Stev. 27. V Ljubljani, v sredo 5. julija 1016. Leto III. Tabor turškega polka na kavkaški fronti po boju z Rusi. Dr. Ivo Sorli : Kotan. Resnična zgodba. Kadar hočem, stopi ta čudni obraz iz poltmine slavnih spominov pred mene . . . Takorekoč prikaže se na moj ukaz iz daljine, se približa do neke razdalje, obstane in se tam, obžarjen od ostrih luči sedanjosti, smeji, smeji . . . Oči so — najlaže bi se reklo: blede . . . Lica, čelo, vse to je rumen-kastobelo . . . Zobje, veliki, enako široki, beli, beli, so v obeh vrstah čisto ravni ... In nad njimi štrle popolnoma naprej pšenično rumeni brki ... In se smeji, smeji . . . nepremično, takorekoč brezčutno . . . Samo globoko izza teh ostro pravilnih zob se tupatam začuje v čudnem skladu z vsem drugim plehek hehet, smeh za smeh . . . Komu se smeješ, vražja duša: nam vsem, sebi, življenju? Kaj se ti je že tako čudnega dogodilo v njem ? Ali ti je že vse, kar si ljubil, pobrala grenka smrt, tudi ljubico golobico? Ali pa ti je njo in še vse več vzelo celo življenje samo ? . . . Zakaj temu je še najbolj podoben tvoj rezkismeh . . . No, kadar mu je človek sedel naproti ali ga je srečal na cesti, mu taka vprašanja in take misli še na um niso prihajale, — njegov čudni obraz jo vse te misli takorekoč povlekel in pričvrstil nase. Šele kadar je obrnil hrbet so se ga zopet lotile . . . Bilo je tudi to, da ni o njegovem prejšnjem življenju pravzaprav nihče ničesar vedel. Prvič je bil iz krajev, za naše razmere silno daljnih in tudi jezika se je popolnoma šele tu naučil. Potem se je baje po končanih študijah klatil silno dolgo tam doli nekje po Balkanu in je že precej v letih stopil v državno službo. Tako je bil po činu pravzaprav še majhen gospod, komaj na drugem ali tretjem klinu uradniške lestvice. No to ga je delalo le še bolj zanimivega. Posebno, ko ni mogel nihče niti dvomiti, kako resnično malo nu je do vseh teh stvari. >Že precej zdelal sem se bil tam zanaj v življenju, — zato sem prestopil v ta zasluženi pokoj, je menil. Samo ena stvar mu je bila videti v resnici vredna, da jo vrame resno : narodna stvar. In žrtvoval je tu toliko, kakor bi ne živel le od onih soldov, ki jih je prejemal vsakega prvega. Skratka: ves in vse na njem je bilo tako, da je zavzemal vsaj idealno prvo mesto v trgu. Zakaj trdi njegov vrhovni šef, gospod okrajni glavar, es ni mogel odtegniti dojmu njegove osebnosti in je bil celo v uradu ž njim tako, kakor da mu je le hvaležen za vse, kar napravi. »Je pač tako : če pokažeš, da od tiste plače vprav živiš, jo moraš zaslužiti; ako ti je le v nameček, je dovolj, da jo vzameš!« je sam modro povedal, ko ga je hotel zavistnež pičiti. V salon hotela >Triglav« je bilo dvoje omizij, niti ne strogo ločenih po socijalnih razlikah. Vsaj kar se tiče njegovega »spodnjega« omizja namreč. Zakaj tu so sedeli poleg drugih tudi odvetnik, notar, zdravnik, in dva sodnika. A če so drugi časih le premenjali in se ustavili pri glavarjevi mizi, — inžener bi tega ne bil storil, pa makar da bi bil moral ostati sam. »Tu sem v gostilni, in ni predstojnikov«, je odkimal, če mu. je kdo prigovarjal, češ: glavar ali kdo drugi želi, da bi ta večer prebili vsi skupaj. Tisti večer so sedeli pri ti mizi on, notar, odvetnik, davkar, sodni predstojnik in nadučitelj, tam pa celo »glavarstvo«, troje bogatih tržanov in dva sodnika. Naenkrat se je vse zganilo : na vVatih se je bil prikazal slok, elegantno oblečen gospod. Ko- maj da se je dobro vzrl po sobi, že je bil z mnogimi pokloni pri njem okrajni glavar; tudi drugi glavarski gospodje so se vzravna-vali in se pripravljali, da došleca dostojno sprejmejo. »O, dvorni svetnik baron Czebulla!« je zamrmral odvetnik. »Inspicirat je prišel!« »Poznam ! Referent uprav za moje stvari«, je prikimal inžener, a sicer je ostal miren, kakor da ga to prav nič ne briga. In nadaljeval je neko zgodbo, kjer jo je bil za hip prekinil. Drugi pri njegovi mizi so pa kljub vsi zanimivosti škilili tja k oni drugi, kjer so se Maršal nadvojvoda Albreht, zmagovalec generala Lamarmora pri Kustoci 1. 1866. novodošlemu poklonjali in predstavljali ter potem pazili na prve besede, ki jih bo oni razustil. »Ti, Francelj, vseeno je škoda, da ne sediš tam«, že nocoj bi se spoznala! je menil notar. »Daj mir! Zdaj sem v gostilni!« je u-kazal oni. Toda že čez malo časa je vstal sam glavar in je prišel sem k njim. In je menil da bi gospod dvorni svetnik rad videl, če bi prisedli še oni tja, da bi se razvilo malo življenja, ko je gospod baron tako zabaven človek in znan'veseljak. Tudi zapeli da bi morda katero, ko gospoda barona tako za- nimajo slovenske narodne. Namreč če bi se gospodu inženerju zljubilo, ko brez njega itak ni mogoče? . . . Vsi so ga pogledali; on pa je počasi odkimal. Pa zakaj da ne, — za božjo voljo ? Če pa oni želi tako ? . . . Prav zato da ne! On da je zdaj v gostilni, se zabava ali ne zabava po svoje, nikakor pa ne, da bi še tu opravljal službo ali kali. Glavar je brez nadaljne besede vstal in se vrnil k svoji mizi. Rekel je tam nekaj, takoj na to pa je začel eden bogatih tržanov, star inženerjev neprijatelj, baronu nekaj živo pripovedovati. Ali kljub temu je bilo videti, da je družba tam precej poparjena. Dvorni svetnik je gledal temno pred se, čeprav se je udeleževal pogovora; glavarju se je poznalo, kako kuha v njem; od ostalih je prišel pogotoma kak zgražajoč se pogled do inženerja. »Ti si boš res še vse pokvaril!« je omenil odvetnik. »Kaj si bom pokvaril? Karijero samo ali celo večno izveličanje ?« se je zarezal oni. »Sicer pa: če še vi ne daste miru, lahko vstanem in grem; vi pa se pojdite tja soln-čit, če vam je toliko na tem«. »Mi nimamo z njim nikakega posla!« je rekel svetnik. »No, če je tebi prav, nam je lahko tudi! Nazadnje imaš kolikor toliko prav« . . . »Hvala!« se je poklonil inžener in je sprožil potem drug pogovor. Čez kake pol ure je šel za hip ven. Ko je vračajoč se baš prestopil prag, je dvorni svetnik naglo vstal in mu je stopil naproti. »Gospod inžener!« je rekel tik pred njim. »Jaz imam Mohamedovo načelo: Če ne pride gora, grem jaz k njej. In tako si Vam dovoljujem osebno ponoviti povabilo, ki ste ga culi že po gospodu glavarju«. Vse je ostrmelo. Tem bolj, ko je gospod baron govoril silno ljubeznivo in se prav tako smehljal. Kar se tiče nagovorjenca, je ta pa kar okamenel. Vsaj videti je bilo . .. Ali ko je takoj na to izpregovoril, mu je bil glas vseeno čudno miren. »Ne razumem vas, gospod. Želite?« To je bilo menda pa tudi onemu že preveč. Zakaj suho se je zasmejal in je rekel: »Vi me najbrže ne poznate, gospod inžener? Potem dovolite, da se Vam predsta- Stran 394. TEDENSKE SLIKE. štev. 27. 1$ Pogreb padlega vojaka za soško fronto. vim : Jaz sem baron CzebuUa, dvorni svetnik pri namestništvu v Trstu in med drugim tudi referent za tehnične zadeve«. Zdaj je bil inžener kakor od strele zadeti. Zapotekel se je daleč nazaj, do vrat, in čudno grgrajoč glas se mu je izvil iz grla. > Ong . . . ong ... o--o--! « In naenkrat so se mu uš[bila kolena, da so priletela trdo na pod. Še za hip so krilile roke po zraku, potem je ležalo celo ogromno telo na dolgo zleknjeno pred presenečenim dostojanstvenikom. »O — o — o! Srašno! Velikansko 1 O — o — o!« se je trgalo ispod glave, ki je bila v enakomernih udarcih ob tla . . . Vsa družba pri obeh mizah je bila planila na noge. Nekaterim je bilo, da je človek znorel, drugi so se prestrašili, da se norec res le norčuje. Prvi je planil odvetnik tja in ga je zgrabil za ramena. »Kaj te je prijelo, Francelj, — ali se ti blede?« je jezno zakričal in ga je vlekel gor. Oni se je zdaj res dvignil na kolena, a naprej ni hotel. Z očmi, polnimi groze, je kazal naravnosti na barona in je javkal z milim glasom : »Blede? Kaj jih ne vidiš, gospoda barona? Dvorni svetnik so, veš, in referat za tehnične zadeve imajo ! . . . O, Bog! in jaz nisem vedel, da bi bil takoj tekcal tja in jim poljubil roko. O, saj se mi je nekaj zdelo, siromaku, — pa sem si le rekel: v gostilni sem in tu ni ne dvornih svetnikov ne drugih hudih stvari! Zdaj so mi pa kar sami povedali! Ampak kaj pomaga, ko je že prepozno !« Tu so prehiteli tudi drugi prijatelji. Da, vsa soba je stala okrog klečečega. In vsi obrazi so bili še vedno trdi, in vse oči so begale od njega do dvornega svetnika — do tega ali bo usmiljenje z blaznežem ali bo najstrožja kazen nesramežu. Tu je udaril vmes najmanj pričakovano naenkrat vesel baronov smeh. In žeje stal sam tam in je vlačil onega za ušesa pokoncu. »Vi ste od hudiča, inžener! Tak usta-nite, no, — o, vražji, vražji galjot! Na, ta je bila pa dobra, o, o, o !« je vzklikal in se smejal, smejal . . . Vse je strmelo vanj. Samo inžener, ki se je počasi pobiral, se je muzal. »Pa da! — dobro je napravil, potep!« je ponavljal baron kakor da odgovarja tem pogledom. »Svoje stališče varuje, čeprav vražje drastično. Ampak vseeno ste se zmotili, dragi inžener: jaz nisem mislil tako! Skraja namreč vsaj ne, čeprav ste me potem malo razjezili . . . Kaj hočete, ko človeka to večno klečeplazenje sčasoma le malo skva-ri . . . Ampak zdaj alo ! K vaši ali naši mizi, — vseeno je ! Tako je treba primerno proslaviti !« . . . Nastal je šum, dvignil se je smeh, bukni-lo je veselo kričanje. In vse brez kraja, brez mej, uro za uro, do ranega dne . . . »Ampak srečo imate vseeno, dragi inžener !« je rekel tako proti jutru gospod dvorni svetnik. »Da ste naleteli na kakega paragrafista — — —« »Celo iti bi bil moral znabiti, hm!« je menil oni. »Ampak to bi me ne bilo niti stotino toliko bolelo, kakor me veseli, da . . . no, gospod baron, saj smem reči, ko poznate moje nazore o gostilniški svobodi: Fin dečko ste!« »Bravo!« je zakričal že nekoliko vinjeni baron«. »To je najmanj za malo črnogorsko odlikovanje !« Borba na ruski fronti. Dne 28. maja t. 1. se je začela velika ruska ofenziva na besarabski, bukovinski, gališki in volinjski fronti. Rusi so navozili na mejo ogromno število velikiii in manjših topov, cele grmade streliva ter tudi okoli 2 milijona vojaštva. Glavni naskok Rusov je bil naperjen na skrajno naše južno in severno krilo. Na severu so hoteli Rusi prelomiti avstrijsko-nemško fronto ter zabiti med obe zvezni armadi klin. Naša severna armada se je morala pred silno pomočjo Rusov res umakniti ter zapustiti mesto Luck, oziroma potegniti se proti Vladimiru Volinskemu. Pri Lokačih se je tukaj rusko prodiranje začasno ustavilo, tako da Rusi ne morejo do Kovela, ki je bil cilj njihove vojske v tem okraju. Posrečilo pa se je Rusom predreti tudi našo južno besarabsko črto ter izsiliti vhod v Črnovice, ki so jih zasedli ter nato vdrli proti jugovzhodu in jugozahodu v Bukovino. Mestoma so se že približali Karpatom. V Galiciji so zavzeli Bučač, vsi naskoki zahodno Tarno-pola pa so se jim izjalovili. Naša armada se je umaknila čez reke Rtyr, Strvpo in Seret, toda v celem so ruski uspehi doslej še neznatni in brez pomena. Zlasti pa ruski uspehi niso vredni strašnih izgub, ki jih je pretrpela ruska armada. General Brusilov, ki- vodi to ofenzivo, je mogel pač prve dneve poročati, da prodira dalje, toda to se je hitro nehalo, ko je zasedla naša in nemška vojska nove, mestno celo ugodnejše pozicije. Res je, da je rusko topništvo silovito ter da je v kratkem uničilo naše betonirane jarke ter izborne utrdbe, ki so se zdele nepremagljive; toda zdaj imajo Nemci in Avstrijci zopet pomnožene čete in pomnoženo topništvo, tako da ne morejo Rusi nikjer več dalje. Da, na nekaterih točkah nemške in naše čete celo prodirajo zopet naprej ter se Rusi umikajo. 27 stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 395 Naši Janezi in Bosanci na maršu na soško fronto. Podgora z Leykamovo papirnico ob Soči, razrušena od laških topov. O izgubah naše vojske v teh bojih je poročal general Brusilov uprav fantastične številke. Trdil je, da je zajel tekom prvega tedna nad 100.000 naših in nemških vojakov in da je to število koncem druzega tedna naraslo že na preko 200.000 ujetnikov, okoli 200 topov, okoli 300 strojnih pušk, več milijonov patron, vojnih kuhinj, reflektorjev, metalcev min i. dr. Seveda ne sme tega nihče verjeti, ker resnica je, da so bile ruske izgube najmanj še enkrat večje kot naše. Gotovo pa je, da ruske ofenzive vendarle še ni konec. Odkar so naše čete na laško-tirolski fronti svojo črto skrajšale in se mestoma umaknile, dobiva ruska fronta vedno hujšo pomoč. Tudi Nemci pošiljajo novo kore proti Rusom, ki so jih pri Sokulu vrgli že za 3 km nazaj. Ali je ruska ofenziva začetek splošne ofenzive antante, še ni vedeti. Napovedujejo vsekakor, da mislijo kmalu začeti tudi Angleži na strani Francozov proti nemški fronti, Lahi proti tirolski in soški, a Francozi, Angleži in Srbi proti bolgarsko-avstrijski fronti v Makedoniji. Torej vsi naenkrat proti dvema! Dosedaj so naše in nemške čete odbile nad 80 večjih ruskih napadov, pri katerih so imeli Rusi večinoma Jako težke izgube. Samo v odseku Okna-Dobronovec v Bukovini so morali Rusi našo pozicijo 27 krat napasti. 9. junija so se navalili 13 krat na nas. Se-verozapadno Tarnopola v Galiciji so odbile naše čete 18 velikopotezno zasnovanih ruskih sunkov, od teh dne 6. junija, torej en sam dan sedem. V prostoru pri Kolkih na Ruskem Poljskem se je dosedaj razbilo 13 ruskih velikih napadov, v odseku Stohod-Stir so bili Rusi skoraj vsak dan krvavo zavrnjeni, pri Visnjovčiku pa 13 krat. Na podlagi teh navedb si je mogoče predstav- Ijati, kako ogromne izgube je imela ruska armada. Še nikdar poprej niso Rusi napadali v takih množicah in potrošili toliko municije, kakor tokrat. V vseh odsekih so ruske baterije znatno pomnožene in nevarni so zlasti težki topovi, med katerimi se nahajajo 32 cm japonski kanoni. Kot tehnični strokovnjaki delujejo pri ruski artiljeriji francoski častniki, pa tudi število ruskih topničarskih oficirjev je znatno pomnoženo. Strahovit je ruski bobnajoči ogenj, ki ga sipa rusko topništvo na naše in nemške pozicije tudi še takrat, ko juriša lastna pehota, tako da pade mnogo Rusov, zadetih od lastnih krogel. Infanterij-ske ruske kolone se zaganjajo vedno znova, in če prva omaga, že stoji za njo pripravljena rezerva. Po ruskih poročilih so Rusi izgubili dosedaj nad 400.000 mož, med njimi dva zborna poveljnika, 14 generalov in 17 Stran 396. TEDENSKE SLIKE. štev. 27. Slike z gališke fronte: zgoraj cigančki, na desni dobra prijatelja; v sredi voz motornega možnarja, poleg avtomobil, ki vozi voz z možnarjem; spodaj vojna kuhinja, na desni telefonista glasbenika. polkovnih po\'eljnikov. Kavalerija igra pri Rusih zopet posebno vlogo. Za infanterijskimi črtami so povsodi pripravljene močne konjeniške čete, zlasti kozaki, Turkmani in beloruski huzarji. Infanterija napada redno v 16 do 17 vrst gostih kolonah, tu in tam še v večjih množicah. Za jurišajočimi četami se nahaja »bojna policija«, ki žene lastne vojake, ako se pričnejo umikati, z ognjem strojnih pušk zopet na juriš. V ugodnem terenu se poslužujejo Rusi tudi belgijskih oklopnih avtomobilov, ki so oboroženi s strojnimi puškami in topovi. Učinek teh avtomobilov pa ni posebno velik. Z vsemi temi sredstvi se je Brusilovu posrečilo izvojevati nekaj uspehov, toda žrtve so ogromne in pred avstrijskimi. pozicijami ležijo cele grude ruskih mrličev. Feldmaršal nadvojvoda Friderik. Dne 4. junija 1916 je obhajal nadvoj-\oda Friderik svoj šestdeseti rojstni dan. Že dosti pred svetovno vojno je bil nadvojvoda Friderik ozarjen s pristno popularnostjo, kakor si jo more pridobiti le izredno nadarjena osebnost. Kot vnuk zmagovalca pri Aspernu, nadvojvoda Karla, kot nečak zmagovalca pri Kustoci, nadvojvode Albrechta, je že po krvi zvezan s sijajnimi tradicijami naše domovine. Vojskovodsko dedščino opravlja tako mirno in veličastno, s tako krepkim značajem in srčno dobroto, da ni mogoče odločiti, kdo se ga je bolj oklenil: ali vojak, katerega vodi, ali meščan, ki mu zaupa svojega sina. Najvojvoda Friderik, vojvoda tešinski, je v Velikih Selovicah zagledal luč sveta, dne 4. junija 1856. Njegov oče je bil general kavalerije nadvojvoda Karol Ferdinand; njegova mati, prekrasna, plemenita gospa nad- vojvodinja Elizabeta je bila hči palatina nadvojvode Josipa. Vojak po krvi, po želji in po nagnenju se je princ posvetil službi pri pe-šakih in je ostal vse svoje vojaško življenje temu orožju zvest. Dne 14. maja 1871. je postal Friderik poročnik pri tirolskih ces. lovcih in do svojega imenovanja za zapo-vednika 5. kora in poveljujočega generala v Požunu se je v resni, strogi in vestni službi pomikal od čina do čina. Lahko se reče, da je o. kor izgubil prijatelja in očeta, ko je bil nadvojvoda Friderik leta 1905. imenovan za generalnega nadzornika. Od leta 1907. višji zapovednik domobranstva in pozneje obenem armadni nadzornik je nadvojvoda Friderik dalekovidno izpolnil dedščino nadvojvode Rajnerja: pod njegovim vodstvom je bilo c. kr. domobranstvo reorganizirano, utrjeno in uspešno asimilirano stalni armadi. Po zločinu v Sarajevu v juliju 1914 je naglo padla luč največje zgodovinske misije na popularno nadvojvodino osebo. Stopil je na čelo naših mobiliziranih sil, pozdravljen od soglasne ljubezni njegovih vojakov, oprt štev. 27. TEDENSKE SLIKE. Stran 397. Z gališkega bojišča: Naš 305 cm možnar, pripravljen za strel. K junaštvom naše bojne mornarice v Adriji: Otok Pelagruž so spočetka vojne Lahi zasedli, a naši mornarji in naše bojne ladje so Lahe hitro pregnali. Slike kažejo otok, našo posadko in naše ladje. z zaupanjem vseh državljanov. V decembru istega leta mu je bilo podeljeno več kakor 20 let nezasedano dostojanstvo feldmaršala. Tam, kje je sedež armadnega višjega poveljstva, deluje neutrudno od najranejšega jutra do večera. Z bistrim pogledom za vse, kar je važno, zna nadvojvoda Friderik pravega moža postaviti na pravo mesto. Vsi vedo, da skrbi za njih telesni in dušni blagor, kakor oče, da je skrb za hrano, obleko, dobro postrežbo moštva prava srčna zadeva maršalova. Molč"ec, dokler zore načrti, zaupen in poln trde vere, kakor uresničujejo topovi strategične ideje, najde najvojvoda po dobrem izidu vedno izraz za občno čustvovanje; iz marsikaterega njegovih armadnih povelj se zdi, da se sliši biti srce cele monarhije. Kar je storil kot vojak, politik reprezentant vladajoče družine, čestilec in pospeševalec umetnosti, znanosti in industrije, njegova tisočkrat praktično posvedočena dobrodelnost, njegovo vzorno rodbinsko življenje, to je naredilo nadvojvodo za enega najpodulernejših princev monarhije, davno predno je postalo njegovo ime simbol njene, nesmrne vojne slave. Boj Ircev za svobodo vzor narodom! Grozna je zgodovina Irske: krvave vojne z Normani in Anglosaksi, vojne med irskimi plemiči in kraljici, vstaje in morije izpolnjujejo cela stoletja. Junaško je bilo staro irsko ljudstvo, nadarjeno, pesniško (njegovi »bardi«, narodni pevci s harpo, so si pridobili nepozabno slavo), a tudi lahkomiselno in nesložno ter za resno delo nesposobno. Tako se je mogel angleški kralj Henrik II. 1. 1171 polastiti Irske, glavnega mesta Dublina ter vseh irskih mest in gradov. Angleška krutost pa je napolnila že takrat srca Ircev ža večne čase s sovraštvom in boj za svobodo Irske ni prenehal niti doslej. Irci so se vedno iz-nova z orožjem upirali odvisnosti ter so branili svoj jezik, svoje običaje in šege z neprestanimi vstajami. Irci so bili tlačanje, angleški plemiči pa kruti gospodarji, Irci so bili delavci, obrtniki, trgovci, Angleži pa vojaki, sodniki, beriči in višji duhovniki. Angleški naseljenci so imeli vso moč. Toda le vzhodni del otoka se je dal podjarmiti; na zahodu so imeli Irci še vedno svoje načelnike in so bili v istini še svobodni. Tudi svoj parlament in svojo katoliško cerkveno upravo so si ohranili. Toda angleški kralj Henrik VIII. je dal 1. 1537 več irskih načelnikov obglaviti, mnogo drugih pa podkupiti. Nato šele so se uklonili Irci, a le deloma in navidezno, ker so- vraštvo do Anglije in ljubezen do irske svobode se nista dali niti obglaviti niti podkupiti. Vendar si je angleški kralj nadel ponosni naslov »kralja irskega«. L. 1579 so se zopet dvignili katoliški Irci proti Angležem, ki - so vsiljevali Ircem anglikansko (protestantovsko) cerkev ter so nastavljali po čisto katol. irskih župnijah in škofijah angleške protestantske župnike in škofe. Imetje katol. cerkev in samostanov so Angleži zaplenili, katolike pa metali v ječo ali na morišča. Zato je 1. 1595 in 1596 nastal nov upor; vodil ga je najprej Ticgerald grof Desmondski, nato junaški Hugh O' Neille grof Tvronski, ki je Angleže opetovano premagal. Grof Tyronski je postal knez ulster-ske ter ga je papež Klemen VIII. potrdil kot irskega vladarja Grof Esset, ljubimec angleške kraljice Elizabete, ni s svojo vojsko ničesar opravil proti Ircem ter jim je celo vse svoboščine potrdil. Zato je dala kraljica Esseta obglaviti (1. 1601). Nato je poslala kraljica novo vojsko pod poveljstvom grofa Mountjo-ja na Irsko. Dasi je prihitela Ircem na pomoč majhna španska vojska, so Angleži zmagali in ustaše razgnali. Ticgerald je bil ubit, nešteto ljudi pomorjenih, vse požgano, uničeno ali zaplenjeno. Irski posestniki so postali berači in dninarji. Kralj Jakob I. je zaplenil zase kar šest celih irskih grofij ter jih razdelil med angleške in škotske najemnike, večinoma okrutne lopove. Prav tako je brez srama Irce zatiral in odiral kralj Karel I. Stran 398. TEDENSKE SLIKE. 27. štev. Iz bitke v Skagerraku, kjer je nemško brodovje porazilo Angleže : zg. potopljena angleška križarka „Indefatigable", na desni angleški drednot „Malborough", poškodovan; sp. angleška križarka „Warspite", potopljena, na desni nemška oklopnica „Pommern", potopljena. NaroČite se na list „Tedenske Slike," ki je najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tedniki Razširjajte ga in pridobivajte mu :-: novih naročnikov. Iz bitke v Skagerraku, kjer je nemško vojno brodovje porazilo angleško vojno brodovje: Angleške križarke 1. »Queen Mary«, 2. »Black Prince« in 3. »In- vincible« ter 4. nemška križarka »Frauenlob« — vse potopljene. ter njegov namestnik na Irskem, lord Strafford. Zato je izbruhnila 1. 1641 nova vstaja; Irci so se strašno maščevali nad angleškimi naseljenci, graščaki in najemniki ter jih pomorili veliko število. Angleži so poslali na Irce svojo roparsko vojsko in 1. 1649 je Cromvell pomoril na stotisoče irskih mož, žen in otrok. Irce je Cromvell skoraj iztrebil; več tisoč jih je poslal v suženjstvo v Indijo, okoli 40.000 Ircev se je izselilo prostovoljno. Irska je postala prava puščava. Na mesto ubitih in izgnanih Ircev so naselili Angleže, a Irska se še ni udala in ni postala angleška. Tudi kralj Karel II. je pospeševal naseljevanje Angležev na Irskem ter je množil sovraštvo Ircev. Pod kraljem Jakobom II. je bil kralj, namestnik na Irskem grof Tvrconnel, rodom Irec, a neusmiljen angleški rabelj. Trgovino in kmetijstvo, zlasti pa živinorejo, je povsem zatrl, da bi koristil Angliji. Zato se je unela nova ustaja, ki je prinesla nove strašne morije in požige po vsem otoku. 1. julija 1690 pa je bila hrabra irska vojska, ki jo je podpirala s svojimi četami tudi Francija, pri Boyne od Angležev popolnoma posekana in razgnana. Pregnani Jakob II., ki se je upiral na Irce proti Angležem, je moral bežati pred Viljemom III. Oranijskim. A Irci se še niso udali. V bitki pri Anghrimu (12. jul. 1691) so bili zopet premagani od An- gležev, a dovoljeno jim je bilo, da so ostali katoličani ter so obdržali tudi nekaj starih malovrednih svoboščin in pravic. Toda 12.000 Ircev se je izselilo na PVancosko in stopilo v franc. vojsko. To je bila zadnja velika irska revolucija, toda sovraštvo do Angležev ni umrlo. Angleži so Irsko še nadalje izkoriščali, Irce zaničevali, jih ovirali v kulturi, kmetijstvu, obrti in trgovini. Vse višje šole so bile angleške, vsi uradi so bili angleški, vsi višji uradniki Angleži. Tudi naseljenci so se začeli duševno pridruževati Ircem in vsa Irska je bila složna proti Angliji. L. 1761 so se začeli socijalni nemiri; več let so se upirali kmetje, katoliki in protestantje, a angleški \ojaki so puntarje kmalu ugnali in pobili. Od 1. 1771 dalje se je izseljevanje Ircev v Severno Ameriko zopet povečalo, tako da je danes v Zjed. državah zelo mnogo starih irskih rodbin. L. 1801 pa je modri angleški državnik Pitt pridobil Irce zdobra, da so poslali svoje poslance v skupni parlament v London ter da se je posebni irski državni zbor v Dublinu razpustil. Irci so zahtevali popolno enakopravnost in Pitt bi jim jo bil dal, — a uprl se mu je protestant nadškof Moore, ki katolikov Ircea ni smatral za enakovredne državljane. Nadškof je zmagal, Pitt je odstopil, Irci pa so bili kruto užaljeni. Odtedaj mislijo Irci zopet le na to, kako bi se odtrgali od .Anglije in dobili popolno svobodo. Genijalni Irec O' Conell jim je sicer prib iril pravico do vseh uradniških mest, aktivno in pasivno volilno pravico i. dr., a svobode nimajo, ki si jo žele. L. 1847 seje začela nova borba za irsko politično svobodo in to borbo sta podpirala celo dva največja angleška državnika 19. veka, lord G 1 a d-stone in Irec lord Parnell. Toda večina angleškega parlamenta je pokopala vse predlagane irske svoboščine (homerule). Zato traja boj dalje. Veliko irsko republikansko društvo »Sinnfein< (= mi sami) z neštevil-nimi podružnicami po vsem svetu agitira javno in skrivaj za popolno osamosvojitev Irske od Anglije. Načelnik tega gibanja je Casement. Letos aprila meseca so sinnfinci proglasili po celem Irskem republiko. Dne 24. aprila je izbruhnila v Dublinu krvava vstaja. 2/. stev. TEDENSKE SLIKE. stran 399 Laški torpedoborec v Adriji v polnoparni vožnji. Nemški mornarji so ujeli angleško mino na obrežju Flandrije, da jo uničijo. Najmodernejše vojašnice: Tip američanske vojašnicj. Irska narodna garda je streljala na angleške vojake. Začel se je krvav boj po vsem mestu. Ustaši, 12.000 mož, so vzeli več vladnih poslopij, prerezali telefon in brzojav, Dublin je gorel ter so ulice v ruševinah. A tudi po drugih irskih mestih so bile vstaje in nemiri. Irci v Ameriki so obetali pomoč, a niso prišli. Koncem aprila so angleški topovi, o-rožniki, vojaki, pešci in konjeniki v Dublinu vstajo zadušili. 707 oseb so zaprli, med njimi grofico Maskiewiczevo, par sto obsodili v dosmrtno ali dolgoletno ječo, mnogo oseb obeh spolov pa na smrt. Voditelji vsta-šev Pearce, Ciard in Macdonaght so bili ustreljeni; doslej je bilo ustreljenih že 14 sinnfincev, 1702 vstaša so odvedli v izgnanstvo in suženjstvo. Med vstaši, sinnfinci, so tudi katol. duhovniki. Žal, da Irci niso edini ter sta njihova poslanca Redmond in Car-son vladna podrepnika. Glavni duševni vodja Ircev je bil sir Roger Casement, bivši angleški državni u-radnik, rodom Irec. zelo učen, energičen in plemenit mož. Njega so .Angleži ujeli po vstaji in je zdaj v ječi. Bojev se ni udeležil. Casementa obožujejo vsi Irci na svetu kot vzor rodoljuba in svobodomisleca. V obravnavi proti temu rodoljubu borne še poročali. Idealna vztrajnost junaških Ir-cšv pa bodi vzor vsakemu narodu! Irci dokazujejo, da ni ljubezen do naroda nikdar prevroča, in žrtve za narod niso nikoli prevelike! Velike pomorske bitke. Pomorska bitka med Angleži in Nemci pri Skagerraku se lahko z ozirom na število udeleženega vojnega brodovja in z ozirom na tehnično izpopolnitev bojnih ladij ter strelnega orožja, dalje z ozirom na dejstvo da so v bitki zračne ladje igrale važno ulogo, imenuje največja pomorska bitka svetovne zgodovine. V starem veku se je bila največja pomorska bitka med Grki in Peržani pri Salami ni, kjer je Temistoklej zdrobil per-žansko pomorsko silo (1. 480). Pomorska bitka v naslednjem letu 479 pri Mikale v Joniji je priborila Grkom zopet svobodo. V takratnih časih vojno brodovje pravzaprav ni bilo nič drugega, nego prevozno sredstvo za velike množine vojaštva, dasi tudi že takrat uredba stalne vojne mornarice kot zašči-tnice pomorske trgovine ni bila neznana. Ko je vojaška velesila Portugalska iskala pot v deželo bojnega izhoda, je bila nedvomno prva evropska pomorska sila; vendar ji je šele Kolumbova iznajdba omogočila, preložiti težišče kolonijalne politike na zahod ; to pa je istočasno dalo Španiji priliko, da je postala pr\a evropska pomorska bojna sila. Zdrobljena je bila pod Filipom II., ki je hotel osvojiti Anglijo. Takratno špansko vojno brodovje je obstajalo iz 130 velikih bojnih in 30 prevoznih ladij ; imela je 2.000 večinoma plemenitaških prostovoljcev , 19.300 vojščakov, 8.500 mornarjev, 2.100 sužnjev, •^tran 400 TEDENSKE SLIKE. 27. štev. Ortelsburg v Vzh. Prusiji v Mazurih, ki so ga uničili Rusi. Dunaj hoče mestece Ortelsburg nanovo zgraditi, kakor hoče Berlin zgraditi nanovo našo Gorico. Slike kažejo hiše „Am Markt", stolno cerkev in glavno cesto. Nemški kmet iz lavaronskega okraja na jugozahod, tirolski meji, kjer živi nemška kolonija. 2.600 topov in mnogo vojnega materijala. Pod poveljstvom vojvode Sidonija in podad-miiala Martineza di Recalde je smela odpluti proti nizozemski obali, kjer je zbral Farnese pri Sluvsu armado 30.000 mož, ki bi se naj ijila pod zaščito bojne mornarice (»armade«) prepeljala v Anglijo. Dne 29. maja 1588 je »armada* odplula, in vihar jo je zanesel v Coruno in šele dne 22. julija je mogla odpluti proti flanderski obali. Poveljniku angleške bojne mornarice, lordu Havardu, seje z njegovimi malimi, gibičnimi ladjami posrečilo, pri Plj'mouthu prizadjati španskemu brodovju znatno škodo. Napadom pri pristanišču Ca-iais se je španska mornarica skušala odtegniti s tem, da se je podala na odprto morje, kjer ji je vihar od jugozahoda pri-zadjal veliko škodo. Načrti španskega admirala, vrniti se na Špansko čez sever okoli Velike Britanije, se je ponesrečil. Del španskih ladij se je razbil ob norveški obali, del ob pečeh škotske obali; en del je utonil na odprtem morju, koncem septembra je priplul Medina Sidonija z ostanki mornarice v pristanišče Satander. Izgubljenih je bilo 72 velikih ladij ter 10 200 mož. Španska pomorska sila je bila uničena, a Angleži so imeli še v Nizozemcih nevarnega nasprotnika na morju. Ti so se dolgo branili proti poskusom Angležev, si obenem z nadvlado na morju pridobiti tudi dragocene nizozemske kolonije. Sloveči nizozemski pomorski junak admiral de Ruyter je v drugi nizozemsko-angleški vojni poveljeval nizozemski mornarici. L. 1666, ko je pogorel London, je premagal v 4 dnevni pomorski bitki od 11. do 14. junija Angleže pri Fore-landu; leto pozneje se je zapeljal s svojo mornarico v Temso in je prišel do Chatha- ma. Tudi v tretji vojni z Anglijo (obenem s Francosko) je Ruyter I. 1673 premagal združeno angleško-francosko brodovje. 18. stoletje je doživelo hude pomorske boje Angležev s Španci za posest Gibraltarja. Toda tudi nizozemska pomorska sila je propadla, in Anglija je imela samo še enega nevarnega nasprotnika: Francosko. V pomorskih bitkah pri Abukirju dne 1. avg. 1798 ter pri Trafalgarju dne 21. okt. 1805 je Nelson priboril Angležem končno neomejeno nadvlado na morju, in delj ko eno stoletje ni zmogel nihče, jo Angležem vzeti. Kasneje je samo še v rusko-japonski vojni prišlo zopet do \elikih bojev na morju. V noči od 8. na 9. febr. 1904 je japonski admiral Togo napadel rusko vojno brodo\ je v pristanišču Port .Arturja; toje bil začetek velikanskih bojev v izhodni Aziji, ki so se končali s pomorsko bitko v ožini Tsushi-ma dne 27. maja 1905. Admiral Togo je tam celotno rusko brodovje pod Roždjestven-skim premagal in po večini uničil. Claude Farrere je v svojem romanu »Bitka pri Cušimi« najsijajneje opisal priprave Japoncev za boj z mogočnim ruskim brodovjem ter naslikal samo bitko toli plastično, da ima čitatelj pravi pojem o strahotah borbe oklopnic in junaštvo mornarjev. Farrere pa prav duhovito razklada; da so bili Japonci učenci Angležev ter da je bila zmaga nad Rusi pri Cušimi skupno delo Ja-pana in Anglije. Ker je Farrere sam angleški pomorski častnik na oklopnici »Vseulti«, mu moremo verjeti. Za nadvlado na morju gredo vse morske bitke; v Evropi se borita za to nadvlado že dolga leta Anglija in Nemčija, v Aziji in njenih morjih pa si stojita nasproti Japan in Zjedinjene države. Zato pomorskih bojev ne bo konec. Spi j ono va usoda. Roman. (Nadaljevanje) Velečastita baronica! Nenadoma me je pretresla žalostna vest o nenadni smrti vašega brata in mojega najiskrenejšega prijatelja. Izražam vam najgiobočje sožalje. Samo ob sebi je umevno, da sem vam rad na razpolago in vam bom popisal vse, kar vem. Samo to povdarjam, da na vaša vprašanja ni tako lahko odgovoriti. Znano vam je, častita baronica, da je izpil vaš brat obe časi svojega življenja do dna: namreč čašo veselja in čašo trpljenja. Spominjate se gotovo, da je izbojeval mar-sikak dvoboj in da je zmagal v premnogih ljubezenskih bojih. Če je katera ženska kriva njegove smrti, potem je to gotovo tista, na katero se nanašajo besede pričetega in gotovo meni namenjenega pisma. Če je katera ženska kriva, prosim! To je tisto, pred katero sem ga vedno svaril, ker sem slutil nehote nezgodo. Bila pa je to največja privlačnost njegovega življenja. Prisojam pa si tako dejanje le zato, ker jo poznam kot žensko, katere strast ne pozna mej in je nevarna, kadar ljubi in kadar sovraži. In še nekaj mi vzbuja sum: vem namreč, da je prisegla Giorgiu takrat, ko jo je zapustil, večno osveto . . . štev. 27. TEDENSKE SLIKE. stran 401. Velikanski angleški most med Edinburghom in Leithom, ena najsilnejših stavb na svetu. Ta ženska je Mara Cincinnati, cirkuška jahalka. Z vašim bratom sta se seznanila v Turinu po neki cirkuški predstavi. Gotovo vas bo zanimala njena zunanjost. Velika ženska, vitka, temnih oči, črnih las, sploh jako lepa in zmožna, da napravi na mladega človeka najgloblji vtisek. Tisti večer, ko se je vaš brat z njo seznanil, je postal drug človek. Kdo ve, če ga je ljubila? Ljubila ga je, toda po svoje, to se pravi, z ognjem, ki vse požge, kar doseže. Bila je popoln gospodar in divje zbesnela, če je hote Giorgio nekaj drugega, nego je hotela ona Bolj slabe družbe, kakor je bila zanj ta ženska si ni mogoče misliti. Da bi se pa to nehalo, tega ni mogel nihče povzročiti. Giorgio je občeval z Maro tri mesece in v tem času se je trikrat dvobojeval. Vzrok je bila vedno ljubosumnost Mara je znala vzdrževati neprestano njegovo pozornost. Če je postal kdaj malo vsak-danjejši, tedaj je pokoketirala zvečer s konja s tem ali onim gospodom, in Giorgio je bil spet sam ogenj. Tako se je bližala katastrofa. Star gospod, ki se je peljal slučajno skozi Turin. je videl Maro, se vanjo zaljubil in ji ponudil zakon. Giorgio je besnel, če je vedel, da je spregovorila Mara s tujcem le besedico. Prepovedal ji je ž njim občevati. Tedaj je ni bilo nekoč na izprehod, dasi mu je prej obljubila, da pride. Giorgio je hitel v njeno stanovanje. Zvedel je, Ida je prišel ponjo stari gospod z vozom. Odpeljala sta se. Izostala je dva dneva. Ko se je vrnila, je povedala, da se namerava poročiti. Giorgio je vzrojil in izjavil, da se zanjo več ne briga. Mara se je samo smehljala, bila je )repričana, da se bo v par dneh premislil, zključeno je, je sklepala, da bi me mogel zapustiti. Ali to pot se je motila. Zbudil se je njegov moški ponos. Vztrajal je. Morda je tudf spoznal, da se razmerje na ta način ne more nadaljevati. Morda je pomagalo nekaj tudi moje prigovarjanje. Razložil sem mu, da se je približaLtisti trenotek, ko se lahko reši vseh spon. Pregovoril sem ga, da si je izprosil dopust. Še isti večer sva se skupaj odpe-jala. Cilja nisva imela. Namenil sem se le, da razstresem vašega brata, kar bo v moji. moči. Po treh tednih sva se vrnila v Turin. V Giorgijevem stanovanju je čakalo okoji dvajset pisem. Vse je pisala Marta. Za nama jih niso mogli poslati, ker ni nihče vedel za najin naslov. Pisma so bila pisana s strastjo. Mara je v njih prosila, molila in klela. Iz vseh pa je dihala obljuba strašne osvete. Mene je bilo groza. Bal sem se, da se ne odpro komaj zaceljene rane, da ne vzroji strast, ki je komaj ugasnila, in da ne pade spet moj prijatelj v oblast svoje prejšnje divje ljubice. Toda prejšnja volja in odločnost sta se naenkrat pojavili. Pisma niso učinkovala. Minilo je nekaj dni. Neko jutro je stopila Mara na cesti pred vašega brata. Kjer se je zadnje tedne mudil, tam je bila kje v obližju tudi Mara. Hodila je z drugimi možkimi, da bi vzbudila njegovo ljubosumnost. V javnih lokali ga je sramotila z izbruhi svoje jeze in strasti in spravila je vso stvar sploh tako daleč, da je postalo življenje vašega brata neznosno. Vedla se je, kakor bi bila nora. Škandali, ki jih je imel žnjo, so se raznesli po mestu. Zvedeli so zanje pred- stojniki. Rekli so, da so taki dogodki nezdružljivi z njegovo oficirsko častjo Svetovali so mu, naj prosi za premestitev. To je storil in na odhod se je pripravil popolnoma skrivaj. Vendar je Mara zvedela. Poizkusilo je še enkrat. Prišla je v njegovo stanovanje in tam se je odigral divji prizor. Bil sem ravno pri njem, ko je planila v sobo. Vrgla se je na kolena. Ko je videla njegove hladne oči, je spoznala, da je res vsega konec. Vstala je, si potegnila preko las in ga čudno pogledala: — Torej ti greš? — Da, je odgovoril odločno brat. Na pragu se je še enkrat okrenila in rekla z jasnim in zvenečim glasom: — Ne pozabi danjašnjega dneva. U-morim te. Naslednjo noč vsa se vračala že proti jutru domov. V neki temni in tesni ulici sta planila proti nama dva potepuha. Ne vem, če jih ni najela Mara. Vsekakor pa je čudno, da sta napadla z nožem le vašega brata. Spomin na ta dogodek je bila brazgotina na njegovem čelu. Ta napad je nama potrdil resnost položaja. Spoznal sem, da se je Mara odločila za skrajno maščevanje In zavoljo tega sem se bal za življenje vašega brata. Namenil sem se, da obvestim o zadevah oblast. Ali Giorgio ni hotel o tem ničesar vedeti, dasi je bil uverjen, da je njegovo življene nepretrgoma v nevarnosti- Svetoval se mu, naj potuje v inozemstvo. Vsaj za nekaj časa. Udal se je. Tri dni pozneje je prosil, naj ga do-dele onim, ki so odbrani „za posebne posle''. Ker je bil odlično kvalificiran, so mu ugodili. Vse te dni se nisem ganil od njega. Drugo vam je znano. Kakor je v takih slučajih navada, je bil črtan iz liste aktivnih častnikov. Nihče ni vedel, kje biva, in tudi jaz ne. Ko so ga prijeli v Marconu, sem prvič čul o njem Sporočili ste mi vi. Od takrat ni bilo spet o njem ni duha nt sluha. Nemogoče je bilo izvedeti, kam je komandiran. Vaše cenjeno pismo mi je šele razodelo žalostno vest o njegovi usodni smrti. Zatrjujem vam, da ni bilo niti ženske, niti osebe sploh, ki bi igrala v njegovem življeljo nevarnejšo vlogo kakor Mara. Dostaviti moram še, da^ nisem Mare Cincinnati nikoli več videl. Čul sem, da se je poročila in da živi nekje v inozemstvu-Mislim, da v Parizu. Če me še kaj potrebujete, prosim vas, pišite mi! Izražam vam napresrčnejše sožalje in ostajem Vaš spoštovatelj Ernest Cartelane. Stran 402. TEDENSKE SLIKE. štev. 27 Kako skrbi za prehrano revežev avstro-ogrska kolonija v Smirni na obali Male Azije. Na čelu odbora stoji žena našega konzula Radimskega. Mlad Albanec — vojak. Na promenadi v Ženevi je opazi! grof Reinen tujega gospoda, lAz Est«, izjavlja Filipescu v >Steagulu:« Car je bil nad vse ljubezniv. Govoril sem ž njim in zagotavljam Vas, da je pravi pionir moderne civilizacije. Pod njegovim vodstvom bo armada svete Rusije izboljšala razmere v Evropi napram stran 404. TEDENSKE SLIKE. Stev. 27. f 4 Zlata poroka: Slavljenca Matevž in Marija Moder, posestnilta na Selih pri Grosupljem z nekaterimi svojimi otroci, vnuki, zeti in sinahami. Zlata poroka: Hči slavljencev Marija Zakrajšek roj. Moder, ki je že sedem let v Ameriki. barbarski Nemčiji. Ruska armada je največja, kar jih je videl svet. Vse, kar se govori o pomanjkljivosti njene organizacije, je obrekovanje. (Ruska duma je torej po mnenju gospoda Filipesca zbor obrekovalcev. Op. ur.) Rusija ima naravnost fantastične (!) množine municije; municijska skladišča tvorijo cele vasi. Rusija je svojo vojno industrijo tako organizirala, da bi mogla vso entento preskrbeti z municijo (!). Dosedanji porazi ruske armade so le navidezni, so le strategične poteze, ki so privabile sovražnika v notranjost države (!!). Nikdar ne more biti ruska armada tepena. Filipescu hvali končno svobodo, ki jo uživajo narodi v Rusiji ter izjavlja, da ruski listi niso podvrženi nobeni cenzuri. — Filipescu se je razvil v pravega pesnika. 27. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 405. Pri bolečinah vsled prehlajenja, pri ranitvah itd. vporabite Fellerjev bolečine blažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-fluid«. Od mnogo zdravnikov priporočeno. 100.000 zahvalnih pisem. 12 steklenic pošlje poštnine prosto za samo 6 kron lekar E. V. Felier, Stubica, Elsa-trg št. 280, (Htvatska), »Eisa-kroglice« 6 škatelj 4 K 40 h. Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico. prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo« v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni srečkovno naročilo iz daljne Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz,širne Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije, služi sedaj še naročilo iz .^zije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da je znano po vsem svetu. ¦¦- ¦¦ Ker se je papir, lepenka, platno i. dr. znatno podražilo in nam je zaloga knjig, kar smo jih imeli vezanih, pošla ter je vezava sedaj znatno dražja, stanejo odslej knjige: Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Cvetko Golar: „Kmetske povesti", elegantno trdo vezana vsaka po 3 K 50 v. Naročite si te knjige, ker so zelo zanimive. Vojakom in ranjencem napravite veliko veselje, če jim pošljite dobro knjigo. Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, I. Cena: Liter 4 K. V2 1 2 K. 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. JVLorana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. BH' a a BB. MARIJA TIČAR, -jubljana, 5v. Petra cesta 26, Šelenburgova ulica 1. - nasproti kazine - Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih razglednic Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli. BB B B .HB ^tv Šelenburgova ulica I J^^^^ (zraven trgovine Tičar) Antonija Sitar W~ Umetniške razglednice v največjem izboru, najlepše izdelane. Vojne razglednice Najnovejši posnetki z vseh bojišč, kakor tudi dopisnice: Ljubavne, lepe ženske glave, cvetje, svete, čestitke, šaljive, prirodne, vojaške itd. od najcenejših do najfinejših vrst od 5 do 14 kron po 100 kom. Pisemski papir 10/10'in 100/100 najceneje priporoča trgovcem in preprodajalcem tvrdka Rudolf Polaček veletrgovina in založba dopisnic Zagreb, Jurišičeva ulica 21. Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'30, velika pušica. ki zadostuje za uspeh K 8-80. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX.. Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerija ,,Adrija". Solnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje KI — velika škatlja K 3-30. Dr.-ja A. Rix-a bisejao mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kanc in rtdrija-drogerija. S5 Ali se hočete svojega r e vmatizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. EhspBdicija: Opepn-ApothehB BudapEst, VI. 9bt. ZSS. 0 E =]F=i LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Delniška glav>nica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. F^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: V, srečka K 40'—, Vj srečke K 20-—, Vi srečke K 10-—, Vg srečke K 5-—. — Cena za novovstopivše igralce: srečka K 120--, srečke K 60 - , srečke K30-~, Vg srečke K 15-—. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici, "^ig Sprejema vloge na knjižice in na §^ 11 01 tekoči račun in jih obrestuje po /2 /o čistih. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Stran 406. TEDENSKE SLIKE. stev. 27. TISKO\?INE \?SEH VRST KAKOR: ČASOPISE, KNJIGE, BROŠURE, CENIKE, LEPAKE, LETAKE, VABILA, VSPOREDE, TABELE, RAČUNE, KUVERTE IN PISEMSKI PAPIR S FIRMO, VIZITKE, ITD. = NATISNE LIČNO IN CENO = ZADRUŽNA TISKARNA V KRŠKEM NAROČILA SPREJEMA TUDI UPRAVNIŠTVO „TEDENSKIH SLIK" V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA UL. TO./I. Najlepše darilo za vo-jahe ranjence in druge. ¦.„i//>'" ' . ¦ ''''-'»c':-'^"'-y/'v////,;i>' RRDD-nURniK LDVSKE-EHDKETn PDVEBTl Knjiga vsebuje : Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. — Draga kljunača. — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordavzar. — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič. — Po-vodnji mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka. — Duhek, lovski Orfej. — Za mrtvimi ogali. Dobra, zanimiva Itnjiga je najboljši prijatelj. Knjiga vsebuje: Lovec Klemen. — Lenčica in zmaj. — O hudem kovaču. — Pastirska ljubezen. — Katrica in hudič. — V leš-čevju. — Dve nevesti. Knjiga vsebuje: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse kritike o teh knjigah so jako ugodne. Vsaka knjiga stane elegantno vezana 3 K 50 h. Razpošilja upravništvo „TEDENSKIH^ SLIK«, LJUBUANA, Frančiškanska ul. 10./I. 27. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 407. R05PEK S cesarskim ukazom z dne 4. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 170) se je dovolila pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja stoječi ilvstpijshi družbi Rdečega brlža izdaja posojila na srečke v imenski vrednosti 40 miljonov kron, razdeljeno na 2,000.000 srečk po 20 kron imenske vrednosti (20.000 serij po 100 številk). Po načrtu za žrebanje znašajo velike dobiteliice K 500.000, K 300.000, k ZDO.000, k lliO.000, KlOO.000 Velike dobiteljice se do zadnjega žrebanja ne zmanjšajo nikdar pod zneskom K 100.000. Druge dobiteljice so odmerjene s K S0.000. V0.000.30.000, Z0.000 in mnogoštevilne dobiteljice so ustanovljene z heski po K1o.ooo,Sooo,looo,Soo Posojilo na srečke se popolnoma poplača od 1916. 1. do 1956. 1. in najmanjša dobiteljica, s katero mora biti dvignjena vsaka srečka v najneugodnejšem primeru, naraste v štiridesetletni dobi razdolževanja od K 30-- do K 48--. Za zavarovanje tega posojila obstoji loterijski zaklad, ki bo stalno naložen v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Loterijski zaklad upravlja nadzorni svet, ki je sestavljen iz zastopnikov Avstiijske družbe Rdečega križa in .\nglo-avstrijske banke in ki ga kontrolira cesarski komisar. Dvignjene srečke, ki se vzamejo iz obteka, se bodo izplačevale tri mesece po žrebanju pri blagajnici Anglo-avstrijske banke na Dunaji. — Za kotiranje srečk na dunajski borzi se bo prosilo, ko se začne oficijalni borzni promet. Na Dunaju, 16. junija 1916, Anglo-avstrijska banka, S. M. v. Rotschild, dunajsko bančno društvo, c. kr. splošni avstrijski zemlj. kreditni zavod, C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, spodnje-avstrijsko eskomptno društvo, C. kr. priv. avstrijska zemljiška banka, Union-banka, Središnja banka nemških hranilnic. Splošna položna banka, dunajska lombardna in eskomptna banka, c. kr. priv. bančno in menjelno delniško društvo Merkur, c. kr. splošna prometna banka, c. kr. priv. češka Union-banka, Živnostenskž banka. Na podlagi predstoječega prospekta se vabi s tem na podpisovanje mr 2,000.000 srečk posojila na srečke Avstrijske družbe Rdečega križa iz 1. 1916. (Nove srečke Avstrijskega Rdečega križa). Pogoji podpisovanja so naslednji: 1. Podpisana cena znaša 30 krOn Za SreČkO od tega je položiti 5 kron v gotovini za srečko takoj ob zglasitvi podpisa za varščino, ostanek pa je piačati takoi ko se naznani pri-delitev, najkasneje 31. dne julija 1916. 1., drugače zapade za varščino plačano prvo plačilo 5 kron. 2. Rok za podpisovanje se prične 27. dne junija 1916. 1. in se Iconča 10. dne julija 1916. I. 3. Podpisuje se v bankah, bančnih hišah in menjalnicah ter na drugih mestih, ki se imenujejo v običajnih opravilnih urah. 4. Ako se podpiše več srečk nego jih je izdanih za podpisovanje, se prideli manjše število. Podpisnikom, ki podpišejo ali do 10 srečk prosto ali do 100 srečk enoletno zaporo prodaje, se daje prednost ob prideljevanju. 5. Plačila na račun, ki so se plačala ob podpisu, ki pa postanejo prosta, ker se je pridelilo manjše število srečk, se porabijo za nadaljnje plačilo na podstavi priglasitve prideljenih srečk, ostanek, ki je morda še potreben, pa se mora plačati v roku, določenem v točki 1. Morebitni presežek se takoj vrne v gotovini. Stran 408. TEDENSKE SLIKE. 27. štev. B B 3 ^ m m , r B B B g 9. B E. Shaberne a a a a a a a a a a a a a a a a Ljubljana, Mestni trg 10 Špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. B B B B B B B B B B B B B B B B SUTTNER I KO Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi, v 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. 50 Sin 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. SANATORIUM _ _ _ isi ZA-NOTRANdE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. ¦PORODNIŠNICA. LtJUBLtJANA-komenskega-ulica-^ ti ^F-zDR^MNKPRimRij ¦ D^- FR. DERGANC | Svetovna tvrdha Suttner Ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu tiiše čast delajo. St. 410. Nikelnasta Anker-Roskopf- ura....... K 4i0 „ 705. Roskopf - ura, kolesje v kamnih...... „ 5'90 „ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7'80 „ 600. Žepna ura z radijem, se po noči sveti . . . . „ 840 „ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7'20 „ 518. Ploščnata nikelnasta kava- lirska ura ....... „ 7'50 „ 803. Daraska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „ 7-90 ¦ „ 804. Srebrna damska ura . . „ 9"50 „ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10'50 ¦ * Št. 712. Nikelnasta IKO - ura, 15 kamnov...... „ 14-— „ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2-80 „- 865. Bela kovinasta verižica, priprosta..... „ 1 •— „ 916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 „ 422. Nikelnasta športna verižica ....... „ 1"75 „ 979. Srebrni obesek „cesarjeva podoba"...... „ 2-— ,, 213. Srebrni prstan z kamnom „ 1'40 „ 211. Srebrni prstan z kamnom „ —'90 „ 1063. Prstan, zlato na srebro . „ 270 Vsaka ura je najnatančne j e preizkušena. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja! Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura. H. Suttner ^t" Ljubljani št. 5. Nobene podružnice. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. Poravnajte naročnino! a B I Poslano. I g G. pl. Tpnhoczy, leharnar v Ljubljani, g a a a a a a a a a Moja soprog-a je zadnjega sinčka s Sladinom „sladni čaj" zredila. Fant je 3oldrug-o leto star, čvrst in močan in ni lil še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem. [Spoštovanjem Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik. v Pulju, 23. marca 1914. B B B B B B B B B a B Ako naročite N N 5 in to storite nenudoma, 1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 3V„ zemlj. srečk iz leta 1880 1 dobitni list 4" „ ogrsk. hip srečk iz leta 1884 4) ""C >'9 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek - 630.000 kron - rlnV>ii"P 'Skalno pravico do bobitkov UUUILC g„g turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Og-ersko: leta K 5—, V« leta K 6.—, celo leto K12-—; za Nemčijo: V4 leta K 4-—, V2 leta K 8— celo leto K 16. —; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Izdajatelj in odg-ovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.