Acceptsncs to* aaailniK st »p«cial rate of poatsg« provided y r aillikuV. luucd dsifr ueert Sundajrs m4 w Holida/a. PROSVETA glasilo slovenske nah0dne podporne jednote CUcifo, pondeljek, 8. junij« (Jun* 8), lMt or ln o Urvdai lik i In u pravniški prostori i ta? 8. Lswndsle A ve. . Offtoo of Publkotlooi MIT South Lewndale Am , Cskphon«. Kockw«U 4M4 STE V.—NUMBER 132 Vprašanje nove stranke ■je zopet oživelo srednjem upadu a« giiele obračati do allBSit Skih farmar-laboritov, da skli fejo konferenco za ustanovitev Ckicajjo. — Vprašanje o usta- Bi nove stranke prihaja z jem predsedniških in kontnih volitev to pet na površje, v raznih krajih srednjega se oživlja zanimanje za vprašanje, katerega pronica dno večja nezadovoljnost s sta-i strankama in pa gospodar-kriza. Kaj se izcimi Iz tega, je sedaj lemogoče razvldeti. Ker je bi-storjenih že več aborcijskih isov za ustanovitev nove ivne stranke in ker so ijevne skupine večinoma neor-rane, je gotovo to, da even-i ustanovitev stranke na irfanizirani ljudski nezado-jnosti vpričo preteklih izku-ij ne daje preveč upanja na teh. Hinnesota Union Advocate," tsilo unij in farmer-labot e v Minnesoti, poroča v Ji prejšnjega tedna, da sc pesivne skupine > iz raznih iv srednjega zapada botj in obračajo do voditeljev min-»takega gibanja s sugestijo skličejo konferenco za orga iranje nove farmer - labor Konferenco za organiziranje stranke sklicuje tudi neka ipina političnih nezadovoljne-iz St. Louisa. Na to konfe-■naj bi imel dostop vsakdo je proti starima strankama ta nima ta rictiplna nlkskega rorramn, ni od nje dosti pričati, ker za uspeh hove Stranje potrebno, da se sentiment ristallzira okrog ptogrnma z* idnmentalne spremembe seda ■i "reda." Sama nezadovolj-s starima strankama je pre-■ puhla podlaga ia navadne ro izhlapi. bten Minnesote ni nobene ve, ki bi Imela močnejše pota« gibanje farmarjev in de-*v. Pričelo pa se je obnav-V Iowi, v obeh Dakotah in »ntani, kjer ie ekaiatirajo »ne organizacije. Te skupine tudi tisti element, ki so obra to minnesotskih farmar-labo-. da pričnejo z akcijo za no-*anko. Zadnje čase je politično aktiven tudi Town-»odltelj Nestrankarske lige. "vi »hodi med dakotskimi rji so zelo dobro obiskani kujejo, da so farmarji zo-pripravljeni vreči se v polito vrtinec kot skupina, 'toicagu je bila pred par me- farmer-4abor stranka, to-1 poji agitaciji se največ *»trira na unija. Voditelji ®J0'd» if sentiment sa stran-*"k<> bolj ugoden med orga-1 Nun delavstvom kot v pre-|d€wtletju. Tudi mad »lipi rudarji se otivlja eenti-■ v prid neodvisnemu poli* S Kranju. Illinoijska far-♦l*VHka stranska bo imoU J konvencijo v nedeljo dne '"J1 J« v prostorih Cikaike berači je. Uj^ja tofej kažejo, da bo »"»ločnoati to gibanje ■oživelo ln prišlo do poskusa za ustano-rProgreHivne stranka. Ena g™ **prek tega gibanja ja r w Progresivni kongres-J> "eoatorji srednjega zapa-^čnl voditelji, nočejo Sj "t »tarih strank, ker bi stavili svojo politično T'** ^htnico ln ker miali-7; * 'Zgubo pozicij v ras-J^-nih Odsekih ne mogli uspeinl v boju > staro-obeh strank kot fto sa- * znamenja, da ^^nosti. je pričakava-r*'k*Ano politično ar^ r* v Prihodnjih par letih; Piicbot M rad postal predsedniški kandidat Zhnsša se na podporo progrceiv nih elementov v republikanski stranki Washington, D. C. — (FP)— Governer Gifford Pinchot, ki se sicer ni udeležil konference pro-gresivcev, ki se je vršila meseca marca v Washingtonu, vendar pa se je izrekel za skoro vse točke, ki so bile predložene na omenjenem zborovanju, bo najbrž Hooverjev tekmec na prihodnji konvenciji republikanske stranke. On računa na podporo Boraha, Nor risa, Johnsona, LaFolletta in drugih progreslv-cev ter nasprotnikov sedanje administracije. Pinchot se zavzema za regulacijo — za ljudsko lastniitvo — javnih naprav ter pobija Hooverjevo zvezo z interesi e-lektrarskega trusta in velebiz-nisom na splošno. Sedaj se pri-, pravlja na sklicanje izrednega zasedanja državne legislature, ki naj bi nadaljevala z bojem glede regulacije javnih naprav v državi Pennsy Ivani jI. Po končanem zasedanju bo< obiskal razne politične centre v centralnih in zapadnih državah. Voditelji socialistične stranke v Pertnsylvaniji so pred kratkim izdali svarilo, v katerem pravijo da ni Pinchot nikak "socialist", čeprav ga Vare-Atter-buryjeva politična mašlna označuje sa rdečkarja. V boju glede priloge za reorfrariizfraiifc državne policije se je postavil nji stran premogovnih baronov In jjobijal stalile delčkih ur iPi, ', . . , ,, Ako se bo Pinchotu posrečilo dobiti na svojo atran precejšnjo manjšino delgatov ns konvenciji republikanske stranke, tedaj bi napravil mnogo konfu-zije, toda dvomljivo je, da bi mogel preprečiti ponovno nominacijo Hooverja. Ako bodo demokrati nominirali governerja Roosevelta, čigar program je sličen Plnchotoverau, se lahko zgodi, da bodo progresivni elementi podpirali prvega v predsedniški kampanji. Nsatško Malo M-X f Braziliji Moštvo navdušeno pozdravljene ko je pristalo v Natalu sovjeti ne ha-raj0 ameriških duhovnikov Odrekli ao vizume znanim pridi garjem. ki so posnani kot pri jateljl sovjetake vlade Delavska kulturna federacija Na acMtanefc ao povabljene detav ake prosvetne In radikala« akii plne umetnikov 1 New York, 6. jun. — Namer sovjetske vlade, da prepreči obiske inozemskih duhovnfkov v mejah Rusije, je bil razviden far dejstva, ko so sovjeti odklonili vizume ducatu protestantovskih pridigarjev, med temi tudi John Haynes Holmesu, liberalnemu pastorju Community cerkve, k je poznan kot vnet zagovornik in prijatelj sovjetake vlade. Drugi protestantovski pridi gar, kateremu je bil odklonjen vizum, j« reverend David Rhyr W111iams, pastor unitarijanske cerkvene občine v Rochesterju bo, zalagati pridružene skupint New Yerk — (fP) — Dne 14. junija bo v li ving 1'lasa aeata nek za ustanovitev delavake kulturne federac!je,Jri naj bi uklju čevala umetniški', literarne, dramske ki intelektualne akupi ne z delavako orientacijo. V ta namen se snidejo zastopniki iz New Vorka in okolice. Gibanje sponsorira John Reedov klub, ka terega tajnik jo Louis Losowick. Loaowlck sodi, ds je v Ameriki okrog 2000 delsvsklh prosvetnih in kulturnih skupin, o katerih upa, da prej ali slej priatopl-jo v federacijo. Federacija bo organizirana na slični podlatgi kot obstoje kulturne federacije v Nemčiji in v raznih drugih ov-ropaklh driavah. Njen namen N. Y., in brat Albert Rhya Wil liamsa, komunista, ki je Že večkrat obiakal sovjetakQ. Rusijo lr je poznan kot vodilni apologetih sovjetskega alstema v Združenih driavah. Tretji je dr. Dore-mus Scudder, poznan ameriški protestantovski pridigar, ki •< sedaj ftahaja v Franciji. Imena ostaHh duhovnikov, >katerim sc bili odrečeni vizumi, niso bila objavljena. Vlada ni dala nlkakega pojasnila glede odklonitve vizumov Mnenje prevladuje, da so bili vi zumi odklonjeni h edinega vzroka, ker so prosilci duhovniki. J Rio de Jaaeiro, Brazilija, 6 ustanovljena oziroma o4jV-jjun.-4X)-X, največje pomorske letalo na svetu, je včeraj konča- lo svoj polet od jezera Konatan-ca, Švica, do novega sveta, kc ae je včeraj spustilo ns tla v Na-tal u, na obrežju Brazilije. Ogromno nemško pomorsk« letalo je graciocno pristalo na reki Pontengy. ki obkroii meatc Natal. Pozdravila ga je navdušena množica, ki je štela več ti-noč ljudi. Mesto, ki se je dolge tedne priprsvljalo na U dogodek je proglasilo uradni praznik Vladni uradi in trgovine ao bik zaprte. Komandant letala Friedrieh Chrlstiansen je naznanil, da bc ostal v Natalu več dni. da ae iz-vrše nekatera popravils. ds bo letalo sposobno sa nadaljnji polet v mesto Rio de Janeiro, ki ae nahaja tisoč milj južno od Nsts-la. Od Rio de Janeira bo letalo nadaljevalo svoj polet ob obraiju Amerike do New Yorka. Shxw pi^ London. «. jua. — Bernard George 8haw piše now dnim« ki se bo, imenovsls to be True (Predobro, da bi bil< resnično)." __, _ tudi motnost ustanovitve novr politične stranke s radikalnejšim al teključens. m Nemški premljer In sunanji mi niatec v l^ondonu London, 6. jun. — Heinrich Bruenlng, nemški ministrski radsednlk in dr. Julij Curtius, emškf zunanji minister, sta vče-raj dospal v London na konfe renco z angleškim premijerjem MacDonaldom in zunanjim ministrom Hendersonom. Razgovot se bo sukal Okoli nemške finančne krize, vojnih reparacij in drugih mednarodnih problemov, ki se tičejo Nemčije in Velike Britanije. Veleporota obtožila CSponeJa Chicago, 6. Jun. — Zvezna veleporota Je včeraj obtožila "Searface Al" Caponeja, da je ogoljufal vlado za veliko vaoto denarja, ker ni prijavil svojih dohodkov v zadnjih par letih in ae tako izognil dohodnisakemu davku. Capone ae Je včeraj o-sebno zglasil v federalnem poslopju ter polotil bond v vaotl 160,000, nakar je bil izpuščen. Federalna preiskava Je ugotovila, da so Caponejevi dohodki, ki mu jih Je prinesla butle-gsrska industrija v zadnjih šestih letih, znašali $1,088,645; od katerih nI plačal niti centa dšvka zvezni vladi. IMccardov vzlet v stratosfero oficielno potrjen Bern, Švica, 6. Jun. — Švicar ski Aero klub je danes oflcielnc potrdil, da je prof. Piccard ns svojem vzletu z balonom v stratosfero rea dosegel višino 16,781 metrov (51,783 čevljev, ali približno deaet milj). z materialom za Širjenje delavske misli in idej pa prosvetnem in kulturnem polju In izdajanje publikacij. 1 Kolikor je sedaj razvidno, br federacija radikalno orientirana in bo pod levičaraklm vplivom. Ideja za uatanovltev je bila spro-žena lanakega novembra na konferenci revolucionarnih pisateljev in umetnikov, ki se Je vrši la v Karkovu, Rusija, in na kateri ao bili zastopniki John Ree-dovega kluba in radikalnega mesečnika "The New Mssses." Legislatara zavrgla obtožbo proti (ovoraorja L majhno veČino se it- pwwi litvmrbvl j* Naahville, Temi., d. mu Dr tsvna legblatura je odvrnila politično krizo, ko js odglsaevals proti obtotbi, da se demokratske ga governerja Harry H. Horto nn ln njegovo administracijo odstavi iz urada. Vroča debata gleda obtoinice ki Je uključevala osem točk, j» trajala tli dni, predno je biis dana na gtaaovanje. Poslanci ao t 58 proti 41 glasovom zavrgli obtožnice. Obtožnica je vsebovala obdol žiitve, da Je governer Horton so-delovsl v zaroti z Luke LeaJen in Rogens Caldwellom, da se o slepar! in izropa d rta v no blagajno zs večjo vsoto denarja. Komi tej, ki ja preiskoval afero, n podal zadostne evidence ln tak< Je bila obtotnics zavpšena. Afera še ni popolnoma konča na. Igrala bo veliko vlogo v pri hodnji volilni kampanji, ki ae b< sukala okrog vprsšasja, kdo J< odgovoren za bankrotiran Je dr tavpe blagajne. Naskok dal spet $40.000 kraiaki stranki VVssfiington, D. C., •. Jun, — John J. Raskob je spst "posodil" nerodnemu odboru demokratske atrane vsoto $40,000. Stranka mu sedaj dolguje $296,-250, kot kate poročilo tega odbora, ki js bilo izročeno kierku spodnje zbornice kongresa vojni separt rent in tieom na s sovjeti Kuaka firma je dobila pogodb* aa dobavljen je utigallr sa svae- riiUvo armado Wsshington, D. C. — (FP)— Medtem, ko organizacija Hčerke ameriške revolucije nadir-guje lastnika neke večje lekarne v Waehingtonu, ker prodaja alaščice, katere dobiva Iz Rusije, je popolnoma presrla fakt, da vojni department oddaja naročila za utlgalice sovjetski tovarni. Novica, da moštvo ameriške armade rabi ruske utlgalice, je bila objavljena V kolonah reakcionarnega dnevnika "VVaahington Post", ki navadno slika ruake boljtoviko kot ras-trgane ln zamazane kriminalce z bombami in dinamltom v rokah. Uradnloe omenjene organiss-cije so as po objavi poročila o-glaaile v uradu vojnega depart-menta, ki je potrdil resničnost vesti. Povedano Jim je bilo, da je departnunt objavil ponudbe sa dobavljanje utigalic ln kar jo bila ponudba r.uake Northam kompanlje sa 20% nitja od drugih, jo jo sprejel. Po zakonu, ki je bil aprejet I. 1901, ao zvezni department! prisiljeni sprejet! najnižjo ponudbo glede dobavljanjs potrebščin. Amtorg Trsding korpo« racija je poaredovala pri pogajanjih in tako Je Northam Co. dobile pogodbo. Sedaj so škst-Ijlce utigalic, ki oglašajo i napisi Sovjetsko unijo in njene so-eiallflrane lnduatrije, rasdslju- In SiimI .nin J XI m i/a i m lr m i« trn* -X' mrn—anini ianw v*'jnaa in ■»» na prodaj v vsaki vojaški kantini. Vojni department pričakuje sedaj ostrega protesta od "revolucionarnih" hčerk, ki v svojem navdušenju na vsaki konvencij! zahtevajo večjo armado ln mornarico ter mskslmalno vojaško vetbanje sa ameVtške drtavljsne. 2e missl, ds bodo amsrlški vojaki pritigall cigaret« in cigare z utigalicaml, ki nosijo simbol aovjetakih Industrij, mora prrttrašlti "patrio-tične duše revolucionarnih hčerk." Prav lahko se zgodi, da bo mrs. Willlsm Shermsn Wai-ker, načelnlca komiteja ss ns-rodno obrambo, obesila fotosta-tično kopijo sovjetskega kon-trakta s ameriškim vojnim de-purtdi« ntom na steno v glav-nem stanu svoje organlssclj« ter na ta način povečala ša sedaj veliko zbirko "dokumentov" o sovjetski zaroti, ki Ima namen strmoglaviti ameriško vlado. 1 ■ "" ; Hovjetl imajo v načrtu nove petletko Moskva, 6. jun.—Včeraj Je bi* la imenovana ekonomakn komisija 75 članov, ki ima naložb sestaviti petletni načrt Industrij sksgs In ekonomskega ras voje Sovjetske unije. Vslerljsn V Kubišev, predsednik vrbnmega sveta narodne ekonomija, /« predsednik komisije. Nove obsodbe v Italiji Seat Italijanov obsojenih v aapoi na obtežbo, da so sodelovali v *arot i, da se umori kralja Km manuela ln Muasollnlja Rim, 6. jun. — Izredni voja ški trlbunal za obrambo drtav« je alnočl obaodil šeat moš v aa por, enega pa je oproatil. Obto ženi so bili, da ao aodeiovall v zaroti, da ae umori italljanskegs kralja, ko je poaetll razstavo v Milanu 12. aprila 1. 1028. Takrat se je pripetila eksplosljs bombe k! je ublls 20 oseb ln ranila 28 drugih. Dalje so bili obtošeni, ds so pološilf bombo na progo Ml-lan-Placenza železnice, po kateri je Imel prispeti vlak, ki je vozi' Muaaollnija. Neki delavec Jo našel bombo, prodno je vlak dospe ln tako Je bHa nesreča odvrnjena Obsojeni ao bili Giuseppe Testa, 12 let zapora ( Augusto Lo-dovichetti, 12 lat; Bttoie Vac-chieri, 18; Oiuaeppe Sacchi, 0; Francisco Oggianl, 5j OreaU Brunerl, 8 leth ln šest meaecev; Glueeppe Porta Js bil oproščen Ds so obtošenci prejeli primeroma nisks kasni, js prlpUovati pomanjkanju evidence, ki bi dokazala dlrdttno zvezo obtožencev i eksplozijo v MIlanu. Obrsvns< vs je traMla en dan, - Testa je prod sodiMsm priznal, da je član komunlitične stranke In da Je prejema) dsnar Is inosematva. I-sto Je prlsnsl tudi I^odoviehetti ostali ao pa Isjavlll, da so bil) člani Teatove skupino. papež odklonil z n Vatikan aakteva. da fašistična vlada podpre i dokaai obdol-tltva, da ao ae klubi Katoliške akcije vmešavali v poUUčae aktivnosti. Duce privolil ss ponovno otvoritev klubov katoliških ima. Prednednlk Katoliške akcije odlikovan Rim, 6. jun. Novi poskusi ^^HHPmHMHP za f)oravnavar spora mod Vatikanom in fašistično vlado ao se Izjalovili vsllc dejstvu, ds jo Mussolini predlagal kompromis, katerega pa je papaž zavrgel. Poročila iz aanaaljlvlh virov govora, da Je papaš ignoriral Muaaolinijavo ponudbo glede ponovno otvoritve klubov katoliških tena toi deklet. Papel vztraja na svojem atallšču, da as morsjo odpreti klubi Kstollška akcijo ali pa noben. Kompromla Ja nemogoč. Muaaollnijeva ponudba ae ama* tra kot prvi deftnltivnl rezultat tajnega pogajanja med papeževim nuncijem in diktatorjem, ds as spor konča. "Oaaervatore Romsno," glasilo -Vatikana, js včardj objavilo ps-pežev članek, ki zahteva od fašistične vlade, naj poda dokase, če Jih Ima, da ao ae klubi Katoliške akcije v resnici vmešsvali v politične zadevo, članek v aarka-stičnem in ssničliivem tonu pobija lajavo fašistični' atranke, v Mssi je biJo rsšsno, ds fašlatl rsspektirsjo pspsža In kstollškt osrksv. ' 'V i . 1 Vstlksn trdno vstrsjs ns svo-ds as mora ' SnM dološb h on U In latarsnake pogodba lijsvijajoč, "ds Je oseba vrliov nega poglavarja katoliške cerkva avSa in nedotakljiva In da ao javne rssžalltve z govor! in ^Inl proU osebi patiešs v mejah Italije prav tako kasnjive kot ras-šslMve proti Italijanski kraljevi famllljl." JConkordat, trdi Vatikan, sankcionira Katoliško akcijo, ln dokler ni dokaaov, da se Je ta orgsnlaaclja vmešavala v politiko, je to znsk, ds js fsšlstldns višds kršila določbe konkordsta ko je od red Ha raspust katoliških klubov. Vatikan je še predložil aahU-va, da vlada plača škodo, ki ao Jo fašisti (Mivzročlll katoliški car-k vi, In da kaznuje tiste, ki ao odgovorni za nssiljs. Pspaž Js fdersj odlikoval a rodom sv, Gregorlja Camllls Cor-aanega, častnega predsednike Katoliške akcija.» Coraanego je bil prošio sredo aretiran na odredbo fašistična vlade in grosl ns kssnllnlškl Itlč- nih praatopkov proti državi, I atrahovlh; akcijo ke ae hoteli HI Jrlnlkl as Ij v jstalšairl štirje se Waahlngton. - FP) - Ame rlkaniaacljaka komisija Ameriške legije je zavrgla poročilo kon-greanlka Plaha glada komunističnih aktivnosti — fakttčnih In namišljenih — v Ameriki Vzrok aa to je, ker jo Ugija oai-rpma komisija ljubosumna na Flaha, ki ie a avojimi preiskavami naredil v deželi vtia, da edine on igra vlogo av. Jurija ln aeka glava rdočemu zmaju. To pravico si pa lasti Amsrl Aka legija. N jena komisija zs "smorikanlsscljo," v čije področje apsds seksnjs rdečih glsv pravi, da spada to prvenatvo nji, ker Je pobijala boljševlsem dolgo prej, predno Je širšs Jsvnoat ve-dela o kongreeniku Flshu. Zs svoj rekord nsvsjs ukrepe runih konvencij Legije. MD* Je prišlo do tegs nespors-zums med Legijo ln kongresni-kom Flshem, jo glsvnl vzrok U ksr js on sShtevsI od eksokutlve legUmsrJeV, ds v prihodnjem aa-hi danju kongresa podpre njegov legialatlvni program zs pobijanje boljševizma. Legljs amstrs to sa predrsnost in se JI vidi Pl-shsvs zahteva preveč odvratna fish I ms šs vedno na svoji strsnf Matthew WolU, Ralph Ksaleyja od Narodna clvlčne fe-derarljo In Hčerke ameriške ra-volucije. II so gs na svoji zadnji konvenciji v Washlngtonu burno pocdrsvtls. Ns omsajenl kon venclji je Nsh kritiziral tudi dr-žsvnsgs tsjnlks Stlmeons, kar m |mi njegovem mnenju dovolj ne ta veda resnosti "rdeče nevernosti." Vailka leleaalšha Kitajskem Kiafeng, KlUjska, 8. jun. * Nepopolna poročila Iz Miencha govore, da je bilo 40 potnikov u-bitih In 80 ranjenih, bo se je iztiril vlak Tungkwam železnice In zdrčal po nasipu v globino. Apaaija Ignorirale veMkI katoM Madrid, 8. jun. — Prvič po mnogih sfoMjlh je veliki katoll škl praznik Tslovo prešel zadnji četrtek brez Javnega obhajanja v insnlji. PrsJ ao bile na U dan velike procesije po ulicah Mad reui/o jasmin u«! viaoe in grm mu de|N)rtaclJa na kSanllnUk otok Mpsrl, ksmor vlada pošl IJa osebe, ki ao obtošsne ptdltič HamsAIU m flaaažal tseaN Vlada apelira as bivše asvssalks. nsj jI eiajlsje breme vojnih reparacij Oarila, 7. jun. — Nemška vlada je včersj odredila nove davke in skonomske mera* obenem pa Je Izjavila, da je to zadnji poskus, da ae dešeia Izvleče Is krlae» v katero jo je vrglo plačevanja reparsdj bivšim sevesnikom. Dekret o novih davkih Ja vte* raj objavil predsednik Hlnden-bnrg V odsotnosti ksnoelarjs llelnrlch Hruenings, ki js odpo-tov s I v lxmdon na nemško-an-gleško konferenco. Zaeno a ras plsom davkov je bil Izdan tudi manifest na ljudstvo, ki tolmači potrebo novih davkov, obenem pe oposarjs znvezalke aa obupno finančno situacijo, v kateri se dešeia nahaja. rida in druglk španskih mset Is vse delo je počivalo* letos pa al bilo nobene proceelje In nobenega praznika aa Javnost Ceremonije so bila samo V cerkvah. .'•t. . . ' PHOBVET* the enlightenmsmt UtJCi*e*k!ut M• ; M wu. m 9* Mai m Smm- or prlm«r elJitvljo v sodobnih krsms-torijih. llrllče so ssžlgsll ns posebnih ta to določenih tlakovanih in a kamni obdan i h pro-atorih, kamor ao postavili grmada (roguo) is 2—Jtem dolgih brun. V aredi Je bil navpično poHtavlJen kol, kamor so pokoj niks pri votel i ali prlbill ts nošo Čeato okrsslll s oblekami ia orožjem, i metali manjšo darl vali, posebno ptioa kot vobojenili duš. ns grmadah Je bi-neokusno. Mrliči ao m pekli v laat ni masti In povzročali Uko strešen imrad. Zato so imenovali tlmljsnl ta* žigalliža satirično "culinss", t J. kuhinje. V Rimu Je ImeU iMjjMšT amradu Maphitia na u celo avoje Vtotno tvo-Smrad so skttlali žiti i Um. ds so metali f ogenj rasne ditave in cipmone veje. dele pozneje so prtgtsvlll aežl-ir*lišča kakih 8000 korakov bd Z ogorki lesa, orožja, itd. pomešana ostanke mrllšev ao pokopali v Žsrsh, večkrat potudi pustili na licu "U. Pogoeto — posebno pr r«-\nejših slojih — so trapU aamo obžgall In nam pokopali. Te njihovih m učencev vidni znaki duhovne zmage in vzgledi kr-ščanakega junaštva. Nadalje Je vplivalo aovraštvo proti splošnim paganskim običajem. Slednjič io bili prvi ipoznlvalci Kristusovega nauka večinoma au&-nji in reveži, ki niao imeli sred-atov ta aežiganje. Ko pa je cmagala nova vera, ao smatrali ptevoverni kristjani paganitvo ia krivoveratvo ta najhujši zločin, ta kar je biU določena smrt na grmadi. Zato je veljalo tudi aežiganje pokojnih kot nečastno. Slednjič je Karol Veliki 786 prepovedal ležigati mrliče pod smrtno katnijo. Četudi je U kruti zakon veljal prvotno le za podjarmljene Sakae, kjer je bilo aežiganje praatar o-bičaj, ae je kmalu razširil na vae krščanske narode. V Evropi se je ohrsnilo sežiganje par stoletij le še pri Prueih (kjpr ga je zatrl pozneje nemški viteški red) in pri Rusih. Tako je tudi v naši domovini izpodrinil pokop prastari slovanski običaj sežiganja. Odslej ao bili — sove neprostovoljni — "pristaši" sežiganja le že krivoverc! in čarovniki. Proti koncu srednjega in v začetku novega veka pa je zgorelo na grmadah toliko "zločincev", da je bilo Često sežiganje — pri živem Ulesu ali po poprejžnji usmrtitvi — običajen pogreb. Med njimi so bili najodličnejši možje svojega časa kakor Jan Hus (t 1419), Hieronin Savana-rola (t 1498), Giordano Bruno (t 1600) in še mnogo drugih. "Čast pokopa" so imeli lo njihovi preganjalci. Nasori, da je sežiganje sramotno in pagansko, so se spremenili v dobi renesanse in humanizma, ko je oživelo zanimanje ta antično kulturo. Prvi, ki te je viaj teoretično bavil s Um problemom, je bil Ulesni zdravnik ln tajni komornik papeža Aleksandra VII., Matija Noldi, ki je že 1666 s papeževim privoljenjem priporočal sežiganje it estetičnih In higiemkih odrov. K (Dalje prihodnjič.) Je bila nekaka komblnscljs o» beh vrst pogrebov. (Sežiganje ee Js ohrsnilo v splošnem do končaš zmage krščanstva, če t ud to posneje pagaai mrliče vi krat pokopavali v larkofngih Prvi krlitjeal ao ivmce bres Izjeme pokopavali. GUvnl vzrok Je bile napačno pojssovanje na uks o vstajenju, ker so mislili. m PONDEUEK. 8. juWa Profesor Edwin R. A. Selig-■a z univerze Columbija v New Yorku, kl gs Je kubanski dikUtor Machado upoalil, da uredi zmešano štreno financ na Kubi._ \ fit§Rfivi 17 naselbin Coal Co., ki lastuje največ pre-mogorovov v Uj okolici. Podrob-noeti in rezultate opišem v kratkem. V imenu vaeh članov SNPJ če-atitam KoverdalČanom, ker to ai postavili novi Slovenaki dom in ustanovili angleško poslujoče društvo SNPJ.—Fraak Lnkančič Piknik Slovenskega dama Kpringfield, IB. — Tukajšnji Slovenski dom priredi piknik v nedeljo 14. junija na Logarjev' farmi. Prostor je vsakemu znan Ker bo to prvi piknik v tej okolici, se pričakuje velika udeležba Uljudno vabimo vse občinstvo da naa poseti v hladni senci. Domova blagajna se vedno bolj kr či, zato smo primorani, da od časa do časa priredimo kakšno zabavo ali veselico, da Uko poma gamo domovi blagajni na noge Odbor, ki ima v rokah prireditev piknika, je pridno na delu, da bc vsem ustreženo in postreženo vseh ozlrih. Na svidenje 14. junija l Odbor. Poročilo s poU CoverdaU, Pa—Otvoritev dvorane in 10 letnica društva št. 427 SNIPJ sta dobro uspeli, v zadovoljstvo vseh navzočih. Dne 80. maja so tukaj slavili nail Člani In rojaki otvoritev dvorane in 10 letnico obstanka društva št. 427 SNPJ. Udeležba je bila Uko velika, da si ne bi nobeden niti mislil. Govori jn sUvnost so se završili Uko mirno, da je bilo kar veselje gledati. Predsednik društva št. 427, br. Anton Cipčlch, je otvorfl govor in povdarjal pomen društev in SNPJ ter vzpodbujal mladino Jn pojasnjeval pomen angleftko po-slujočih društev. Isto je storil tudi br. Ujnik Louis Gorsich. ' Gl. govornik ji bil br. Barilar je aJNPJ za zapad- preds. federacije no Penno. Razjasnil je pomen angleško poslujočlh društev, kako velikega pomena so taka društva za organizacijo SNPJ itd Dalje je pojssnjevsl staršem ln članom, kako naj pomsgsjo mla dini pri organizaciji. Posebno dobro se je pa obnesel naš slovon ski pevski zbor "Ilirija" iz Ca-rtonsburg-Strabana, Pfc., pod vod atvom Rudolfa Pleterška iz Bri-dgovilU, Ps. Zspeli so Izvrstno več slovenskih pesmi. Poli so tudi mod govori himno SNPJ ln več drugih pomdmbnih pesmi. Zsdnji je govoril Anton Zidsn-šek, potovalni zastopnik Proavete. Povdsrjsl jo pomen jednote ln njenega glasila. Po govorih se je pričela prosU zabava. Imeli smo dve godbi, eno na plihala in drugo hrvaUke tambu-raše. Igrali so vsi Izvrstno. Kuhinja Je biU prvovrstna. Okusen golaž so pripravile naše članice Vsega je bilo na ratpoUgo ln tudi je menda vsega zmanjkalo. Udeležba je pa bila nsj večja te St rabane-Canonsburga; tdelo u je kot doma na Strabanu. Dalje to se udeležili tudi rojaki is U-braryja, Sygano, Broughton« HacketU. Moadow Landaa, Bri-<1r< vila itd. Odbor m vsem udeležencem v imenu društva naj- Vabilo na piknik Verona, Pa^-Korporacija Slo-venski narodni dom v Veroni priredi piknik na zemljišču, ki sc nahaja na Ki m melis Freeport cesti, Cheswick. Vabijo in poti vajo ss društvs št. 216 in 68C SNPJ, in št. 602 HBZ ter vsi o-aUli Slovani v tej okolici in bližnjih naselbinah, da se udeležijo Godba bo it vrstna in postrežba izboraa. Vstopnina za moške 60c, za ženske 25c. Vožnja na piknik bo brezplač na. Truk bo čakal na piknikar je pri Ujniku na Penna streetu Na svidpnje 14. junija! Domov odbor. iz primorja HI/I C NOHT MED ŽIVALMI IN. RASTUNAMI Berlinski botanik Haberlandt je v nekem predsvsnju Akademijo tnanostl prsv srečno pri-katal enotnost življenjskih funkcij pri živalih in rsstlinsh. Zlasti je poudaril nspsčnost običajnega nsslrsnjs, ds se živslsko in rastlinsko krsljestvo vsaj glede ns prehrsno bistveno ločiU dru go od drugega. Tudi rastlina namreč lahko prebsvljs ssmo organske snovi, ki ai jih pa poprej pripravi v laboratoriju svojih te-lenih littov. Odlaganje teh inovl orgsnitmu ts vrši ns povsem ensk naqp kakor pri živslih. e posredovanjem posebnih encimov. Encimi to namreč inovi, ki tgolj t avojo priaotaoitjo o- | I■ mogočsjo presnsvljslne postop-J topleje zahvaljuje in tudi zngo-ke v organizmu. O njih odloč nem pomenu zs vae življenje te preverili Aele v najnovejše Tods tudi dsndsnsšnji j naše tnonje o teh ingveh še meroma nepopolno. Lahko UvUa vtem potetnikom da ob liki društvo povrne na Uti na junija tjutraj je ta-stavksl premogorov Terminal Coal Co. 100^; rsdi prenitkih pril čin. Dne 1 rečemo, ds je njih pomen ss ži-IPl«č in unije. ZgUkUlo je Uko valsko ln raatllnsko življenje po- ,«akor t»i ae pripravljali na boj polnoma lati. Haberlandt je ta-/Upatl je. da ti doUvcl priborijo kola ponazoril razliko v načinu aaželjeno. ZasUvkall to vil prs-prahrsnjevanja: Rastlina Je po- mogorsvl te kompsnljo 100 pro-dobna poljedelcu, ki akrbi aam centov; Za drugi dan Je organi saae, žival pa roparju, ki pleni »tor od National Mine Workera pol p^lelčeve talogo. nspovodal tUvko pri PltUljurgh Ker je šel brez oblastvenega dovoljenja čet mejo, je bil 26-letni'Karol Pavšič iz Gorice obsojen na 160 dni zgpora in na denarno kasen 240 lir. Brata Stapiiiav in Josip, Mučič, prv star 2U drugi 29 let, SU tud prekorucila granico brez predpi-aanega dovoljenja. Obsojena sU bila v Gorici contumatiam vaak na 2000 lir denšrne kazn pa bret mpora. 24 letni Fran Uršič it Vrtojbe je žel v Jugoslavijo bret potnih listi*. Baš ko ga je pretor v Goritt obsodil na 7 mesecev zapora, se je vr nil domov. Uršiča so orožnik Ukoj uklenjenega odgnali v goriške zapore. 24ietni Ernest Krušec is Ba-tuj v Vipavski dolini Je tedel U dni pred porotniki v Tritu. Obtožen je bil taničevanja itali janske armade. 20 julija lan je pil Krušec v neki goitilni Gorici, ko ie je vračal z živinskega sejma v pokrajini. Obtoženec je povedal forotnikom da je bil tiite dni vet zmešan, ker ie mu je oče usmrtil in je bilo doma vse narobe. Itjavf je, da Je vinjen Že mogoče itre-kel kakšne neumnosti, odločno ps js odklonil obdolžitev, ds Je rokel: Julijanska armads je armada lačnih ljudi." Krušec je služil v iUlijsnski srmsdi in do-sUvil je, da so postopali s njim v vojaški službi prav dobro. Poklicana sU bi ls kot priči ovsdu-hs Bursttini in CorteeU, Italijana it tUrih provinc, ki iU trdila, da Je Krušec žalil iUlijan-tko armado t navedenimi be dami. Verjeli pa Jima niao ne porotniki In ne sodniki. Zato je bil Krušec oproščen in pušAep takoj na svobodo. Tolmačenje Einsteinove teorije (Po dr. Huestisu in drugih pro^evaldh) Msjhns deklice, ki ie je prvič peljal, e liftu ali elevatorju, 'je Ukole opisaU ^ "Sli smo v majhno lobo in pritličje ie Ko imo bili neksj čaaa tgoraj, «mo 8p«s n*dntropja so ili gor stopili dolL" v sobico in gornja Marsikdo se bi smejal naivnim beaedaid ctrOka, toda Albert Einitein bi deklico^hv? lil, da je dobro opiaala to, kar je doživel* , lUinm. Kajti deklica je to rea doživela ,1 tivno. Eimteinova teorija o reUtiviteti uči di naturni takoni zaviae od gibanja opazovale, in da ljudje lodijo vie pojave t sUlišča svoje ga sistema mirovanja. Ljudje se kajpada v» rajo, ali ker so Uko navajeni že od pamtiveka ne morejo drugače soditi sli pojmovati. Dekli cs je smatrsU lift ta sobo in ko jo je "soba nesla navzgor, Je ona čutila, da stoji "soba" njo vred pri miru, hiša pa gre gor in dol TJ pojav opazimo povsod, ko se votimo. Ce sm v drvečem avtu ali vlsku, vidimo hiše in dn vess, ki letijo mimo naa, naše vozilo pa nav dežno stoji na mestu. Edina izjema, pravi Einstein, je bnfai svetlobe, ki je konsUntna neglede na to, če« opazovalec giblje ali stoji mirno. • • • RelativiUU jjo polna zagonetk. Uvod v Einsteinovo teorijo je kakor pa v deveto deželo z devetimi čudesi. Vse je nc vo, čudno, nerazumljivo in strašno neverjetni Vtrok je ta, kor imo preveč utUljeni in fika rani v tUrih pojmih in verovanjih. Skratki mi ie nimamo besed, da bi jatno osnačili vi to, kar Je dognal učenjak Einstein, Uko da I nam bilo namah razumljiva S sUrimi be« dami pa težko dopovemo, ker pomenijo neki drugega. Einstein sam nj skoval nobene nov besede; prepustil je to rszvoju. eee Nsvajeni smo pojmovati in verjeti, da jard vedno bil in bo jard, ki je 36 palcev dol in nič več, če je jard; da ura naUnčno mei čae; da je en funt teže povsod en funt; da in vaak predmet tri dimenzijo (plati) in če m dognali dolžino, širino in debelino predmet lahko bros tkrbi določimo proitornico; da ena in ona dve. Toda Einitein nam pravi, da je vse to relativno, da namreč zaviti od okolfičin, kj smo, odkod opazujemo, kake dolgo ae nahaji (ihQ in kaj delamo.r V nekaterih okolAčinah jgrd Uhko jeni milja i o ena ura ae skrči v ea ftaiundol pVedmet pa, ki tehU nekaj mi j lahko trna tona. i Kako pride do tega? Ako hočemo dort U "čudež", ni treba nič drugega kot pognal predmete v Uko brsino gibanja, da doseiaj končno brzino svetlobe, ki je najhitrejša mil a D. r.. Je bil io ladl nalje Smrti «a eaa- Od nekdaj ae že učimo, da ima vaak m met tri dUnentije: širino, dolžino in debelin ali globino. To Je po naših matematičnih i fitikalnih pravilih vas določitev forme. ' EiasUin ps ni bil s tem tsdovoljen. D< dsl js četrto dimensljo, ss katero še nimam imena. Einstein Jo Je nssvsl "čaa-prostor" i "prostor-čss"; oboje je psavilno, ker pome« Isto. CetrU dimenzije m razume na U nsiu da za predmet ni dovolj dolžina, žirina in * belina, temveč je važen tudi prostor, v ksk rem ae predmet nahaja, in pa čas, v katera predmet ekaiatira. Cm in prostor »ta ton četrte plat vsskegs predmete. eee Einstein ne posns ravnih trt in pr^ mu jo krivulja. Ne tamo to. Tudi predmet k£ ae gibljejo v proitoru, dobe od proatora kr vs poU, __ Ksko je t revnimi črUmi? SUro sreom trično pravilo je, da ravna črta je naj bit« distenca med dvema točkama, Einstein pa trd da ravne črte same do sebi nI nikjer. crt taviti od podlaga^ & potegnemo žrte na PJ papirja, ki leži lia' gladki In ravni miti, Ječrt ravna, ker je mita ravna; ako pa Isto P«o narejeno črto ovijemo okrog krogle, bo tri krog. Naša temeljsks obls je polns tak^ "rsvnlh črt", ki tvore bližnjico med tečajem Kdo ne mdene ob železno aigumo*t rn»« matične logike, a katero stari svet pr m« avoje "absolutne resnice"? Ena ln ena j?« dvakrat dve je Itiril Kaj je bolj Einstein ps podere tudi U. Nimeioj kol Ens in ena kapljica živega sijbm dve kapljici ko prideU M ™i » (kapljice živega srebra) so ena. Lj«*'« <* jo absolutne račune In pravila, toda naiura ne zmeni sa ljudi in jim rada ton* n1*"1 Uri račun. mtmmm^mm Skrmšonl Dr. Phoebua A. Levene, mi j i v Rockrfel lerj e vem Imtltutu atveno ratiskovsnje v New Toftu. je ^ predsvsl v Chicagu o uspehih svoje veoe kri vanju temeljnih dejstev ^ "ZL-tf Ijenja. Skrivnosti življenja, kakor j» vajo, ao t vsakim dnevom manj skmnc Dr. Levene Je rekel, da Z ko bodo "akrivnoatr življenja ae In bo opertranje organična snovi ^ biokemije je POSDEUEKJJUNUA Vesti iz Jugoslavije (Poroleval*l biro ProgveU v JugoslsrijL) ,ANA JE PREŠTETA ima 59.768 prebival \Z Utmk Je skoro 300C IM moškik Ljubljane, It. maja 1»91 je odredila to zimo, da izvršiti ljudako štetje v j in is to izdala poaeben za-ljudskem itetju. Določa (bilo da se bo Štelo prebilo v noči od zadnjega mar-prvi april. Popiflovalni ko-ii go 111 na delo po vaeh 1 in vaseh ter šteli osebe L Evino, poseatva itd. Delo je (juti v mestih alla zamud-išočim »o vasi kmalu javile i itevilke, so meata še ved-a in se trudila pri zbira-Jiva. Beograd se je sicer , naglo preštel, tako da je j težko verjeti v njegoive je, ki so precej visoke. Za-t* je kesno preštel, a naj-ibsa je menda rabila Ljub- il to štetje. Slovenci so že i in zastopniki občine (kakor pri ____natančni in so delali , in se bali vsake napake, te dni je bilo vse konča-kovati je bilo večjih šteta] se je Ljubljana silno in prebivalstvo pomno-lodnjih letih za mnogo, idejstvo je, da se Ljubljana .. ij ni mogla Širiti, mar-i je razširila zlasti na oko- Narastla so predmestja, k< valjev* s svojim krvnikom. Na- sne zase. Tam se je prebi- > telo dvignilo. V mestu pe st bolj majhen. Pričako-| to večjih številk. _ tega se je vršilo to šte-"v takih dneh, ko je bila »vsa fttudentarija na veliko-počitnicah doma, in je i ie radi tega izgubilo pre-i število. no ugotovljeno je bilo, da I ljubljanska mestna občina oseb prebivalcev.1 Od teh 28466 moških in M*Safl I.Torej je iensk v Ljubljani I več kot moških. > državljanstvu jih je 57,482 vtnov in 2S8« tujih drža- i materinem jeziku je 54^147 ev, 3097 Srbov }n Hrva-,1467 Nemcev, 111 IUllja- ,50 Madžarov. 896 Cehoslo- v, Rusov itd. »narodnosti je 68,198 Jugo-»v (kdor je vpisal, da je pc »osti Slovenec, je popiso-i komisija popravila v Jugo i!), 747 Nemcev, 22 Ma-101 Italijan, 760 raznih, djedelskih gospodarstev jc vanjskih hiš je 3307, dru-Menih zgradb pa 864. na je torej Ljubljana v UL DROBNE VESTI * * blejskem jeaeru. —- to je že začela kopalna so nastopili prav po-dnevi. In kakor hitro ^tfela sezona, že je zahte-prvo žrtev. Hlapec N., ^•n pri profesorju Ko-u- m- M kopat v KKo se je vrnil s sprehods *« Je šel v Kokaljevo kopali-tam obleko in skočil v ohladi. Hlapec ni bil [f v*nja. ga j« Voda poni dno. Doma so ga po-1 Me zjutraj, ko ae ke ga Ali iskat. Sestra [* *la V kopališče in Um-w bratovo kolo in oble-I »lutnja, da JI je brat u-^ je prevzela. Takoj Je po-'Franc*ti Mandeljca, ki je v iskanju utopljenih J«- i-N gnil is jsttra že , W»jočih ae in 32 mrt-P»ijc jO s čolnom znčo? *rM»lo hlspca in ga tudi '■dMjrnil iz jezera. . proeeal r Zngro ij?"**' — v aagrebš-)*- bil v soboto po-*»/'"*'' glavni obtošenec tsjl vseko krivdo njevaU in se izpovedi posameznih ne ujemajo med seboj. Le ns sobotni razpravi se je dogodilo da%je Horvatek obremenil Hra-niloviča. Hranilevič je tajil, da bi bil kdaj dal Horvatku kak paket rftreliva, a Horvatek mu je pred sodiščem rekel v obraz, da mu ga je res dal. To je bilo prvo nasprotje v zagrebškem velikem procesu. V, pondeljek 18. maja se proces nadaljuje. — V beograjskem procesu so odvetni ki podali svoje obrambne govore in je bila razprava zaključena v soboto, razsodba pa bo razglašena 23. maja, to je v soboto. Prva juetif ikacija na vešalih v Beogradu se je izvršila v soboto 16. maja zjutraj. Pred beograjskim sodiščem je bil pred meseci obeojen na smrt orožnik Gjor-gje Živaljevič, ker je posilil in ubil Beograjčanko Dano Milen-kovič. Justifikacija je bila isvr-šena na dvorišču policije in so ji prisostvovali sodniki, novinarji, kaki slavnostl)'. Publika ni bila pripuščena k justifikaciji. 2U valjeviču so že prejšnji dan sporočili, da so višja sodišča potrdi-4a njegovo obaodbo na smrt ln da bo prihodnje jutro obešen Krvnik Hart je dospel iz Sarajeva s svojim pomočnikom. Zju-trsj ob treh so se zbrali ns dvorišču in čakali, da se pojavi 2i- izgovarja in ijmiks f™ Vsžnlh stvari se »mara -poaUnJrtf Pred-1^'^re Službeno poštno katerem je prejemal r f"*to iz rsznih kra I drugim tudi is r pravi, daM F^jelsg 1 im» Skadra je pismo Is mogoče njegova ■■tamkaj sorodnlao, ^njem procesu se l^seboimna vzoč je bil seveda tudi pravoslavni pop, zakaj tudi cerkev mora biti zastopana pri vsakem javnem umoru. In ta pop je napravil 2ivaljeviču pridigo, naj sc apokori in pojde k Bogu. In po-molel mu je zlat križec, naj gs poljubi. Potem je predsednik sodišča dejal krvniku: "Isvršite pravico!", kar pomeni ubit je človeka. Krvnik Hart v fraku, s cilindrom in belimi rokavicami je stopfl k veslom, njegov pomočnik pripelj^ Zivaljjeviča pod vs-H4la, Hart poloii obgojeneu zanko krog yratu, pomočnik izpod-nese stol in Zlvalj^vlč je pdvise1 na vrvi. Mrtev je bil * nekaj minutah. P° ,Viri jI potegne kxvT?)k bele rokavi z rok ter jih vrže pr*} obešen-ca: "Gjorgje ftvaljpjfe, jaz nisem kriv tvoje sinili" Potem stopi k predsedniku in raporti-ra: "Gospod predsednik, prsvici je zadoščeno t" Iz maščevali ja sašgaL — Pri posestniku Martinu Lončarju p d. Flejšmanu v Zgornjih Pra-prečah pri Lukovlcl je neki 30-letni moški popotnik zaprosil, ds bi stinel prenočiti. Gospodsr gs je odklonil. Ta pa se je maščeva s tem, da je zažgsl Lončarjev kozolec, ki Je ves pogorel do tsl Kozolec je Imel šest oken in je bil s slamo krit, pod kozolcem pa so bila drva. V nevarnosti so bila tudi sosedns poslopja Pogorela je tudi slamoresnics in nekaj vozov, drv in ves kozolec in ima kmet škode nad 80,000 Din- j*, . Slikar Veaal — 70 let stsr. — Danes v ponedeljek M. maja Je dopolnil naš alikar Ferdo Vesel svoje sedemdeseto leto. O Perd« Veeelu se v javnoeti malo čuje zakaj zadnja leta živi na videz čudaško življenje na svojem gre diču Grutnlofu, ki je hapol podrt ln kamor le malokaterega pusti. Tam zbira z vso strastjo starinske stvari, slika in pestuje svojo msjhno deco. Kot slikar Je e-den naših najčistejših umetni kov in vsa njegova dela so veli-ke vrednosti. Otvoritev dupleškega meniti čez Dravo. — 2e Jeeeni Je bil dograjen in stavljen v promet veliki leeeni most pri Dupleku. Ofl-delno pa je bil otvorjen U most šele včeraj, na nedeljo 17. maja Ta most bo izpolnil še davno potrebo, zakaj poprej ae je promet na cesti Mnribor-PtuJ vršil pri Dupleku z brodom preko Drave kar pa Je nagli promet oviralo Zato so sa ta most delali tam kajšnji ljudje šr pred vojno. Do segli niso nič. Po vojni so spel vložili prošnjo na ministrstvo v Beogradu, naj dovoli frsdltev mosta ln prispeva svoj dele*. Toda Beograd Je odgovoril, da bc služil most le lokalnim potrebam in zato naj se domačini sami pobrigajo. Domačini so potem res sklenili zgraditi moat. leda " betonskega kskor so si želeli marveč Is trdega lesa. ki bo trs Jal tmjmmmJ •• let. In tako • sačeli graditi moet is hrastovega lesa. Graditi so gs začeli decembra 192», lansko jesea je bU končan in izročen prometu. Delo je bilo težko, ker tamkajšnji teren ni najboljši. Most je dolg 16« metrov in je ves is hrsstovine. Širok je 6 metrov. Most je trden in prenese precejšnjo težo. Nosi gs 140 pilotov. Skupni stroški so znašali 1,600,000 Din, ki so Jih prispevsli okrajni cestni odbor in nekatere občine. Most Je bil torej včeraj s svečanostjo otvorjen in izročen prometu. Redukcije ... V preboldski tkslnici ar odpustili 8 tkalskih mojstrov in sicer samih Slovencev, dočim podjetje trdno drži v službi inozemske mojstsre, ki po gosto niti kvalificirani niso. To-varna je odpustila zadnje mesece že mnogo delavcev in nameščencev, samih domačinov. Zdaj po redukcijah bo tovarna spet delala celotedensko, a obrat je akr-čen na polovico ln delavstva je prav tako ostalo le 60% od nekdanjih. — Redukcije se tudi vrstijo v vevški papirnici. Vevška papirnica je za preteklo leto is-kazala velik milijonski dobiček delavstvo pa mečejo na cesto ali v pekoj. Produkcija papirja se kljub redukcijsm stalno zvišuje. ker je fabrika nabavila nov« stroje. Delavstva je sa 10% manj, produkcija se je zvišala skoro za 60 odstotkov, plača se je celo snlšsla — vse radi strojev. Na novo leto je podjetje odpustilo vaeh 42 delavcev, ki ec bili stari nad 66 let. Zdaj name-ravsjo odpustiti oz. ^enzijonira ti vse delavce, ki so stari nad 60 let Penzijoni pa so Uko pičil da je težko živeti. Stroji bi morali biti v pomoč ljudem, v pomoč splošnostl, ne pa le v pomoč fabrikantom in v škodo delavstvu. Toda v tem gospodarskem redu dandanee je to posta-lo pravilo. To pravilo ps meče delavce na cesto, veča število brezposelnosti in veča armado obupa ncev. Nov sdrsvstveui dom v Murski Soboti. — V Murski Soboti so sačeli graditi zdravstveni dom ki bo velikega pomena sa vso Sip-vensko krajino. Dom bo stal ss parkom v Grajski ulici. Sluiil bc predvsem sa zdravljenje ln pobijanje tvahoma, ki je v tamkajšnjih krajih zelo razširjen. Zato ao gradnjo Doma pozdravih vsi tamkajšnji prebivalci. Dom bc Imel eno nadstropje, v podzemlju bodo kleti, čakalnice, kurilnica pralnica, kopalnica, v pritličju trahomski ambulatorij, operacij-ska soba, dve sobi sa bolnike, kuhinja, v nadstropju bo ambulatorij, izolacijska soba, stanova nje sa sestre, stanovanje sa zdravniku itd. Za pobijanje tra homa in sa uspešno lečenje bo Dom velikega pomena. .,< Uboj na Ješlet—V nedeljo po-poldne se je is vršil na Jeild, * obeavski vasi blizu LJubljane, n-boj. Bilo je tamkaj na cesti tro-je pijanih Bosancev, delavcev zaposlenih v Ljubljani, kieokai brez vzroka napadali ljudi. Ta ko se je pripeljal po cesti tudi 27 letni ključavničar Alfonr Kralj Is Ljubljane. Ko je zavd t biciklom na gameljako cesto, gs je napadla omenjena trojica J* jnnih Bosancev in eden od njih ga Je sunil z nošem v hrbet. Kr je to opazil krojaški pomočnik 25 letni Ivan Jakob s Ježlce, J« hotel pohiteti Kralju na pomoč A k nesreči se Je spodtaknil ln padel na tla, pri čemer Je pri-skočil eden od Bosancev ter zaaa dil Jakobu noš v hrbet, da mi' je prorezal pljuča. Dočim Je blls poškodba Kraljeva majhna, J< bil Jakob ranjen tako močno, da so ga morali prepeljati v bolni co, kjer ao ga zdravniki negovali zelo skrtmo, a Je kljub temu fant sinoči v pondeljek v bolnici pod legel poškodbah« BU Jo star V ^Ined.nislnst^kl^ jejo v Savljah. Črnuški orašnigi se nspedatee takoj gMtirall, enega so Izpustili, dvs ps so oddali V ljubljanske sodne zapore. SU to Drsgutln Hu ljek In Tomo Sabek. Bosanci b* s svojimi m* tevršlll ie mnogo zločinov v LJubljani. KadarJih prevzame pijača, sav Ihti Jo nože i„ m odnehajo, dokler nI žrtev V«ik požar v Dram I Jak. — V „obotn ,«. t. m. Je nasUl velik ooUr v goadu poeestnlka Joelp» Jeseniks v DramlJah pri Celju V kratkem času je požar uničil 2 ha goeda. Goeiki Is Gaberja sc rMSlfc^ rz 30,000 Din. riosviT* MPP^eses Nato Mo hi zdrtvjt ZAKONI DEDNOSTI Problem dednosti: vprašanje temeljne važnoati sa vsakega Zakoni ** ia dru* drugega divje zmerjata. Drugi si naskrivaj zvito mešikajo z očmi. Straža ss nI vrnila. Nevarnost js minula. «»All smo jih potegnili 1" kličets pretepača. Navdušeno jih poaade tovariši na rame ln ju fcssijo po baraki. Ds, nič več ril prsvegs tovarištva med nami, pač pa nas veže neka skupnost, kl js v navadi pri kaznjencih. Lahko amo v notranjo- _ stl še Uko rszcepljeni. napram nevarnosti se vedno strnemo kakor zid, da jI kljubujemo. Sušks leži v mojem naročju. Božam jo In gladim. "Vidiš, zverinica mojs!" ji pravim vss srečen. "Se celo nsjbolj zakrknjeni so ti pomagali. E, dobri so nsši kamersdje, sedaj so dokazali I Dobro ln mehko srce imajo. Samo bojni so včasih, bolni ln od boleatl zmedeni . .T • Danes sem prvikrat obiskal nemške oficirja. In sem aa odločil, da sa preselim semkaj. Naš najstarejši častnik Ja Mittatbarg, star infaterijaki stotnik, zelo krstko beseden in pdJočen. £0 asm. mu oplaal nal dajal, da ga bo zelo ye*slilo, če to člmj)reje izvršim, "Preprečiti moramo pogli P«la U- im. "frapraciu moramo pogin vsakemu, čo sa la dal" je dejal. "Boli nas, da ne moramo pomagati moštvu. Krivda pa ne laži na nas, temveč na internacionalnih dogovorih, kl SO jih akwiTprad yojno.f^L, /wP*>isal sam mu življenje naših ljudi io sem ga pjroalJ zanje za to in pno. "Vse kar Morimo, Js t<*, 4a,prepu AČamp,Mkaj odatotkov našo hranarlno aa moštvo," je odgovoril. 4,SI-cer pa upam, da pride zopet gospodična Brind-strdm, ki nam bo pomagala. Sami vesta, da ao nam roka ivsssne. Vsako občevsnje s moštvom jo strogo zabranjeno in straže ostro pasljo na vsak prestopsk." "Zakaj, gospod stotnik r "Tegs nihče na vs. Zdi se nsm pa, da zaradi tega, kar se boje kake organizacije 1" je končal in poslovil sem so. a Ko aem se vrnil v našo bsrsko, aem stopil k Schnarrenbergu. "Strašmojster," sem gs nagovoril veselo, "jutri ao s Seydlitzem preseliva v oficirsko taborišče!" Prsbledd je. "Kakor ja vprašal. "Oba? Pa baš vidva? Tedaj ne maram biti nič več komandant barake T "Zakaj vendar ne T sva vzkliknila oba' hkrati. "Ker na bom imel potem nobenega, da bi se a njim o tam in onem posvetoval. Marsičesa ne storim prav. vem ... Moj bog, zraatel in živel aem v kasarni, ne v jetnišnici. Nikakor ae ne morem uživeti v ta razmere. Do sedaj je še nekako šlo .. Oba sU mi pomagala, ščitila in utemeljevala moja odredbe, ata se prilagodila položaju in sta blažila rane, ki se zsjedaja v naše tovarištvo . . . Tega sa jas na bom nikoli naučil. Vojak sem, nisem kompromissr. Dobro, saj pa sedsj prevzame kdo drugi •. "Ne, Schnarrenberg," je dejal Seydlltz, "taga ne smete storiti ( Četudi naju ne bo ved"... Saj Imate vendar še vedno Poda!" "Podbielski? Dragonar Podbielski?" je dejal strsšno zsničljivo. "S prostakom se vendar na bom posvetoval o svojih odredbah 1 Na!" js končal. "Sam pa ne bom opravljal tega posla J" "Včasih je ta Schnarrenberg zelo zakrknjen!" ja zamrmrsl 8eydlitz, ko se Je vlagal. "Hiti iskrice prožnosti ni v njem .. ." Vsadel sem se k Podu. "Jutri pojdem v oficirsko taborišče, Pod!" sem dejal tiho. "Privoščim ti!" ja dejal in sa je zelo premagoval. "Zaaluill si to!" "Pod, ns oponašaj mi tega! Poglej —" "Saj aa ti vendar ni treba zaraditega opravičevati T' me ja prekinil. 'To ja vendar jaano . . . Ljudje pač ša ne poznajo enakosti .. . Sicer pa sem Jas veliko bolj zdrav kot ti, Imam tudi močnejša živce in lažje prenašam vsa to kakor naprlmar ti! In zakaj bi baš ti bolj trpel—" ' "Da, Pod, vse prav! Toda kljub temu . .. Ca bi vedel algurno, da bom preneael vse to, in da se bom nsvzlic vsemu temu trpljenju lahko vrnil domov, vas ne bi zapuščal. Tako pa slutim, da bom poginil, če ostanem . . ." "Sedaj pa ml bodi kar tiho, človeče!" me ja prekinil in je poeta! osoren, da bi zakril svojo ganotjo. "Molči ml, drugsče te oplszlm, da vaš!" vt ^e vem, ali bi ss smejal ali tulil. "Mnogokrat to bom obiskal, Pod!" sem dejal hitro. "Pa še nekaj: Hočeš mojega paa, Suško? Dam tijo . . ." Nerodno aa ja odkašljal in dejal: "Hm, prav rad jo prevzamem. Podoben je mojemu pau, ki ga imam doma ..." j t Imela ava cula na hrbtih in sva se poslav-Ijafc., Seydlltz je tičal v lepih Posekovih škor-njlh. "No, Blank," sem dejal, "glavo pokonci ! In misli včaalk na to, kar sam ti povedal!" Povesil js oči in zaihtal. "Da," je dejar alabotno, "bom, praporščak! Toda pridite naa večkrat obiskat!" me je prosil. "Kolikor bom la mogel!" Brtinn se nI dosti zmenil, ko sem pristopil k njegovi prlčnl. "Brtinn," sem dejal prisrčno, "dajte no, no obupajte vendar! Saj al sami sobi škodujeta, ako se popolnoma prepuščata tej zablodi! Pomislita vendar na svojo šano v domovini 1 Prsv gotovo so boste nekoč vrnili ln če bosta tako nadaljevali, se na boste nikoli več mogli uživati v urejene razmere. Stisnite sobe in ..." (Dalja pribedaJU.) \ Potrkal je pri sosedi-vdov i in preplašeno saklkal: "Umrla Je, Jera asi ja uaMrlat" "Kako? Kaj7" *♦ je začudila »oseda in toliko, da »e ni aeaedla ' Da prav zares. Zjutraj, ko je ura drdrala. ae ni zganila, da V vstala. Pa m>id jo dregnil" — hitro m- >e |m»pravil — "to ae pravi podrmal ur samo: 'Hej, štor — štorlek zaupani! Nu. če nočeš, pa nočeš! Pa upi, kla —!' Tako aem dejal in »r obrnil na drugo atran Ko M>m takole malo Ae podremal me jr naenkrat nekaj preaunilo Pottpljem ji čelo, roke, mrtva je ..." Z dlanjo si je obrisal potno čelo. L«»jr so mu štrleli kc vrablčje gnrado. So«rda je vrgla nam* ko« oble k<* in hrt k mrliču, fte celo bok« je pa je »are« čiato mrtva.' jr ugotovila »oseda. "O ti jetu« pomairaj na k T je nakrenčila ob ras. svila rokr in smejala s gla . vo. "In /daj T' ae je delala vae obufiano. "In idaj?" ' Da si le ti tukaj. Neška. 1« "•m. miren. Vdovec sem. to je vse!" In vdovec ae Je malce na-«m« hn»l. ko je videl, kako m* Neika zastonj trudi, da bi nlla kako aolae. m Pa Neika je šs sopet satarn* še včeraj popoldne sem jo vide la pobirati tvojo erajce ... Da-nes pa tako ... Oh, oh, oh t . Pa nič ne skrbi," položila mu Je roko na ramo, "nič ne skrbi: "srsjce ti bom slikala jaz. In sploh ... Saj vaš, kje sem." Med tem so ja lani, kl je blls ssmo navidezno mrtva, vrnila za-veat in dobro js slišala ualušno Hoacdo. Po glaau jo Ja spoznala. In prav to ženako Je Imela le dlje čaaa na sumu, da apletkarl na skrivaj z njenim mošem. "Ha." ai je mlatila, "počakaj-ta še! Vae presgodajSta naredila krit čezme. Saj še živim! Jaz živim! 2ivim!!I" Vse sile jc nspels, da bi se premaknila, ajii mogla migniti niti s koncem pr-sU. Oči je hotela odpreti. Nič Vse mišičevje JI Jo odpovedalo U« je les. In tako js morala rova poslušati, kako ata ao menila radi pogreba in kako sta al med-teboj no porazdelila o takih prilikah nelsogibne opravke: on da bo telefoniral tja in tja; ona pa l>o poapravila najprej na avojem domu in potem uredila tukaj. "Saj je videti stanovanje precej ;an«*marJsno ln poaodje v kuhinji. vem. ds tudi nI na svojem mestu. Pa ne misli," ss Jo aaa da okrenlls k mošu. "da hočem a tem pokojno pokritishratl, o bog-nedaj! »smo omeniti sem hotela, krr aa moški l*h> malo raaume-te na goapodlnjstvo." "Hmr js zmignll s rameni "rea je nekoliko rasvfočsno. Po Uti»- veš. Jera ae je zadnje čaaa več-i krat polotila čez svoje srce. zato 1 nemara ni mogla opraviti alti ■slaaiiadalala a nac. Mj piptvva^pv v sinoči sem ji očital, da atoka kar takle, zavoljo lepšega . "Aaa, potemtakem je podlegla srčni napaki I Na, na, kaj se ho-ča!" je zakrilila a rokami in sa-nihala z glavo na deano ki levo. — 'in pa opoldne, da ne pozabiš priti k meni na koeilo! — MoJ ubogi, zapuščeni revček!" Nežne ga j»potropUala po hrbtu, "Joj, kaj bi bilo, da nimam ba, moja draga Neška!' (n 'mrtva' lena? Ni ga peresa, kl bi samoglo opisati, kar je čutila ta! To vso njeno muko, in trpljanjs, ko si ni mogla pomagati v svoji nemoči! Sposnala ja, da ao jo Isbrlaall is Uvljenja, pa Ja Imela aamo eno željo — bile Je tn le vae več kot Istja— :u-rareti! Umreti čim prej! Ns vsak način pa, še preden pride v rok« po«robcu . . .! — A sredi taca groanegs duševnega tipljenja Z4irut«megs s la blaznim strahom, je morala poslušati sosedo: "Oh, nikar ns onegavi ln ae sdajle ne tišči preveč k meni Vaš. malo me je le še strah prod tvojo Jero, daal je mrtva T "Eh, kaj boš I Kar je mrtvo je mrtvo! In zame je bila Jera Itak še dolgo taga mrtva. Jaa pa aem šiv, ln Uubesen moja do tabo II vi In bo II vela T — In mrtva' Jera ja allšala je odhitela. Moš pa j« čutil razpološenost, da bi ksr takoj napiaai za čaaopts naananila Mirti svoje - kskor bi rektl?— umrle lene. Na 'preraac la pa 'preagadajl na ta dvoje ae »me posabitll Hu la; "Oh, ii moj Bog! ti moj - In hišnega dela več. Hm, vidiš, pa kaj pa Imena onih, kl bodo daro Poeebno zahvalo izrekam Mra. Agnes Kavka, kl ml je ves čas stala tesno ob strani Tebi pa, nikdar pozabljena nadvse ljubljdna soproga želim da bi sa vedno mirno počivala v prezgodnjem grobu, kl ga bom kropil s svojimi grenkimi solzami. dokler ne bOm prišel sa teboj aa teboj, ki ml ostaneš nelsbris-no zakopani« v mojem prašaloat-nem srca. Zdaj svst je vas mrtev same ... NI Jt tolažbe m moje srce... 8 tugo obdani pregloboko žalujoči soprog, John Kopernik. Ko jo Jers prečltala do konca ji jo megla vstajala prod očmi Slabotno ja zašepetala: "Hinavec. oh. hinaa—.. <* Dalje nI mogla, kar at je arušHa a stola la umrla. To pot earea umrla. — (Napiaane aa figgrnto). poznih nočnih urah ni hodil domov vedno po ravni poti, ampak dostikrat kar v — elipsah . . . Ob 25-letaicl njegove smrti Slavni dramatik Henrik Iboen je bil, sodeč po njegovi vnanjo-sti, vse prej kot pesnik-bohem kajti on je noail vedno skrbne poglajen cilinder, silno svetle čevlje in se je držal vedno in povsod silno natančno strogih družabnih pravil. Kot zakonski mož je bil vzor zvestobe. Henrik Ibsen je bil silno molčeč. Najrsjše je govoril o praktičnih stvareh. Tako se je enkrat prav živahno udeležil pogovora < vprašanju, ali je za človeka boljše, da leži na levi ali na dosn*' strani. Pogovori o najboljšem načinu, kako je treba peči kruh ali pa kako se izdelujejo najboljši Čevlji, so mu bili ljubši kakor vse knjigevne razprave. ^ ^ ; ;; V Ibsenovi sobi je ležala na mizi poleg tintnika vfedno deščica, na deščici pa so stale male izrezljane figure medveda, črn hudiček, potem pa nekaj psičkov in mačk iz brona. "Ce ne leži ZA SMEH V starih časih Osobje trgovine Slivar k Co zahteva novo povišanje plač. Sef pa je zelo slabe volje. "Ne vem, kako, da ne morete a plačami izhajati. Jaz sem imel svoj čas 60 kron na mesec, pa mi je bilo dovolj/ ~ "Da, svoj čas . . r se odreže mlad pomočnik. 'Takrat pa še ni bilo kontrolnih blagajn." Znamenje Ladja se je sredi morja potopila z vsem, kar je bilo na njej. Edino krmar se je rešil, oprijem-ši se nekega trama. Tri dni je plaval po neskončnih vodah Končno je zagledal kopnino. Ves izčrpan je zlezel iz vode. Kamor je segel pogled, nobenega človeškega bivališča. Ali ga je usoda zanesla na popolnoma pust otok sredi velikega oceana? Dva dni je hodil po golem otoku. Končno je zagledal samotne vislice, na ka- Glavna kaji*. „ ??JVaiprekuP^valec« pivJ naloži nekega dne sode na va? ne bi pozabil, koliko sodov^ naredi pri vsakem sodu tZ ni?JLkred° kol°- TeC priteče po cesti pohleven cuo se ustavi pred vozom, dvinT dnjo nogo in temeljito orno* lo, kjer je imel Kovač BVOi, piske. "Kovač! Kovač!" se egl* daj neki šaljivec. "Podvizaj I — nekdo radira tvojo knjigo." ■ Izdajalski otrok Pri dvornem svetniku je velika pojedina. Po kosilu predstavlja skrbna gospodinja gostom svoj nadebudni naraščaj. Eden izmed gostov vpraša malo Elico ali tudi ona pomaga pri gospodinjstvu. r ;;':r_______ "Seveda," odgovori otrok. "Pc vsaki pojedini moram preštet' srebrne žlice." t« H^i^. . «« «1 terih * je zibal° trupk) zam°rca. ta deščica s flguramd na moji mi- _«Hvala bogu!" je veselo vzklik To ja moja sjerivnost." Io do danes še nI nihče rešil te Ibsonove skrivnosti. Na svojo vnanjost je Ibsen mnogo dal. V cilindru ja Ima? vodno pritrjeno ogledslce. kjer sc ja ogledoval, kadar ae je le mogel. V vsaki družbi Je po večkrat potegnil iz žops glavnik in si ravnal ž njim svoje goste, kodraste lasa. Kar mu je manjkalo, si je naj-rajše naredil sam. Ce se mu je odtrgal gumb, si ga je sam prišli s prav tako skifejo, kakor da piše novo dramo. Enkrat je rekel : "Nobena Ženska ne zna gumba Uko prlšiti, da bi držal." Nje-gova žena pa se je na take opaž ke na tihem smejala, ker je ona bila tista, ki mu je odtrgane gumbe tako prišila, da so sopet držali. "Ampak on naj le verjame, da sns on to bolje," ja rekla kar je tako srečen v tej veri!" 8voja dela je pdsal Ibsen vednt tajnika nf nikdar maral. Vsako avojo dalo ja trikrat predelal; tretja predelata jt bila veljavna.' '* ženako vprašanje ja Ibsena vedno selo zanimalo. Njegove dd6 "Nora" valja sploh kot nekak evangelij za pravico Ionske Ko pa je za časa Ibsenovega bivanja v Monakovem nekemu u-metniku pobegnila njegova žens s nekim umetnikovim prijateljem, je bil Ibsen nad tem silne ogorčen. In ko ga je neka gospa v družbi vprašala, kako more on-pesnik "Nore," tako hudo soditi o begu Žene, ko je vendar tudi "Nora" sapustil svojega moža, je Ibsen odgovoril: "Res ga je zapustila, ampak aamal" Ibsen je pa cenil tudi alkohol in njegovi prijatelji pripovedujejo, da v Monakovem slasti v PRODA SE 100 akrov farma, 38 mi|j b . waukee, z 7-aobno hišo, pod« naštala, Mail©H,nova štaUtzT koši in druga poslopja, 12 . goveje živine, 2 konja, 18 dalje kokoši In race; vsa mi aerija ln orodje; njive vse u vae urejeno In pripravlJ Blizu mlekarne, šole, trgovin Cena nizka. $3,000 na plačil* »tanek na obroke. Zameni* tadi za hišo v M3waukee. R I G H T R E A LT Y C< ERMENS & OCV1RK, 826 W. National ave., Milwa«l ^ y Phone jHanover 0308. LEPA PRILIKA ZA SLO VENCA! Hotel s 40 sobami in v* .pravi j eno z vso opravo, zs 4 naprej "lease" pogodba, v m nI mesta Chicaga. Dober | stor. Prodam zato, ker imami hotela. Dam tudi na obroke, ceno in drugo oglasite se pri stniku na: 9921 Ewing Ave., Chicago, III. Tel. So. CJiie 361*. NAROČITE SI DNEVIH UST PROSVET« Ceajaal bral («r«tr») g. N. P. J. I PO aklepa t. radaa keavaadja sa aadal lahke aareM aa Hrt Pramti prišteje ešaa, dva ali trt Oaae ts aaa grašlae la b aasga iuUti k aareiaial. Llat PraevaU atsae ss vsa aaaka, aa ilaaa ali MfliM | sas letae nareCalaA. Kar pa Harf la plačaje pri aaaaaisata SIJI n tat sa jim Is prišteje k aare&rfat. Ml prišUJeaio aaaga, dva »U tri tU* aaa drašlaa k md aarečaiaL TeraJ sada) al vsreka, rad. ša |s Mat i drag ss Haae g. N. P. I. Llat Praereta 9« vaša laataias la ptia vsaki družini askdo, U bt'raš čllal Hst vaak daa. Tart) j ta trlllko, da as tadl Vl^dSrdlita at dtavaik PrSsvate. Ceaa Usta Pranti Z. MnL dri... I. HM Zrn Cle.ro I. Chlt.,. ......« 1 tednik ia................ 4.80 1 tednik In................t S tednika ia............... Ml S tednika la....... .......I š IsdsMm la............... š^e S Isdslha ia............... I J65S?* P°trCbM dMUr)l in ai nSročite Proareto, llat, Id vsšš kdB|a ,, Pojaaalla:—Vsalaj kakor ki^o laterl tak flanov prsashs biti flsn SK če m preseli proč od droiine t« bo tahteral tkm »roj »st tednik, k __tZI tisti član ia dotMMt dralfaa. H je'tako skaprto nar^s ss dnet Prosreto, to takoj naananttt npramlštvv Usta, in obenem doplateti doti vsoto lista Prosvata. Ako taga na štora, tadaj mora aprsvaUtvo nU datum ss to vsoto naročniku. * s PBOaVBTA, BNPJ, Š0S7 te. Uvažala Ave* CMcaga, IH sa Hal Preaveta vsate $■■ Ime Nadev ČL draitvi It .Država. Not aaralalk jBtar narefaik ................. Uetarlte tednik la ga prlpišito k maji naročnini al sledeM *k~< a - Issa .ČL draštva K-jČL draštva ŠL.. .ČL draštvs It- .•■^e* . ■Br ' , * » " • Tiskarna S. N. P. J. kl ja umrla za naglo amrtjo ponoči dne IS. aprila t. 1. Hvala vaem, ki ao ml stali ob atran! bridke Izgubo ln ao darovali venca; kakor tudi vsem tistim, ki so jo s svojimi avtomobili apremlH v večnost. In flcer: SPREJEMA ySA v tiskarsko obrt spasajola kla '^ua •' 't Tlaka vabila aa ymMo$ la alioda, vialtniea, čaanflce, knjige, koledarja, letake itd. v alovanakam, hrvatakem, elovaikem, &lkem, nemškem, angiailram Jasflm fn drugih yOD6TVO TISKARNE ACELIRA NA ČLANSTVO DA TBKOXKNK NAROČA X SVOJI TISKARNI ualjaSo dalo prv# vrsta Vaa pojasnila laja vodatvo 8. N EWH »a fnlormaslja aa nadovj • . P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale A varne CBCAMkUl TAM 1B DOBE RA 2ELJO TUDI I8A USTMENA POJASNILA