. — Ali mi ne vemo ! zadri se je danslin razgreto. — Govori, ako smeš. — Da-li smem ! Le počasi, Janslin! Tudi ti imaš mlado ženo, samo glej, da ti ne hodi v kopelj pri pisanem mostu na zabavo s škofovimi častniki ! — Kaj govoriš, ti ničereja V je zakričal Janslin in skočil sredi sobe. — Jaz vem, kaj govorim, ali vedite tudi vi, da žene in dekleta iz šoštarske vesi imajo sestanke s častniki škofa Gorjanskega v kopelj i... To so te Vaše hvaljene žene in dekleta... Mesto odgovora se je zaletel Janslin na suknarja in ga je, zagrabivši ga za prsa. povlekel sredi sobe. — Hej, nehaj ! — so zaklicali Kapiteljci. Mari hočete naše ljudi pretepati na naših tleh ? In skočivši se svojih mest so navalili na Janslina ter mu vlekli suknarja iz rok. Videči to so črevljarji in mesarji skočili po konci. — Kaj, ta malopridnež da bo grdil naše žene in hčere ? je zakričal Urban Kraft in udaril suknarja s pestjo po glavi, da mu je zameglelo pred očmi. Mir v tej hiši ! je zakričal sedaj krčmar na Gričane, ali pa vas dam izgnati po kmetih. To so razbojniki ! so kričali Kapiteljci. — Ti nas boš gonil od tu ? se je zaz-grel mesar Nikola ('igan. Ven vi kapiteljski malopridneži ! Rekši to se je zaletel on, a za Četrto šolsko poslopje je postavila družba lansko leto v Vinkoranu. ne daleč od Pule. V pazinskem okraju se proti vita naši narodni zavesti še dve občini : Plomin in La-binj. Ali tudi tu pride skoro odpomoč. Plomin že pada, a tudi v Labinju se že tresejo temelji. Dalje govori poročilo o raznih dogodkih in personalnih spremembah na raznih družbinib šolah. Vsega skupaj je imela družba lani enajst svojih poslopij, sedemnajst šol, dve zavetišči s 26 razredi. Odprtih je bilo pet novih šol, dva razreda in eno zavetišče. Poučevalo je 2f> učiteljskih sil : 10 učiteljev in 16 učiteljic. Tekom leta sta odstopila dva učitelja in ena učiteljica. V službo je vsprejela družba devet novih učiteljic in dva učitelja. Predsednik družbe je pregledal vse te šole in se je uveril, da je v vseh napredek povoljen, v nekaterih celo odličen. Bog naj tudi v naprej blagoslovi delo našega požrtvovalnega učiteljstva, ki je prvo poklicano, da v narodu čuva in goji oni veličastni spomenik, spričevalo našega bitstva naš lepi jezik. Čuvajoči in goječi to, z božanskim duhom v srcu naših očetov udahneno materino besedo, nas ti vredni delavci tržejo iz propasti, iz duševne tmine in smrti. Bodi jim za to od nas najprisrčneja zahvala, posebno onim, ki sami v gorski tišini in gluhi samoti zapuščenega kraja preživljajo svoje dni sredi tužnih koč siromašnega istrskega mučenika ! Bodi izrečena globoka zahvala našim svečenikom, ki brezplačno poučavaj o veronauk v naših šolali. Kolika razlika je med njihovo požrtvovalnostjo in sebičnostjo tistih italijanskih duhovnov, ki zahtevajo od družbe mastno plačo za to, da v nekaterih njenih šolah poučujejo otroke v Kristovem nauku. * * Nedavno je pred državnim zborom na Dunaju pala z italijanske strani beseda, da, ako tudi bi ta država razpala in se razsula do temelja, Italijani da bi vendar ne ostali brez strehe. Krilata beseda je bila to, ki so jo z navdušenjem pozdravili vsi, ki se v Istri imenujejo z italijanskim imenom ! Za nas je važno edino to. kaj in kako ta gospoda sploh mislijo s to streho. Ali tudi tega ni težko uganiti. Njihove skrajne težnje niso več ni-kaka tajnost. Iste nam tu pa tam privzdi-gajo zastor z žive slike, ki nam predstavlja to njihovo idealno streho. I11 vidimo to streho, kako je na daleč in na široko razmaknila svoja krila in kako bi se rada vspela nad te naše kraje in zajela celo tudi to našo staro t čko. Ali s tem bi zajela — tudi nas. A kako da bi nam bilo pod to streho, o tem bi nam znala pripovedovati tužna stoletja, ki so odvihrala nai siromašno glavo tega izmučenega naroda. Ali ne samo misel na žalostno prošlost, ampak tudi pogled 11 a to našo krvavo sedanjost govori nam, da pod to streho ni naše mesto, ampak da si je moramo iskati drugje. njim vsi ostali Gričani na Kapiteljce in sedaj je navstal splošen pretep. Upravitelj kanonika gospodarja je bil seveda 11a strani svojih Kapiteljcev in se je vrgel 11a besnega mesarja Nikolo, ki je bil ravno nekega Novoveščana vrgel skozi vrata. Ali slabo je naletel krčmar, kajti Nikola je zagrabil za vrč na mizi in ga zagnal upravitelju ob glavo. Ko je ta čutil, da ga je oblila kri, je tekel ven in je spravil po konci kmete, ki jih je imel tedaj vsaki kanonik po deset stalno v svojem dvoru. Ti so pograbili, eden sekiro, tretji motiko, četrti vile, in so navalili v krčmo. V tem je došel doli tudi kanonik Grga Varašdinec, ki je, zazrši svojega upravitelja okrvavljenega, zapovedal kmetom, naj vržejo na ulico „to griško smet, te razbojnike*4 ! Kmetje in kapiteljski meščani so sedaj složno udarili na Gričane. Bilo jih je dvakrat toliko in za nekoliko časa so Gričane, da-si so se branili po vražje, izvlekli na ulico. — To vam bodi v spomin, kako ste mene vrgli iz svoje ki krčme ! — je kričal so jih kmetje še neko- In narod naš je iskal to mesto in našel je je. Našel je mesto na prsih starega kraljestva, v srcu domovine, s katero smo eno telo, ena duša. V črnih dneh težkega trpljenja svojega, je ta domovina čula ta bedni klic in nudila nam roko, da nam pomore, da se povzdignemo iz krvavega poniženja. In naš narod v Istri se je polagoma privzdignil in sedaj zbira svoje sile pod zastavo velike in divne misli : na svoje narodno ujedinjenje. V tem smislu, ako tudi ne direktno, tlel uje tudi ta naša družba. Ona vrača narodu zaspalo zavest, dviga v potlačenih srcih pla-meno eutstvo ponosa, čuva narodni duši nje največo svetinjo — lepo materino besedo, ter tudi ljubezen in hvaležnost do skupne domovine. Da, družba je svoje male varvance istrske učila ljubiti hrvatsko domovino ne samo v njeni lepoti, ampak tudi v bedi in boli njeni. Danes pak, ko so se nad tem našim domom razmaknile črne gomile oblakov in dopustile, da pred hrvatska vrata sine drago solnce, radost istrske duše skoro ne pozna mej in vsa se izgublja v velike osnove in nade bodočnosti. A te nade so tudi opravičene, ker ni možno, da bi nas ob zori svoje lepe sreče zapustil tisti narod, ki je za nas toliko storil v težkih in hudih časih. Saj mi ne iščemo za nas druzega, nego malega kotiča pod streho... ali pod streho svojo — hrvatsko ! Avstrijska poslanska zbo niča. I lirzojavno poročilo). Dunaj 8. Ko so bile prečitane došle vloge, je minister za deželno brambo FZM Schonaich odgovoril na interpelacijo posl. Hoferja in tov. glede zdravstvenih razmer v šotorišču v Brucku. Minister je konstatiral da je samo en vojak obolel za otrpnenjeni tilnika in da je zdravstveno stanje povsem povoljno. — Nato je pričela zbornica speci-jelno debato o zakonu vojaške takse, ki je bila z nekoliko popravki vsprejeta v vseh čitanjih. Za tem je pričelo drugo čitanje w> obrtni reformi. Avstrijska gospodska zbornica. I) u n a j 8. Podpredsednik grof Auers-perg je najprej izrazil ogorčenje nad anten-tatom proti španski kraljevi dvojici. Potem se je zbornici predstavilo novo ministerstvo. Ministerski predsednik baron Beck je prosil naj zbornica podpira vlado, ki ima pravico do pridevka „parlamentarna vlada"4. Vlada je sestavljena iz raznih strank in tvori v parlamentu tako rekoč nagodbeno konferenco ter je pripravna, da krepko povspešuje narodno mirovno delo. Pred vsem treba dovršiti volilno reformo. Ta reforma ne dovede do gospodstva radikalizma. Pokazal je 11a izgled družili držav, v katerih ni splošna volilna pravica radikalizirala parlamentov, marveč parlamentarizirani so bili radikalci. Le iz ozke zveze med vlado in parlamentom izrastejo moči, ki jih nujno suknar za Gričani, liko časa gonili. — Ta sramota ! — se je zaustavil Toma Stabel, ko so se kmetje vračali domov — vrgli so nas ven kakor potepuhe ! — Malopridnež, kdor se ne maščuje! je zakričal mesar Nikola Cigan. — Tu vam je prilika ! je rekel .lanslin Jakometov. — To je ravno škedenj Grge Varašdinca. Zažgimo ga ! — Ima dovolj kmetov, naj gasijo ! je rekel mesar Music. — <'lej, pa tu je hambar Blaža Kustosa, zakaj naj bi ta ostal cel ? — Zažgimo ga, zažgimo ! so kričali ogorčeni ljudje. Kakor so rekli, tako so storili. Za četrt ure sta bila v jasnem plamenu skedenj kanonika Grge Varašdinca in hambar Blaža Kustosa. Hiteli so, da bi pogasili ogenj, ali zastonj je bil ves trud. Izgorelo je vse do temelja. Kanoniki, vedoči, da je to maščevanje griških meščanov, so goreli od jeze in so se iste noči sestali na dogovor. Naslednjega dne v jutro, po zornici, je začel zvoniti veliki zvon sv. Kralja. Na ta zvok se je dvignil ves Kapitelj po konci. Vsi kanoniki, tudi oni, ki so bili poznani doslej kakor prijatelji miru in sloge med griško ;in kapiteljsko občino, so bili po konci se svojimi slugi in kmeti ter so oboroženi hiteli proti sosednji „šoštarski vesi*4. Bili so tu kanoniki : Ivan Krispo, arcidjakon kalniški, Gjuro dubiški, Ivan vrhovaški, Simon vaškan-ski, Ivan katedralni, Hinko čazmanski, Stje- Stran II. »EDINOSTc štev. 157 V soboto, dne junija 1 trebamo. Pred vsem je potrebno, da uredimo razmerje do Ogrske. Ministerski predsednik je omenil svoje izjave v poslanski zbornici. Samostojna ogrska carinska tarifa ni v soglasju s zakonom o reciprociteti iz leta 1899. Splošno prepričanje je. da je v interesu obeli strank, da se ustvari popolnoma jasen položaj. (Živahna polivala.! Ministerski predsednik je zaključil: Gospodska zbornica vzame gotovo z zadovoljstvom na znanje, da je novo mini-sterstvo jamstvo za narodno pravno področje vseh narodov. (Trajna pohvala.) Proaram Beekove vlade In perspektiva Slovencev v dogledno bodočnost. Glasilo dra. Stranskega, torej podpredsednika tistega češkega kluba, iz katerega je baron Beck vzel dva člena svojega kabineta. ..Lidove Novinv" so pred par dnevi tako-le pisale o Beckovi vladi : Kolikor določneje se kažejo konture baron Beckovega podjetja, tem jasneje postaja. da tu ne gre za rešitev prastarega avstrijskega problema, po vzravnanju narodnih nasprotstev. niti ne za volilno relormo, da. niti ne za avstro-ogrsko nagodbo, ampak le za to. da se naj no vej a blamaža duvalizma pokrije z gosto plahto parlamentarizma. Prihodnje dni se napravi poskus, v koliko da so politične stranke pripravljene, da se posvetijo tej negotovi vlogi." O stališču, ki ga zavzemlje mladočeški klub nasproti Beckovi vladi, pravijo „Lidove Novim *4, da ima ta klub p o v s e m s v o-hodno roko. Dr. Pacak je prevzel mini-sterstvo u a svojo odgovornost. rČe bi torej sodelovanje od češke strani postalo usodno za obstanek mladočeške stranke, ne bo dr. Pacak kriv na tem, marveč tisti členi kluba, ki fakt svojih „svobodnih rok" smatrajo le kakor frazo in ki nimajo ne volje, ne poguma, da bi resnično dokazali z dejanji. da hočejo rabiti svoje „svobodne roke" za izpolnjenje najnujnejih čeških zahtev. Nadalje zatrja rečeni list, da bo češko vprašanje z nezmanjšano silo trkalo na vrata tega parlamentaričnega ministerstva, da ga ne bo možno zapostaviti. Ce se bodo ponavljala taka škandalozna zapostavljanja čeških uradnikov. kakor so se nedavno izvršila pod ministrom Rando, potem bo češka delegacija morala izvajati k o n s e -k v e n c e v z 1 i c temu, da je nje načelnik v ministerstvu!4 Slednjič se izjavljajo „Lidove Novinv", da bi bila velika pogreška, iz katere bi mogla navstati usodna nevarnost za ves narodni interes, ako bi Čehi v tem trenotku seli na lim parlamen-tariziranja ministerstva ! Ce tako pesimistično sodijo Cehi sami, ki so vendar zastopani v ministerstvu po dveh svojih odličnih možeh in parlamentarcih, kaj naj rečemo še le mi Slovenci ? Ne menimo sicer, da bosta dr. Pacak in dr. Fort mogla kaj doseči proti falangi dr. Derschatta, Prade, Marchet in nemški birokratje, ali vsaj na braniku bosta čeških interesov, vedeti, ki bosta mogli opozarjati na vsako nevarnost. A mi, kdo bo bdel za nas in kdo bo nas opo- Že po načinu, kakor se je sestavilo to ministerstvo, smo slutili, da se nam huda piše. Ali programna izjava vlade nas je naravnost depri m i r a 1 a. Kaj nam pomagajo fraze, pan varaždinski in G j uro varašdinski. Potem so bili kanoniki magistri Ivan Lancelot, Benko Moslovčan. Grga Varašdinac, Nikola Ugrin, Martin Veliki, Barnaba Mikonic, Benko Ivan-šić, Nikola Cažmanac, Blaž Kustos, Dioniz Križevčan. Stjepan Ugrin in Peter Krispo. Vsi so bili ogorčeni radi včerajšnjega čina griških meščanov, ki so s požarom uničili njihovo last. To drzovitost je trebalo kaznovati in to brez obotavljanja. V „šoštarski vesi" je veći del prebivalstva še spal in ni slutil nič hudega, ko so gospoda s kapiteljske strani groznim krikom udarili na njihove hiše. Možki so skočili po konci in pograbili j) j orožji, da bi obranili svoje hiše in svoje družine. Kakor besni so navalili kmetje in kanoniški sluge na črevljarske hiše. Kar-koli jim je prišlo pod roko, so oplenili ali uničili, a kdor se je protivil, tega so pogostili z orožjem. Janslina Jakomelova, ki je stal na svojih vratih s sekiro, so ranili s strelico v prsi, da se je mrtev zrušil na tla. Tomo Stabela toliko da niso v drugič odvedli seboj. Komaj se mu je posrečilo, da se je iztrgal iz pesti besnih kmetov. V vseh hišah sta zavladala strah in groza. Nemškim šoštarjem je klonil duh. — Bežite ! Rešite se ! so kričali možje ženam in otrokom... Na Grič bežite ! — Tolčite malopridneže ! so kričali kanoniki. razganjajoči gruče možkih, ki so poskušali, da bi se uprli sili. (Pride še.) ki jih ima vsaka vlada v svojem leksikonu, fraza o potrebi narodnega miru, o skupnih interesih narodov, o nadi, da se narodni spori ' ublažijo, o resnih poskusih za spo^azumlje-nje.... Te splošne fraze nas ne morejo premotiti tja čez preko dejstva, da je. baron Beck govoril zopet in zopet in jedino o „velikih strankah*, s čemer je povedano nam , drugim: za vas se niti ne bomo menili!! — Vse lepe splošne fraze nas ne morejo premotiti preko dejstva, da SO vsi za nas politično in narodno važni port-ifelji v nemških rokah, da je prevažni portfelj javnega pouka v rokah odločnega Nemca in da je važni železniški portfelj v rokah najstrupenejega sovražnika Slovencev!! Le preresnično je, kar pravi praška „Politik", da že petintrideset let sem ni bila situ vacij a tako ugodna za Nemce, kakor je sedanja po parlamentariziranju ministerstva. Slovenci naj se ne udajajo nikakim iluzijam, sosebno ne oni na Koroškem in Šta-jarskem. Vzlic frazi v vladnem programu, da se ima ustvariti milieu za sporazum ljenje med narodi, ne dvomimo mi, da je nastopila doba forsiranega ponemčevanja izlasti na polju šolstva in državnih železniških komunikacij ! Ne varajmo se, ker to bi bilo otročje in nevarno Tesnim srcem pričakujemo bodočnosti, sosebno ko vidimo, kako nepripravljeni in ne-oboroženi smo vspričo te pretužne perspektive. Odgovor bodo morali dajati narodu veliki in mogočni boritelji za — načela !! Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 8. Predsednik je otvoril sejo ob 10. uri 20. min. Prečitana so bila imena onih poslancev, katerih' volitve so overovljene. Ministerski predsednik je predlagal, naj bi zbornica za časa zasedanja delegacije ne imela meritornih sej, ampak le seje, na katerih se zamore staviti interpelacije in predloge. V eni takih sej predloži prihodnji teden proračun za 1906. Ta predlog je bil vsprejet in seja zaključena. Prihodnja seja jutri pred-poludne z nastopnim dnevnim redom : Volitev 9 sodnijškili komisij. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta 8. Predsednik grof Des-sevftv je najprej omenil 39. obletnico kronanja Frana Josipa I. ogrskim kraljem potem pa atentat našpansko kraljevo dvojico. Na to je sledila razprava o indemnitetni predlogi. Grof Gabrijel Keglevics je izrazil svojo za-dovoljnost, da se je dosegla sprava med krono in narodom. Predloga je bila vsprejeta v glavni in specijelni debati. Tako je bila tudi vsprejeta rekrutna predloga in zakonski načrt glede uravnave vnanje trgovine in prometnih razmer. Slednjič se je izvršila volitev v kvotno deputacijo. Madjarski poslanci med Hrvati. Kakor javljajo iz Budimpešte, je v sredo zvečer prišlo 40 poslancev madjarske neodvisne stranke pod vodstvom Th. Batthyanyi-ja obiskat hrvatske delegate. Med Madjari so bili poslanci Szagv, N. Zichv, Lengvel, Tlialy itd. Batthvanvi je v madjarskem jeziku pozdravil Hrvate, rekši, da ta obisk ni le čin uljudnosti, ampak tudi znak iskrenega izraza prijateljstva. Madjari, Hrvatje in Srbi se razumejo, drže skup in si ostanejo za vedno v bratski slogi na pomoč. Ako si bodo vzajemno pomagali, ohranijo svojo svobodo, svoje pravice in svojo ustavo. Na to je omenil hrvatske izjave v skupni zbornici ter se zahvalil zanje. Svoj govor je završil s hrvatskimi besedami: Živila složna hrvatska i madjarska braća !", kar so navzoči vsprejeli z viharnim odobravanjem. Na tem govoru se je zahvalil dr. Meda- ković, rekši: Edna je misel, v kateri so složni Hrvatje in Madjari — misel svobode, a nas zedinja tudi eno veliko ime, a to je ime Frana Košuta, ki se na Hrvatskem omenja s spoštovanjem. Zato pozdravlja najprisrčneje madjarske poslance. Škof Drohobeczkv je potem prevel na hrvatski jezik govor Batthyanyi-ja, na madjarski pa govor Medakovičev. Na to se je razvila vesela zabava pri mizi. Grof Th. Batthvanvi je po starem običaju predložil, da se hrvatski in madjarski poslanci v znak prijateljstva pobratijo in da se odslej tikajo, kar je bilo vsprejeto z odobravanjem. Sledilo je več zdravije. Posl. Thalv je govoril o trajnosti prijateljstva in je pozival Hrvate, da tudi v društvenem pogledu uvrstijo vezi bratstva. Posl. Szagv je govoril o prijateljstvu in o ulogi, ki bi jo morale igrati hrvatske in madjarske žene ter je nazdravil hrvatskim ženam. Posl. Kutuzović je govoril hrvatski. Rekel je, da dokler bo Ogrska pomagala Hrvatski in jej pustila svoboden raz-, voj. vladalo bo trajno prijateljstvo in svoboda, t Samo izdajalci so odtujili eden narod drugemu. Zanimiv je bil tudi govor poslanca Ba-loghv-ja, ki je govoril jako dobro hrvatski in rekel, da so hoteli Hrvate in Madjare odtujiti. ali mi imamo skupnega neprijatelja, ki nas veže, in to je Dunaj. Ta govor je bil pozdravljen z dolgotrajnim odobravanjem. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku minole srede veliko važnost za utrje-nje nadaljnili odnošajev med Hrvati in Madjari. Iz Hrvatske. Veliki župan Rubido-Zichy je, kakor javljajo ..Narodne Novine", podal demisijo ter prosil bana, naj jo predloži cesarju v odobritev. Drobne politične vesti. Železniška zveza z D a 1 m a-c i j o. V seji železniškega sveta na Dunaju minolega četrtka je posl. Vukovič predlagal, da se ustanovi v Dalmaciji samostalno ravnateljstvo državnih železnic. Nova luka v Bolgarski. V navzočnosti bolgarskega kneza Ferdinanda je bila te dni slovesno otvorjena nova luka v Varni. Na slavnost so blizu vse evropske države poslale po eno vojno ladij o. Razun tega ie na slavnosti sodelovalo mnogo trgovinskih ladij. Domače vesti. Nepristojnosti - ki nam niso v čast. Prijeli smo: Veredostojna oseba mi toži, da se jej je minole praznike pripetil sledeči slučaj : Z namenom da se navžijeva čistega svežega zraka, sva se podala s prijateljem preko Kontovelja, Prošeka. Zgonika Malega in Velikega Repna na Opčine, kamor sva dospela malo pred uro ponoči. Vstavila sva se v narodni gostilni ter popila vsaki čašo piva, Ura se je približevala k dvanajsti, ko sta vstopila v lokal, dva domača mladeniča, oči-vidno izpod 20 let. Zahtevala sta piva, ki je pa nista dobila, ker je bila že pozna ura, ko morajo gostilničarji zapreti. Radi tega sta začela prepir z nekim priletnim natakarjem in prišlo je tako daleč, da je eden onih (recimo) nilečnozobih mladeničev pograbil stolico in jo dvignil nad glavo trudnega natakarja ! Izletnik, videči ta čin, je prestrigel stolico ter tako zabranil grdi čin tepeža. Mladeniča sta napovedala, da počakata zunaj na mestna izletnika, z namenom, da izvršita nad njima, česar nista mogla izvršiti nad nedolžnim natakarjem. In res! Ko sta se naša dva popotnika prikazala na cesto, opazila sta tamkaj kakih petnajst oseb med "njimi omenjena razgrajača. Prišlo je do prepira in eden popotnikov je dobil gorko zaušnico. Trojica finančnih stražnikov, ki so posredovali napa-denema v prilog, so se morali vsled grozilnega nastopa napadalcev — odstraniti in le orožnikom ki so nato prišli, se je zahvaliti, da se mestnima potnikoma ni zgodilo kaj hujega ! Orožniki so potem spremili mestna izletnika ven iz nevarnosti. Bratje okoličani ! Jaz vem, da je vam samim najbolj neljubo, ako morate slišati takih neprijetnih novic. Tudi nam ni ljubo, da se objavljajo razne nepristojnosti, ki se vrše tu in tam med našim ljudstvom. Slične nevšečnosti se dogajajo tudi med drugimi narodi širom sveta. Ali ljubezen do našega ljudstva nas sili da spregovorimo resno besedo do naše mladine po okolici. Na svojo žalost opažamo, da je del naše mladine preveč udan — pijači. Popivanje se začenja že v rani mladosti ; in kaj prihaja potem iz te mladine ? Mesto da ta mladina troši krvavo prislužene novce za prekomerno popivanje ki dovaja do raznih nepristojnosti, bi storila mnogo boljše, da bi te težko prislužene novce vlagala v hranilnice — pa bilo tudi samo po kronci na teden. Na tak način bi mladina vdobila ljubezen do varčevanja in bi se izogibala raznih mladeniških neumnosti. Iz take mladine bi v malo letih navstali pridni gospodarji, ki bi skrbeli da se zastavi gmotno propadanje naših okoličanskih posestnikov. Srce nas boli, ko zahajamo v okolico in vidimo, kako polne so krčme nežnih mladeničev, kako se nate-cajo v izpraznjevanju litrov in pa v raznih pogubonosnih igrali. Mladeniči naj se oklenejo narodnih in posebno pevskih društev, naj tudi pijejo, kolikor je prav in potreb ali mesto da igrajo in pijančujejo, naj si pojejo raje narodne in umetne pesn — Društvena vodstva naj skrbe, da 1 pevska društva prirejala čim več izletov i bratom po okolici in po raznih krajih ! naše domovine, a na izletih naj vlada \< ( sloga in pa - - zmernost in disciplina. Naša želja je, da bi se razmišljalo tem ter da se stori vse možno, da se polagoma, kolikor možno, tudi vresniči to. kar smo tu nasvetovali. Morda poreče kedo: ..Kaj učiš nas i po okolici, ko imaš v mestu še mnogo gnjilavi, nego jo imamo mi v okolici ! IV torej v mestu in pusti nas na miru !" Res je, da je tudi v mestu marsikaj v nered Iles je, da je tu še mnogo več izgubljen;!; ovčic, nego po okolici — toda ravno zat nam je v tem večo dolžnost, da si mladin« po okolici ohranimo zdravo. In pomisliti trel. še to, da oni v mestu zapravljajo le to, kar zaslužijo (kar je, seveda, tudi velikega ob/ -lovanja vredno) in ni nikdar tako hudo zlu, kakor je po okolici, kjer se pokvarja mladina, ki ima kasneje prevzeti gospodarstvo v rok« ' Ce ne varči sedaj s tedenskimi zaslužki, i bo niti pozneje in bati se je, da iz dobrih posestnikov postanejo nemaniči. Da pa m vsa mladina taka, to je res in tolažljivo. Toda mi moramo skrbeti, da I »o vsa mladina dobra in zato skušajmo boljšati povsodi, dokler ni prepozno. Žrtev razmer. -Omladina" piše: N Dunaju se je ustrelil dne JU. m. m. filozof Fran P o r e n t a. Ni bil iz naših vrst. kako je njegova tragična smrt segla vsemu slovenskemu dijaštvu do srca. to je najbol; pokazal njegov pogreb, katerega se je dunajsko slovensko dijaštvo lirez razlike strni udeležilo v impozantnem številu. In ni čuda! Saj smo ob Porentovi smrti začutili vsi. da se je odigrala pred nami žaloigra, kakor s -jih z bolj ali manj žalostnim koncem odigrava mnogo med slovenskim dijaštvom v tujem mestu. Lakota — njegovi tovariši so nam zatrjevali, da zadnja dva dneva ni nič jedel — inu je potisnila smrtonosno orožje v roke a koliko je drugih, ki so iz istega vzroka bili že blizu temu koraku! Porentova smrt je slovenski javnosti in merodajnim činiteljem odkrila z vso drastiko ono hedo, s katero se ima boriti velik del slovenskega dijaštva. Pokazala pa je tudi z vso jasnostjo, kaki nezadosten je današnji način razdeljevan i podpor pri slovenskem podpornem dijaštvu na Dunaju. Kakor smo čuli, umrli tovariš kljub ponovnim prošnjam od podpornega društva ni dobil nikake podpore. Sodilo se je pn premoženjskih razmerah njegovih starišev. upoštevalo se pa ni, da ne dobiva od doma nikake podpore, ker starišem ni izpolnil želj«. da bi bil šel v — semenišče, sedilo se je potem, da je imel bogatega strica — župnika, upoštevalo se ni. da mu je odtegnil podpor . Danes odločajo pri slovenskem podpornem društvu edino le ljudje, ki stoje izven dijaški 11 vrst in ne poznajo gmotnih razmer posameznika. Ravno slučaj Porenta je pokazal, kak • korenite reforme treba v tem oziru, ako se hoče doseči, da se bodo itak pičle podpor« razdeljevale pravično. In to pač ne pojdi drugače, kakor da se da zastopnikom in zaupnikom dijaštva pravica, da s svojimi nasveti in informacijami soodločujejo pri razdeljevanju podpor. Naj bi naš klic ne ostal neslišan in naj se ne čaka. da padejo nove žrtve. ,.Al ga kanta sul podo" Prejeli smo: Kna najnesrečnejših občin, kar jih je \ goriški okolici, so menim pač Sovodnje. Kam je privedla to občino zavist, hinavščina in vladožcljnost, tega ni možno povedati. Človek bi mislil, da Sovodnje niso več na slovenski 1 tleh. Zadostuje naj majhna slika teh vsakdanjih žalostnih pojavov. „Nova metla dobro pometa" pravijo. Tako so tudi novi sovodenjski ..policaji" na-metli polno „motežev ponočnega miru" na zatožno klop v občinski urad. Kden je bil tožen radi prepevanja po uri, drugi vozarenja -kolesom brez luči, tretji zopet radi nespn-štovanja avtoritete g. policaja itd. Na vrsto je prišel mladenič, tožen radi prepevanja po uri. Ta je dokazoval, da ni pel na ulici ampak doma na hodniku. Toda g. župan sovodenjske občine v 1. 1906. p. Kr. ni vešč slovenskemu jeziku in ni umel ne [toženca — ne tožitelja. Tu pa. mu je koj pomagal iz radrege eden najuzor-nejšili starešinov sovodenjske občine : rSior baron, al ga kanta šol podo". Pri drugih zopet ; ^Sjor, kveŠti i va far društvo poi t';i geto !" itd. Menim, da k temu ni treba komentarja, zadostuje, ako omenim, da tvori ta vzorni sta- V soboto, dne junija 190(3. »EDINOSTc štev. 157. Stran III r<-šinu neg:i glavnih oglov rubijsko-sovodenj-ske ..Zvezde". X. Ctvorjcnje nove brzojavne proge s telefonskim obratom št. 3386 Mali Loši nj-Sušak (Sansego), opustitev brzojavne postaje v pomorskem svetilniku Sušak in uvedenje brzojavne službe s telefonskim obratom na poštnem uradu v Sušaku. Dne 1. junija 1900. izroči se prometu brzojavna proga s telefonskim obratom št. Mali Lošinj-Sušak z ne vo pnklopljenimi telefonskimi centralami oziroma govorilnicami v Malem Lošinju in v Sušaku. Za navaden telefonićen pogovor, ki traja :i minute, v smeri Mali Lošinj-Sušak in obratno plačevati je znižano interurbanno pristojbino 4o st. za nujne pogovore pa trikrat toliko. Pristojbina za navadne telefonične pogovore v lokalnem prometu, ki trajajo •'> minute t. j. za pogovore med naročniki, ki so v neposredni zvezi s kako zgoraj označeno centralo. ali pa za pogovore med navedenimi govorilnicami in naročniki iste centrale znaša 20 st. Uradne ure v omenjenih javnih tele-fonskih-govorilnicah so ravno iste, kakor za brzojavno službo. Za službene pogovore naročniške postaje v pomorskem svetilniku Sušak z naročniškima postajama na pristanskem kapitanatsvu Mali Lošinj in v pomorskem svetilniku Vnetak se ne plačuje nikake pristojbine. Z 31. majem 1900. opusti se brzojavna postaja v pomorskem svetilniku Sušak in se premeni v naročniško postajo, priklopljeno telefonski centrali Sušak. Dne 1. junija 1900. se uvede na poštnem uradu v Sušaku brzojavna služba s telefonskim obratom. Umrljivost v Trstu. Od nedelje 27. maja do sobote 2. t. m. je umrlo 37 moških in ženskih, skupaj OH oseb. Od teh jih je 1 lilo 19 iz-pod onega leta. Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala 17.5 pro mille. Pred deželnim sodiščem se je vršila včeraj kazenska razprava proti 33 letnemu kmetovalcu Mateju Sever doma iz Kopra. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo dogodka, o katerem smo poročali v „Edinosti** od dne 15. nmja t. 1. Dan prej, namreč 14. maja je bil Sever srečal v ulici Rossetti 60 letnega Josipa Nabergoja. ki je njemu, Se-verju. dolgoval nekaj denarja. Sever je Xa-bergoja tirjal. Nabergoj je pa odgovoril s psovko. Stvar je bila prišla tako daleč, da je Sever Nabergoja pahnil. Nabergoj, ki pa je bil pijan, se je zvrnil vznak in udaril z glavo ob zid ter obležal brez zavesti. Ko so ga prinesli v bolnišnico, so tamošnji zdravniki konstatovali, da mu je bila strta lobanja. Xo. par ur pozneje je Nabergoj umrl. To smo poročali dne 15. maja. Na včerajšnji razpravi je pa Sever trdil, da je hotel Nabergoj v prepiru njega brcniti, a ker se je on ognil njemu namenjeni brci, je bil Nabergoj vsled tega izgubil ravnotežje in padel. Dve priči, ki sta bili zaslišani, sta pa trdili, da je toženec pokojnega Nabergoja pahnil. Sodišče je obsodilo Ivana Severja na 3 mesece strogega zapora, poostrenega enim postom. Toženca je branil odvetnik dr. Oto-kar Rvbar. Vas, v kateri še nikdar ni bilo požara, je vas Kožljek pri Begunjah na Notranjskem. Tamkaj se noben in tudi ne naj-stareji človek ne spominja, požara. Volitev župana v Šempolaju. Prejeli smo : Dne 7. t. m. imeli Jsmo volitev župana po rešenem utoku nasprotne konservativne stranke. Akoravno so se nasprotniki trudili, da propade stranka ki je sedaj na krmilu, je bil enoglasno izvoljen županom dosedanji župan Ivan Ivosmina iz Sempolaja št. 3. Podžupani pa so bili izvoljeni Janez Legiša iz Sempolaja št. '20, Alojzij Susteršič iz Pra-prota št. 27. in Anton Doljak iz Tmovice št. 13. Živeli! Vsaka stvar ima svoj začetek in svoj konec. 29-Ietni voznik Rudolf M. je bil v >lu/.bi pri trgovcu z lesom Josipu Walnerju, ki ima svojo zalogo lesa v ulici deli* Istituto. Delo liudolfovo je obstojalo v tem, da je prevažal z vozom žaganice, bruna itd. A pri vsakem prevozu blaga je Rudolf na gotovem mestu shranil po par komadov — bodisi ža-ganie. bodisi drugačnega lesa — in ko se je tega blaga nekoliko nabralo, je je prodal. Tako .je predsinočnjim ob 9. uri in četrt nekemu trgovcu z lesom v ulici Media ponujal na prodaj voz žaganic. Slučajno sta prišla tam mimo redarja, katerima se je ta kupčija zdela nepoštena in sta vsled tega zaplenila ' žaganice z vozom vred. Zatem je pa policija potom kratke preiskave zvedela, da so žaganice last trgovca g. Josipa Walnerja. Vsled tega je bil Rudolf M. včeraj v jutro aretovan na svojem stanovanju v ulici Alessandro : Manzoni. Tako je ta stvar imela svoj konec. Kedaj ' in kako je imela svoj začetek, ve pa samo ! Rudolf, ki pa tega gotovo ne bo hotel niko-I mur povedati. Vzgleden soprog. 30-letni hlevar Jakob S. ima svojo zakonito soprogo Anastazijo. A ta mu ne zadostuje. Poleg soproge ima Jakob še 1 ljubico v osebi 20-1. Marije B., ki stanuje na Ac(|uedottu. Pred par tedni je bila šla njegova soproga — ker je bila bolna — zdravit se v mestno bolnišnico. V tem času, ko je bila Anastazija v bolnišnici, sta pa Jakob in njegova ljubica prodala vse pohištvo, kije bilo skupna last Jakoba in Anastazije. Koje prišla ta poslednja iz bolnišnice in je našla stanovanje prazno, jo šla k svojemu soprogu, vprašat ga. kam da je dejal pohištvo. Tedaj >-ta pa planila nad njo Jakob in njegova ljubica Marija ter zagrozila Anastaziji, da jo ubijeta, če ne molči in če se ne pobere. Anastazija je pa vso stvar prijavila na policiji, in vsled tega sta bila Jakob S. in Marija B. aretovana in djana pod ključ. Poskus samomora. Včeraj popoludne okolu 2. ure so čuvaji dvorca Revoltella začuli strel. Pohiteli so proti mestu, odkjer je je bilo čuti strel, in našli so sedečo na klopi mlado žensko, ki se je bila z revolverjem vstrelila v želodec. Telefonirali so takoj policiji in zdravniški postaji. Zdravnik se zdravniške postaje je dal nesrečnico, ki je še živela, odvesti v mestno bolnišnico, a policija jej je dala prej preiskati žepe. No, v enem žepov so našli listek, na katerem je bilo zapisano, da je nesrečnica o7-letna Ida Matassi, stanujoča v hiši 32 na Corsu. a v službi v trgovini se ženskimi klobuki v ulici sv. Nikolaja G. Koledar tu vreme. Danes : Primož in Fe)ičijim ; Ćidomir; Kalina. — Jutri: Margarita, devica; Prelimir; Doatana — Temperatura včeraj : ob 2. uri pop. -f- 23" Celsius. — Vreme včeraj: tu pa tam oblačno. vaje rednih telovadcev, vaje na drogu iti prosta zabava. Iz prijaznosti bo sodeloval tudi si. Sve-toivanski tamburaški zbor pod vodstvom g. kapelnika Vogriča. Javna tombola v sv. Križu. Povodom slavnostnega dne 29. junija, na dan cerkvenega praznika sv. Petra, priredi zavarovalnica za govejo živino v sv. Križu javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen v rezervni fond društva. Ker je korist tacih zavarovalnic očitna in so zato vredne vse podpore kakor važni členi gospodarske organizacije, je želeti velike udeležbe na tej tomboli. Drušfuene vesfi in zabave. Rodoljubkinje ! Danes hitite vse na zborovanje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija ob 5. uri pop., ulica S. Francesco 2. Jutri v nedeljo ! priredi „Zvonimir" v Rocolu „Veliki koncert" pod osebnim vodstvom društvenega kapelnika g. H. 0. Vogriča v dvorani g. Ant. Skilana. Na programu so petje, tamburanje, šaljiva igra, srečolov, in godba za ples. Namen, ki si ga je stavilo društvo „Zvonimir" za ta koncert je velekoristen in razveseljiv. Cisti dobiček je določen za nabavo novega društvenega stalnega odra, ka-kc.ršen je neobhodno potreben, za vspešno delovanje in napredek. Kajti društvo, ki je brez svojega stalnega zavetišča, je kmalu na robu svojega propada. Ker je društvo, „Zvonimir" še mlado in se vzdržuje edino le iz pičlih pevskih prispevkov, in šteje le malo podpornih členov, ki bi je podpirali v njegovem moralnem in materijalnem razvoju, je priporočamo toplo slavnemu občinstvu mesta in okolice, da ga jutri mnogoštevilno počasti se svojim obiskom. Ker le z uašo|podporo se bo moglo društvo razvijati in napredvati, ter povspeševati narodno stvar v tem okraju! Zato: kdor le more, naj pohiti jutri v nedeljo na „Zvonimirovo veselico v Rocol ! Odbor „Slovenske Matice 4 je imel dne 1. junija svojo 144. sejo. Med drugim i je bila na dnevnem redu tudi volitev uprav-ništva za upravno dobo 1906./7. Izvoljeni so bili: Fr. Leveč predsednikom, P. G r a s-s e 1 1 i prvim, I. Sušnik drugim podpredsednikom^ blagajnikom in hišnim upraviteljem; odbornikom pa dr. P o ž a r, ključarjem dr. Z b a š n i k. Udnino je plačalo lani 297<) letnikov, za letos doslej 094. Od zadnje seje je na novo pristopilo 33. Zelo pogoste so bile tudi v zadnji dobi prošnje za knjižna darila, katerim je uprav-ništvo vselej drage volje ustreglo in prijelo od prosilcev pismene zahvale. Po daljšem razgovoru se je sklenilo delovati na to, da bi se že medsebojno vsprejeta ožja zveza obeh Matic, hrvaške in slovenske, razširila tudi še v tem pogledu, da bi mogli členi enega društva medsebojno prejemati knjige drugega društva proti polovici udnine kakor naročniki, če se vsako leto do gotovega roka (do 30. rožnika) zanje oglase. Istotako je stremiti po tem, da se v krogih ene Matice vzbuja zanimanje za pristop k drugi in nasprotno. „Dramatično društvo" vabi na občni zbor, ki bo danes, dne 9. junija v gornjem salonu restavracije „Balkan" ob 9. uri zvečer. Vspored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora itd. 5. Eventuelni predlogi in nasveti. Vabilo na vrtno veselico ki jo priredi „Tržaški Sokol" dne 14. junija pri Sv. Ivanu. Vspored : Proste vaje gojencev, proste Darovi. Pevskemu društvu „Ilirija - so ob priliki veselice dne 27. maja darovali, oziroma preplačali vstopnino sledeči: Slavno pevsko društvo „Kolo" 10 K, gg. M. Novak K 2.00, Peter Može, Ante Kresevič, Iv. Macarol. M. Hrovatin po 1 K, J. Franetič, A. Cevna, J. Stojkovič, N. Babic, A. Stupar, Fr. Trošt po 00 st.. A. Zlobec, Iv. Tomažič, Iv. Počkaj, N. N. po 40 st., N. N., Ukmar. Anton Hlačar po 20 st., N. N. 10 st. Odbor pev. društva „Ilirija" se tem potom najsrčnejc zahvaljuje vsem blagim darovalcem ter jim IJiče : Živeli ! Brzojavne vesti. Ogrski listi o programu avstrijske vlade. BUDIMPEŠTA «. Vsi listi se bavijo z včerajšnjim govorom ministerskega predsenika barona Becka. Državni tajnik Merry del Val. RIM 8. Nekateri francoski listi so objavili vest. da je Merrv del Val odstjpil in da je papež pozval na to mesto kardinala Ram-pollo. Merrv del Val vživa popolno zaupanje papeža. Cesar Viljem. \VI LDPARK-STATION 8. Cesar Viljem je dospel semkaj ob 2. uri 40. min. Na kolodvoru ga je vsprejela cesarica. Obojica se je potem odpeljala v novo palačo. Orkan. NEAV-VORK 8. Glasom brzojavnega poročila iz Hillskoro (Kansas) je mesto Goessel, nemško naselbino, popolnoma razdejal vihar. Poškodovanih je bilo okolo 80 oseb. -Povodnji. PITTSBURG 8. Vsled trajnih nalivov so v severni Pensilvaniji povodnji, ki so provzročile veliko škode. V mnogih mestih so se ljudje morali rešiti na čolnih. 1? U S i j a. PETROGRAD 8. Ministerski svet je včeraj odobril davčni program, ki ga je izdelal finančni minister. Trgovina. Borzna poročila dne 8. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — .— do —.—, London kratek termin K 240.25--240.3 , Francija K 95.o7—95.50, Italija K 95.50—95.65, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.20---117.40, nemški bankovci K —.—'— — avstrijska ednotna renta K 99.(50 — 9!«.90, ogrska kronska renta K 95.no—9\95, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije Iv 87 \— — 674.—. državne železnice K 6-*l.--683.— — Lombardi K 150--152— Lloydove akcije K 755.— 765.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. B> denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 150.50 do 1 2 50 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. oop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.60 100.^5 „ „ »rebru 100.60 100.65 Avstrijska renta v zlatu 118.25 118.25 v kronah *J° 99.85 99.85 Avatr. investicijska renta 3, s°/, 89.90 89.90 Ogrska renta v zlatu 4% 1U.10 114 05 kronah 4°, 95.75 95.65 „ . „ 3\t 85.*0 85 85 Akcije nacijonalne banke 16H5.— J665.— Kreditne akcije 672 £0 671 75 London, 10 Lstr. 240.25 240.22 100 državnih mark 117.22 V, 117.3 J 20 mark 23.45 23.45 20 frankov 19.12 19.11 100 i tal. hr 95.55 9540 Cesarski cekini 11.33 1133 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 98.30, italijanska renta 105.35, španski exterieur 96.55, akcije otomanske banke 678 - . Menjice na London 251.65. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 736.— Lombarde J55.— unificirana turška renta 96.55 avstrijska zlata renta 99.90, ogrska 4°/0 zlata renta 97.20, Landerbank —.—, turške srečke 147.75, parižka banka 15 95, italijanske raeridijonalne akcije 80S.—, akcije Rio Tinto 16.98 Vzdržana. L o n d o n : (Sklep) Konsolidiran dolg 89. srebro 30.'/r., Lombardi 5.s/4, španska renta 95.7/8 italijanska renta 105.— tržni diskont 3'/s, menjice na Dunaju —.—. Trdna. Tržna poročila 8. junija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 16'— do K 16-02, rž za oke K 13 10 do 1312, oves za okt. od K 13-22 do 13 2-i, koruza za julij 13-04 do K 13*06 Pšenica: ponudbe pičle, povpraftevani * zboljšano, tendenca ugodneja Prodaja: 28.000 met. stot, ob odpretju nespremenjeno, pozneje tr.lno. vzdržan • D ug:i žita nespremenjeno. Vreine : nestanovitno. H a in b u r (Sklep pop.) Kava Santos goo l averag * z:i september 36'—. /.a. december 37' ,., z:i mare 373\., /.a maj 3—. Mirno — Kava llio . navadna loco M7—39 navadna r eina 4-j—41 navadna dobra 42—13. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za junij l<>.lr'. za j lili j 16 25 za avgust 16-50. za .september 16.1.">. za oktober 16*35. za november 16'SO. — Stalno. Vreme : oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 41.25, za sept. 45. -. Mirno. N e \v - Y o r k. (Otvorjenje ) ICava Rio za bodoče dobave. — Stalno, za 5 stotinkvišje. — Prodaja: luOtk) vreč. London. Sladkor iz r,?pe surov 713 l0 fch ; Stalno. Pari/.. Rž za tekoči mesec 15.40, za julij 15.50. za julij-avgu t 15.65, sept-dec. 1VS'» (stalno) — Pšenica za t?koei mesec 23.90. za julij 2 i 75, zi julij-avgust 23.35, za september-dee. 22.3 >. (St ilno) Moka za tekoči n:escc 30.10, za iulij 3.).3D, za julij avgust 30.35, za september-dec. 29-30 stalno). — Repično olje za tekoči mesec 59.—, za julij 42.25. za iulij-avgust 42.50. za september-dec 60.75 (stalno) — Špirit za tekoči mesc 42.—, za julij 42.25. za julii-avgust 42.50, za september-dec. 3 ).5f> (mlačno) — Sladkor aurov 8SU uso r;ov 21.V*—21 s , (m rao). bel za tekoči mesec 24." za julij 24 5 za julii-avgust 21.* 4. >a oktober-janisvar 26.—, (stalno), rafiniran 5".--55.Tj.. — Vreme: lepo. Tujci v hoteiu „BALKAN". N? novo so došli dne 6. Rada. podčastnik, GRADEC';. juii.ja : _____ __________ _______ ^ Sterud. tehu.. DUN A J ; ~Jausek"~fi nT višji ofic., OPČINA ; Humberg inžeuer, ALEKSANDRU A ; Dr. Tomšič, zdravnik, KOTOR; Terzibahič, trgovec. BELIGRAD: Spitzer. uradnik, POSTOJNA ; Skuber, c t pošini ohcijal, PRAGA ; Siwit«, zaseb., DUNAJ ; Matheun. trgov., ALEKSANDRI J A ; Krepelka, trg., REKA ; Umdoskv zaseb., ALEKaANDBKJA. RAZPIS SLiUŽBE. Sv. dansko konsumno Društvo JtoroDni Dom razpisuje službo krčmarja Prosilci morajo vložiti prošnje najkasneje do 13. tega meseca pismeno, ali ustineno v sredo dne 13. junija v odborovi seji ob 9. uri zvečer. ODBOR. - i0. 0I 0II0Ii0.I0"0m0I'0IIQII0I o Tovarna pohištva o 6 ulica Tesa Stv. 52. A (iasina hiša). ' ZALOGA: PiflZZR ROSF^iO (lokko poslopje). Cene, da ae ni bsti nobs;ifl Uonkuronoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po »acocsoaoccs posebnih načrtih, DlifrOT" coai-i brsspl&eao In franko ? I o 11 01! O M OHOnOi'Oi'O I • OH O * i --v&T7;^ V Preložah pri Lokvi ( na Krasu) oclda se za poletni čas v najem hiso (3 sobe, kuhinjo, klet in lepo zaprto dvorišče). Pojasnila daje lastnik: MIHA CERKVENIK Lokev 60. pri Divači. HV Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri - narodni zalogi olja Trg Barriera štev. 3. ivan Mnionig, lastnik Zaloga m- in inozeMiU m, špirita in Merje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via deii'Acque stv. 6. (nasproti Kale Osntralf). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskib vin Bordeaux Bur gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum. tonjak, razna žganja ter posebni pristni tropi nover, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli " dotičnih kiajev. Vsaka naročba ?e takoj izvrši, ilaz-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtev.) in franko. — Razprodaja od pol li ra naprej. je otvorjena le za malo časa v Velika razstava pohištva Dvorani Ter sic ore (nI. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj SV po najugodnejših cenah. "M Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoštevilno poseti to razstavo. ran IV. »EDINOST« št. 157 V soboto, dne junija 19' r MALI OGLASI. "7 Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiekane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stot'"t J Plača se takoj. ■ Kćor izven Trsta pismeno naroči kak ,.MALk OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. , Tarifa je natisnjena na čelu ..MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračun:, koiiko mu J a plačati s tem. da prešteje besede. Orlase treba nasloviti na ..ItlSERATKt ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom p-.sem bn dajal „IMSERATMI ODDELEK", nformacija eiina la. čs bo pismj pr.loiena znamka za odgovor. GostiSr.fc ,.A!la Costanza" ndI™ St. IS). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški term. Priporoča se si občinstvu Henrik K o s i Č VMqW;;; se odda letovisčarjem pod jako STIdlienjI ugodnimi pogoji v najem hiša z 5 sobami, z vso opravo, dvemi kletmi, kuhinjo velikim \ rtem z vsakovrstnim sadjem. Pred stanovanjem veiiko dvorišče tik državne ceste Trst-Reka. Do kolodvora Hrpelje Kozina 1l/4 ure peš. Na željo se odda v najem tudi hlev. 631 n„,. >«inQ sestoječa iz moža, žene in otroka, išče UrUZIIId za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, id sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli4* ..Inseratni urad Edinost'*'. Veliko zemljišče Kolonji, v najzdravejem solnčnatem kraju je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razp. lago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom. tako da se dobi muterijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Patem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti št 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom. S0E1SKA LJUDSKA POSOJILNICI vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. naa^tr. v lastni hlži. Išče OD pekovskega pomočnika v 3-letno izučbo %>G 15 -16 let starega. Kje ? pove Edinost. 641 lov/ni nloc 8e bo vršil v nedeli° 10- JUDJa v J d« III |IICo Sežani na dvorišču restavracije Polley. Svirala bo Svetoivanska godba. 630 kliča z °9mimi prostori se odda v najem pri Poli IOU begih (koperski okraj). Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 629 Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako : Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/,0/o Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po x/2°/f> na varščino ali zastavo in na menice po 6°/o Glavni deleži koncem leta 5x/s—• Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Članov lTfil z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.08913. — Posojila 1,570.810.39, Vrednost hiš 110.6<5.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Telefon štev. 79. Podpisani priporoča si. občinstva svojo zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre bianca 5f. 45 in gostilne al. Romagna št. 4 in ul. Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste jlnte Dvornik trgovec z vinom. DROGERIJA Josip ZinOll nL Caserma 8 pf Izbor drog, barv, fiopićev, pokostt parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd. fllla citta d i Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek z lastno krojačnico. ! Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega == dela izkušenega krojača. FILIP IVANISEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omisu v ulici Torre bianoa 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AU*Adria* ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell dal mat i,, ulica Zudecehe št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste. Ivanka Doregnini TRST. - UL Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA poliištva, maimfaktar, ur. slik. zrcal in tapetarlj. Popolne spalne in obedovalnc sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. — Brez konkurenčne cene. 3francesco Slovinscky železnina TRST — ulica Torrente 45 — TRST Hzbcra železnine za stavbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, štedilna ognjišča in železne peci. Prva slovenska zaloga ;noh?Itrvn: ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — ššvoji k svojim ! Odda se v najem "j ^trtevo^ ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. ini pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča: pod jako ugodnimi pogoji. Več se poiv.ve pri ,.Inse-ratnem uradu Edinosti". 900 Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga ,PCroatia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne- PT Za Siroto je najlepši spomin krasna stereoskopična - /otogra/ična slika izvršena v dobropoznanem fotog. zavodu E. MANENIZZA ki se provizorično nahaja V hiši štev. 9 na CORSU nasproti hotela Vol pičli. GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) nlica Mm 24 (pritličje) daja novo m rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. 4 Mehanična delalnica ^larik Lantschoerl vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Cr$aiia" - £ps5 ---—-- CORSO štev. 1 --—----——— SV Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekskluzivno 2astopni:tvo in zaloga svetovnoznane tovarne /\ koles (biciklj t v J „Styria tvre tovnoznane tovar.n" ; Icljev in motocikla) ■-.* rdke Jooh. Puoh jj, <£ Co v Gradcu, knkor ui-ii tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo p-: ti i. in Zaloga in vpeljava električnih zvoncev Sprejme KaKoršno si bodi popravo v Svoji siraSi. $ KZff ^T Piatlict star? zmožen' se P°nuja društvom I Idil lo L iu zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prasati pri „Inseratnem uradu Edinosti ' (700 Išče co izvrsten mlad hlapec (kmet) za v vilo. OC Ulica Romagna št. 121. 65t> Služkinjo let 8taro Vrat*r (ialatti št. 18. doma", ulica Giorgio (»40 ntirirOP krasen, na najlepšem in najzdravejem UVUrt5U griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v ,Inseratnem uradu Edinosti*4. 060 Tomhliraol/P instrumente za popolni tam-I dlllUUI dOIVC buraški zbor se vkupi. Več pove „Inseratni urad Edinosti-4. 800 Edcr išee službo a!i kakoršno-koli zaposlenje : kdor išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila., vknjižbe itd., prodati aH kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. raj se posluži MALIH OGLASOV v „E d i u o s t i4-, ki so naj cenej i, najveć čitani in najbolj pripravni v dosego namena. Autborisefl Sctool of himm uči moderne živeče jezike od profesorjev doticnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova št. 11, II. nadstr. ulica Arc&tn. 9 — vogal ulipndnl S ">onu 1 Velika zaloga j i j i Grand hotel „Union" v £ Jfomfort prve vrste. H l^ad 100 sob. P. T. Tovarna cementnih ploše ARISTSDE GUALOO TF-ST, ulica S. Servolo 2. Velika zaloga dobro vležanih cementnih plo-č vseh velikostij \rst in barv. Tovarna in zaloga cementnih cevij. Hlairo trpežno. — Krč/konkurenčne cenc. Na željo se stavijo v delo plošče solidno in po ceu od izurjenih lastnih delavcev. Naznanja se častitim odjemalcem in P. T. občinstvu, da zaloga obleke ulica Arcata štev. 1 odpre Novo tržaško Mrojadnioo (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje, pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. O. MARC0L1NJ. — Toliko zaloga, kakor tudi krojačnica bodo preskrbljene v veliki meri z domačimi in inozemskimi izdelki. — Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko za možki*. kolikor za otroke, J?3r po najnižjih in konkurenčnih cenali. VIKTOR PIŠKUR. mošks, Becke in otrok. Specijaliteta finih, črnih oblei. VELIKA IZBERA delavskih hlač . . . ;T K extra-raoene vrste . . ti ,, 4. Pazile na točnost naslova Francesco Kalasch ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapone R rs ? 1 go ' s ulicrt Arcata 9, vog-al ulice del Salone O priliki birme se je oglasiti edino )e V novi trgovini Kehiayan TRST, Corso štv. 23. Velika izbera ur verižic, prstanov, priveskov, uhanov z demanti in brez istih itd. I're