Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 191
Maribor, torek 25. avgusta 1931
Izhaja r^žun nedelj« in praznikov mjt fUn ob 16.Ufi J w * pH postaj mM' 1 *«ljt mssučno, prsjAniR v upr«vi «!i po polti 10 Dih, d6«t*vljwi na dom pa 12 Din |	Uredn. 2440 Uprava 2455 j	| Uredništvo in uprava: Mgribor, Aleksandrova cesta št.13 i Oglasi po tarifa Oglasn sprejema tudi oglasni OjJdelek NJulrfc'i V‘Ljubljani, Prašornova ulici it. 4
		
F
rancija — Rusija
. Ko je »New-York Herald« nedavno ob-J3vil vest, d? Je med Francijo in sovjeb Rusijo sklenjen sporazum o nena-'Nanju ju da se vjr,še med operna drža-'šfba še nadaijma pojitigna pogajanja, j? j Vzbudilo v syptovni j^vijostj. pmogo SK, Celo francoski desničarski listi in krogi so sp razburili in republiška zveza sklftpa na syoiib se;ah in protesta, če£ da so bpljggyiki le p°novno požrli besedo,' da 5e predpogoj *a tak sporazum opustitev vsakršne bolj-i?viške prppagande v inozemstvu itd. rPačjlno j?, da se ;.e ,{em »protestantom? nridružil celo leviCar Hejriot, ki je k l9i?4 kpt takratni mirjistrski predsednik Gancije priznal sovjetsko yiado de jure, Protestanti« so zlasti povdarjali, da bi %)razitfn z Rusijo pomeni} samp korist 2a boljševiško-nemške zveze, škodo pa vzhodnp zaveznik? Francije, Rokisko •a Romunijo.
Temu nasproti je francosko ministrstvo ?a zunanje zadeve objavilp v listih polnilo, ki bistveno potrjuje, da se res VrŠe pogajanja med sovjetskim poslani-DovgalevSkim na eni in generalnim %'kom francoskega ministrstva za zu-•jjhiie zadeve' Berthelotom na drugi stra-?’> da so se ta pogajanja pričela takoj trgovinskih pogajanj, in da bodo tra-jše nekaj mesecev. To pomeni, da s dogajanja niti oddaleč nimajo onega c^acijonalnega'zna2ajdy'kakor jim ga opisuje desničarski francoski tisk. Ni ,®yt»ra o zapuščanju Potiske in Rumunl-
•	Absurdno je sploh misliti, da bi še Šel ^raneoskf državnik, ki bi zavestno i ! v tem pravGU. N&Sprotno: afco Pariz J?** Olajšanje odnoŠa'ev z Rusijo, je to ^ključno v korist vzhodnim Zaveznikom' l ^cije. Ne gre za dvostransko uredb 'f razmer med Francijo in Rusijo, am-za širši sistem, vikat eram je glavna °ka namenjena baši Poljski, in ki bi v c °^ib posledicah močno upliva! na fran-osko-nemške pdpp^jg taji & tem na ce-w°!ožai v Evropi. žhkaj paralelno s ^»aiJanji v Parizu sa vodijo tudi v Var* ayi pogajanja' med poljsko Ylud° in ru-onf1 P°s!anikom, dpsftO jf; * -ozirom na t*flOš8je med Franpijo. ip Poljskg, dg s? SthP°Ž:a^anja v ^ar'zu 'n Vafš^vi med' te|^ino izpPPolnujejo in da bodo raz-«Jieha tudi na Rum.ujtijo.
^jfna§ilna je pri tem izjava »Kolnisch? ^ming«, k; stoji zelo blizi} nemškemu
i,	?fTju za zvarite zadeve dr. Curtiusu. k ki pravi glede francosko-rusjdh.pdga-f J’ 4% bi ta pogajanja lahko.' izenačila st^osko-sovietske ’ odnoŠaje z Že ob-se ^ ,i numško-soyjetskimi. Iz tega bi lanu -Sklepati, da v Berlinu žele poga-tifj, m, v Parjzu uspeha, »Kolnische Zei-^iQa* f	da	bi dpljnia ppšIp-
I^ko d!no^ko-sQvj'eiskega sporazuma Dom Djegovp proširlenjp s pristo-fr &ie, s čimer bf bil %2{l .sistem petero vpjesij, ki bi naj r°PsW;i.D no^lgga ža novo ureditev ev-VS7 odnošajev.
rancoski javnosti to nemško tol*
Nova angleška vlada
KOALICIJA LABURISTOV, KONSERVATIVCEV IN LIBERALCEV. — BREZ AUSTENA, CHAMBERLAINA IN LLOYDA GEORGA. — NA ZIMO
NOVE VOLITVE.
LONDON, 25. avgusta, Predsednik vlade Macdonald j| opoldne bii bd kralja sprejet v buckipghamski palači- Pri tej priliki je Mac-(jonald predložil, kralju gotovo listo nove vlade, kj io tvori .koalicija treh strank. Od delavske stranke so v novi vladi razen iyiacdonaldašeSnowden, lord ^ a 1 k y it! W e d ? e w o o d B e 1 1, od lfonserya}ivcev B j 1 d w i n, N e v i 1 1 c (phamberlainin lord H a i 1 s h a m, qd liberalcev Herbert S a m u e 1 in sir po-qald M a k 1 i tl. Oba ostala odlična voditelja torijev it) wbigov, Austen Chamberlain in David Llqyd George, nista vstopila v vlado
Še danes bodo v Biickinghamu člani nove vlade položili prisego v roke krq!j'a.
Skorp gotovo je že danes, da bo nova vlada predlagala 10% no znižanje podpor brezposelnim.
Vocjstvo opozicije v delavski stranki bo Skoro gotovo prevzel dozdajni minister za županje zadeve Henderson. Stranka se že pripravlja na nove volitve. Računajo, da bo
od 261 sedanjih poslancev delavske stranke v zbornic) koipaj 40 sledilo |Wagdonaldovi politiki.
LONDON, 25. avgusta. Mandat nove Mac-donaldove vlade je omejen in obsega samo finančno sanacijo in izbalanciranje proračuna-Ker je upanje, da bo sredi septembra proračun uravnovešen, bo vlada takrat predložila parlamentu svoje ukrepe. Takoj nato bo parlament razpuščen. Na sodelovanje vlade s sedanjo poslansko zbornico ni misliti.
LONDON, 25., avgusta. Vodia konservativcev, Baldwin, je včeraj izjavil, da sedanja kriza zahteva nagle odločitve. Razpust poslanske zbornice bi bil v jem trenutku kata-r strofalen. Konservativci so vstopili v vlade, da omogočijo uravnoteženje proračuna, o trajnem vzdržanju sedanje kombinacije ne more bitj govora. Narodna vlada bo, čim bodo dopuščale okolnosti, odstopila, nakar bo moral slediti razpust in razpis novih vo litev.
11	»■"	r;jTjrrnji
Drugi in firetli dan na Bledu
ALJEHIN VODI. — DANES SE NADA LJUJEJO PREKINJENE PARTIJE.
BLED, 25. avgusta. Včeraj je bilo odigrano drugo kolo mednarodnega šahovskega turnirja v obednici hotela Topljpe, Preselili so se tja, ker je bilo prvi dan na terasi preveč' nemirno.
Presenečenje včerajšnjega dne je bil poraz jugoslovenskega udeleženca Vasje Pirca, ki je igral z Avstrijcem Spielman* nom. Pirc je ime! partijo takorekoč že v žepu in vse je bilo prepričano, da bo zmagal. Spravil je nasprotnika v zelo nevarno varijanto damskega gambita, katero Pirc prav dobro pozna, je obdržal gambitskega kmeta in tako imel zelo močno pozicijo. Toda tik pred zmagovitim koncem je Pire prezrl zelo pomembno nasprotnikovo potezo in izgubil kvaliteto. Vendar bi si bil še lahko opomogel, pa ga je storjena napaka tako deprimi-rala, da je napravil nekaj slabših potez, doČim je nasprotnik silovito napadal.
Dr, Astaloš je igral z Maroczyjem. Po dveprni borbi sta remizirala.
Dr. Vidmar je igral zanimivo damsko-gambitsko partijo'ž Amerikancern Ka6h-danotni Remizirala sta po 38. potezi.
Bogoljubov je včeraj prvjč zmagal na Bledu. Pgrazil je Colleja.
Silno napeta je bila borba med dr. Al-jehlpom ip dr. Tartakowerjem. Aljehin je nasprotniku sistematski razbijal pozici-
jo za pozicijo in v popoldanskih urah nadmočno zmagal.
Partiji F(ohr-Niemcovič in Kogtič-$toltz ste bili prekinjeni, prva v boljši poziciji za Niemcoviča, druga za Kostiča.
Stanje po II. kolu: dr. Aljehin 2, Spiel-mann 1 in pol, Bogoljubov 1 (1), Pirc, Astaloš, Kashdan, Maroczy 1, Kostič, dr. Vidmar pol (1), dr. Tartako\ver pol, Flohr Q (2), Niemcovič, Colle, Stoltz 0 (1).
BLED, 25. avgusta. Danes je bil na turnirou prvj prost dan. Igrale so se samo prekinjene partije iz obeh prvih les. Vidmar je igral z Bogoljubovom, Kostič s Stoltzem, Colle s Flohrom in Niemcovič s Flohrom'. Partija Colle-Flohr je končala prva remis. Flohr in Niemcovič opoldne še igrata," istotako Vidmar in Bogoliubov, Vidmar je v boljši poziciji. Kogtič ima enega kmeta več ko Stoltz, igfa pa ni zanimiva. Računajo ž'remijem.'
i- >n! t ■	--
ROMARSKI VLAK PONESREČIL.
NANTES, 25 avgusta. Med Nantesom, )h Lourdom je v bližini Lucona skočil s tira romarski vlak. Vse vozove je vrglp iz tračnic. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, 30 oseb Je ranjenih.
mačepj? ni naletelo na najprijaznejši 0$-giv. ^Domnevp se, da bi v tem sistemu peterp vglešil fraiicija izgubila oporo svpjlh zaveznikov in bi bil ta sistem le v korist reviziji rjinogjh vprašanj v smislu ; nemških' ^ahtev. 'Tudi,žtenevski »Journal de Geneve« odločno nastbpa proti taji' inicijativi, ker VRH'v njej poskus^ da se pštvari famozni predvojnt »Koncert velesil«, ki bi ogrožal ne le interege ma-iih dr|av, ampak tudi obstoj Društva narodov, in s tem svetovni mir.
Značilen je tildi gla§ varšavske »Gaze-te Polske«, ki komentira frartcoskb-soV-jetska pogajanja in konstatira, da bodo
dozdevno vodila do pozitivnih rezultatov. Konstatira tudi, da je bila poljska vlada o pogajanjih lojalno obveščena. Smatra francosko-sovjetski sporazum za važen korak na potu k utrditvi miru. List opozarja na izjavo, ki jo je dal poljski minister za zunanje zadeve Zaleski v panevropskem komitetu in s katero je podčrtal željo Poljske, da se tudi polj-sko-sovjetski odnošaji stabilizirajo in normalizirajo. Pakt o nenapadanju med Francijo in sovjeti — zaključuje »Gazeta Polska« — bi ustvaril atmosfero medsebojnega zaupanja in bi mnogo doprinesel k stabilizaciji miru.
MADŽARSKA zbornica sklicana.
BUDIMPEŠTA, 25. avgusta. Poslanska zbornica je sklicana na četrtek 27. t. m. Pri tej priliki se bo predstavila nova vlada in bo ministrski predsednik Karolyi razvil svoj program.
Spomenik izumitelju pisal* nega stroja
. Pred kratkim so v Novari v severni Italiji odkrili spominsko ploščo zgodovinarju Josipu Ravizzi, izumitelju pisalnega stroja. Ime Giuseppe Ravizza je malo znano in malokdo ve, da je on prvi izumil pisalni stroj, ki je danes za vsako pisarno tako nujno potreben. Tudi tu gre za slučaj, ki je tako tipičen za zgodovino mnogih izumiteljev. Giuseppe Ravizza se je rodil I. 1811 v Novari. Hotel je postati mehanik ali inženjer, oče pa ga je prisilil, da je študiral jus in zgodovino v Turinu. Kot pravnik, posebno še kot lokalni zgodovinar, je bil v svojem rojstnem mestu zelo popularen. Toda njegovo srce je stalno težilo za tem, da bi izumil pisalni strog, o katerem je sanjaril že v mladih letih. Nad 20 let se j? bavil s to idejo in dal končno svoj pisalni stroj 1. 1855 patentirati. Demonstriral je svoj model najprej 1. 1863 na londonski, 1. 1867 pa na pariški svetovni razstavi. Bil je tp stroj, ki je bil v svojih osnovnih principih popolnoma sličen današnjim pisalnim strojem.
Toda Ravizza se ni okoristil s svojim izumom. L. 1867, ko se je v Parizu zaman trudil, da bi našel koga, ki bi mu pomagal realizirati njegov izum, je prišel neodvisno od pjega do iste ideje Amerikanec Krištof Sholes. Že 1. 1873 je prevzel tvorničar Retningtop njegov patent in pričel z izdelovanjem prvih Re-mingtonovih pisalnih strojev.
Ravizza se je preselil nato v trgovsko mesto Livorno, misleč, da bo našel tamkaj več razumevanja. Toda pojava prvega ameriškega pisalnega stroja ga je prestrašila in uvidel je, da tej konkurenci ne bo več kos. V velikem siromaštvu je 1. 1885 končno umrl v Livornu. Dnku-mentarično pa ostnsne dokazano, da je Ravizza že 1. 1855 dal patentirati ono*
Karambo! kolesarja z jajčarico.
Na ovinku Tržaške ceste pri vojaškem
yežbališču se je zjutraj zaletel s kolesom
v	kmetico Ano Komarjevo, ki je nosilg na glavi poln jerbas jpje trg — posestnikov sip Miško Q,. Oba . sta seveda prav dramatično pada. Miško pa se je izkaza) kavalirja jp plačal jajca kmatigi pošteno. Naj služi v sličnih primeri)] drugim za vzgled!	~	w
Nepošten pomočnik.
V	nedeljo 23. t. m. je pleskarski pomočnik Friderik G. pleskal nekp trgovino na Koroški cesti. Pri tej priliki je sunil manufakturnega blaga za 4906 Din. Včeraj so ga aretirali. Blago so našli v delavnici in zaplenili.
-—rr— ——— ----------------.	J,-..,--
Pri želodčnih	težkočah.	izgubljenem
teku, zagatenju,	napetosti, zgagi, vzpe-
havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, na-gnenju k bljuvanju učinite čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« grenčico radi tudi oni, ki morajo dolgo polevati v postelji in jim zelo:prija yoda. »Franz Josciova« voda se dobi v vseh lekarnah,	drogerijah in špecerij-
skih trgovinah.
Hlarlborskf VEČERNIH Jutra'
vMariboru, dne 25. Vlil. 1931
Sličice s Koroške
VTISI MARIBORSKIH SKAVTOV, KI SO TABORILI MESEC DNI OB KLO-
PINJSKEM JEZERU.
Nekako čudno nam je bilo pri srcu, ko nas je vlak potegnil preko državne meje. Saj še nismo nikdar taborili .izven naše države. Kako nas bo sprejelo ondot-no prebivalstvo, je bila naša glavna skrb.
Ob meji nismo imeli večje sitnosti, tudi prevoz s končne postaje Tinje-Karnen se je izvršil v redu. V nekaj dneh je bil tabor urejen in mi smo se lahko popolnoma posvetili svoji nalogi: spoznati dorr.ačinstvo, obiskati slovenske domove in dim pripovedovati o naši lepi domovini.
Slovenski pozdrav nam je povsodi 0dr pri vrata, povsod simo bili prav ljubez-. vo sprejeti. Vse smo seveda tudi po-vabiliiv naš tabor. Tu je bilo vedno prav živahno; vedno, smo imeli obiske, ki so se radi mudili v naši sredi. Ker smo bili naročeni na vse važnejše slovenske časopise (v taboru smo imeli »Jutro«, »Veternik«, »Slovenca« in »Jugoslovana«), so se tudi starejši domačini zlasti iz bližnje okolice dnevno oglasili v taboru in prečitali liste. Iz naše sicer revne taborne knjižnice je prav tako marsikdaj slovenska knjiga romala v slovensko hišo.
Zvečer ob tabornih zabavah, pa se je razlegala slovenska pesem daleč okoli in dnevno privabljala veliko števito' poslušalcev. Tudi domačini so pokazali, kaj znajo.-Pevski zbor šentvidskega izobra' ževalnega društva se je udeležil korporativno naših zabav.
Kmalu'so nas domačini vzljubili in ako-ravno so ob jezeru tudi- taborili drugi (nam najbližje je bil tabor dunajskih skavtov!), smo vendar mi imeli vedno prednost. To zlasti se je opazilo pri nabavi živil. Mleko in zelenjave smo dobiti mnogo ceneje, čestokrat tudi kaj zastonj. ..
•	Zelo nam je šel na roko škocijanski župnik Poljanec, stara slovenska korenina;, doma iz Ptuija. Vesel je bil našega
obiska in nam dal na razpolago svoje kopališče ob Klopinjskein jezeru, kamor smo se radi lepše lege tudi večkrat šli kopat.
Mnogo nam je pripovedoval o ondot-nih razmerah, nam pravil o težkem stališču, ki ga ima tam slovenski učitelj in slovenski dušni pastir. Župnik uči deco slovenskih staršev slovensko pisati in či-tati in jim daje slovenske knjige, da svoje materinščine ne bi pozabili. Med drugim je dejal: »Dajte nam vsaj 15 zavednih duhovnikov in še se bomo držali nezmanjšano vsaj 10 let.« Zelo občutno trpijo naši bratje tam zlasti na pomanjkanju slovenskih knjig.
Tudi z drugimi domačini smo se mnogo pogovarjali. Zlasti posestnik Kos, po domače pri Živu, nam je vedel mnogo povedati. Kazal nam je tudi spisek vseh slovenskih volilcev in nam nazorno slikal sedanji politični položaj na- Koroškem. .
• •
Mariborčani smo bili ob Klopinjskem jezeru, ljubljanska dekleta ob Blaškem in L r jančani ob Glodiškem jezeru. Vsi trije naši tabori so bili med sabo v zvezi, . obiskovali smo se in prirejali tudi skupno daljše izlete. Za časa taborenja nas je. inspiciral župni načelnik Črni Mrav, ki je bil z vsemi tremi tabori jako zadovoljen.
Tudi mi smo vzljubili lepo. Koroško in ni bilo treba šele povabila in prošenj domačinov, da bi prišli prihodn e počitnice zopet. Prav radi smo jim to ■obljubili. Obljubili smo jim celo še več — da nas. bo vsaj še enkrat toliko in da jim prinesemo mnogo knjig, ki naj ojačijo njihove knižnice.
V	dokaz, kako so nas domačini vzljubili, naj služii samo dejstvo, da so nas, akoravno smo se odpeljali na delavnik, spremili do kolodvora in nam mahali v slovo, dokler jih nismo izgubili iz oči.
Mariborski in dnevni drobii
Zopet ponarejevalci baukou-ceu preč sodiščem
Razprava odgodena radi zaslišanja novih prič.
Za danes je bila napovedana velaka in zanimiva razprava pred senatom trojice okrožnega sodišča v Mariboru. Obtoženi so bili 621etni fotograf Franc Rupnik H Maribora, 431etni delavec Gašpar Potočnik iz Vršnika, 281etna njegova žena Marija Potočnik, 451etni posestnik .Anton Gabrijan iz Vršnika, 531etni železničar Jernej Berdnik iz Poljčan, 451etni posestnik Alojz Bračič iz Vrhloge,- -411etni kovač Matija Klajnšek iz Ptuja in 6Qletni posestnik Valentin Žitnik iz Budine pri Pfujli, da so v I. 1930 in do marca 1931 dtlali fotografske posnetke bankovcev po 1000 in 100 dinarjev ter po 50 šilingov in si napravili cinkaste plošče z barvnim odtisom teh novčanic. Nekateri izmed'obtožencev so pomagali pri akciji r denarjem. Proces je pravzaprav nadaljevanje znanega procesa izza leta 1927, ko so bili tudi nekateri današnji obtoženci obtoženi v procesu proti znanemu ponarejalcu novčanic Juriju Potočniku, ki je bil takrat od porote obsojen na .20 let težke ječe, pa je kmalu potem v kaznilnici umrl. Tudi današnji obtoženec Franc Rupnik je bil takrat obsojen na 9 let težke ječe, a po poteku 4 let amne-stiran. Gašpar Potočnik je bil takrat radi pomanjkanja dokazov oproščen. Usoda brata pa Gašparja ni odvrnila od z!e poti. V zvezi z Gabrijanom, Berdnikom, Bračičem, Klanjšekom in Žitnikom ter z ženo Mario je nadaljeval poskuse, ki se pa niso posrečili. Zato je stopi v zvezo s fotografom Rupnikom, ki je 1. 1930 prišel n zaporov. Predno pa so začeli bankovce tiskati, so med zločinci izbruhnili prepiri in Gabrijan je vse izdal orožnikom.'
Razpravo je vodil danes kot predsednik senata svetnik Lenart, prisednika sta bila dr. Čemer in Kolšek. Državno tožil
stvo je zastopal Sever, zagovornikov je bila cela vrsta.
Ker so bili od strani drž. tožilca glede krivde obtožencev predlagani razni no
vi	momenti in nove priče in je zlasti tudi bil predlagan preiskovalni zapor, za obtoženo Marijo Potočnik in ker so na drugi strani tudi zagovorniki predlagali več novih prič in zlasti pregjed ponare jalskih naprav s strani novih izvedencev, je bila razprava na nedoločen Čas odgodena. Glede Marije Potočnik se je senat izrekel za preiskovalni zapor.
Gabrijan, ki je vse izdal orožnikom, in Gašpar Potočnik, ki je v preiskavi že vse priznal, sta danes temeljito vse tajila in trdila, da sfa bila tisti čas tako zmedena, da nista vedela, kaj sta govorila.
Drugi dan tečaja Pedagoške centrale
je po pondeljkovem izvrstnem predavanju univ. prof. dr. Prihode privabil še mnogo več slušateljev. Nad 350 učiteljev je napolnilo danes dopoldne veliko dvorano Narodnega doma. Današnjo raz' pravo vodi obl. nadz. v pok. g. Senkovič podpredsednik Pedag. centrale, ki je v markantnih besedah povdaril pomen tečaja, predstavil in pozdravil je predavatelja dr. VVerthmanna iz Dunaja. Ta je v podrobnih potezah očrtal nastanek du najske šolske reforme, momente, ki so jo podpirali in ovirali, značaj sodobnega strnjenega pouka, ki ga bo popoldne demonstriral s praktičnim nastopom manj šinske šole. Poslušalci so z velikim odobravanjem poslušali izvajanja.
Osebne vesti.
K tehničnemu oddelku v Mariboru je premeščen Ivan Vanjek, tehnični svetnik v Pakracu, k tehničnemu oddelku ban ske uprave v Ljubljani pa je premeščen svetnik tehn. oddelka v Mariboru Oskar Jurak. — Od carinarnice v Maribo.ru je premeščen v Osijek carinik Dimitriie Nikolič, upokojen pa je carinik v Mariboru Boris Plpui.
Smrtna kosa.
Umrl je v bolnici 661etni nadmlinar Avgust Amon. Pogreb bo v četrtek ob 16. na Pobrežju.
Poroke.
V	zadnjem času so bili v Mariboru poročeni: Alojzij Simič, mizar, z gdč. Elizabeto Rahle, .delavko; Miha Divjak, posestnik, z gdč. Marijo Baumann, posestnico; Ivam Kolar, trgovski pomočnik, z gdč. Meriko Gmeiner; Andrej Levstek, sodnik, z gdč. Josipino Balon; Angelj Daris, mehanik, z gospo Rozo Novak, udovljeno Krajne; Jakob Skerbinek in Aiojzija GroRman; Rudolf Klampfer, mizarski pomočnik, z gdč. Alojzijo Nipič ter Ludvik Podhotnik, delavec in An 3 Plajnšek.
Vpisovanje učencev v II. dekliško mešč. šolo v Mariboru
za leto 1931-32 bo dne 31. avgusta in 1. Septembra od 8. do 12. ure. Popravni izpiti se bodo vršili dne 29. in 31. avgusta od 8. dalje.
Jubilarni avtomobilski miting. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Zagreb, priredi v dneh 18., 19. in 20. septembra povodom proslave letnice obstoja, veliki »Jubilarni avtomobilski miting«. Miting obstoji iz a) iz-eta (zvezdne vožnje) avtomobilistov in motociklistov, članov Avtokluba in Mo-toklubov v Zagreb; b) brdske dirke na 1 km-; c) hitrostne dirke Sesvete—Maksi-mir na. 7 km. Sekcija Maribor Avtomobilskega kluba opozarja tem potom svoje .članstvo na to zanimivo prireditev s pozivom na čim večjo udeiežbo. Pravila in .obrazci za prijave so interesentom pri tajništvih sekcij Zagreb in Maribor na razpolago. Termin za prijave ad a) najkasneje do. 5. septembra, ad b) in c) pa do; 10. septembra — na predpisanih obrazcih skupno s prijavnino.
Ekskurzija Jugoslovenskega Turing kluba na Kajmakčalan In v Južno Srbijo.
Jugoslovenski Turing klub v Beogradu priredi od 12. do 18. septembra t. 1. veliki nacijonalni izlet na Kajmakčalan in v Južno Srbijo. Izletniki bodo posetili poLeg Kajmakčalana Skoplje, Bitolj, Prilep, Gradsko in Stobi (poznane izkopni-ne). Informacije daje prometna pisarna »Pučnik«, Aleksandrova cesta 35.
Naše grozdje kupujejo razni prekupci od naših okoli' škili vinogradnikov po 2 Din kilogram, na trgu pa ga moramo plačevati po 8 do 10 Din. To je vsekakor brezvestno iz koriščanje i producenta i konsumenta, in smo mnenja, da bi pristojna oblast tudi tu morala napraviti red.
Rezervnim oficirjem!
Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Maribor, poziva vse svoje člane, da se udeleže jutri v sredo 26. t. m. ob 3. pop. pri zagrebškem brzovlaku sprejema gojencev francoske vojaške politehnične šole. Za člane upravnega in nadzornega odbora je udeležba obvezna.
Poziv železničarjem!
Podružnica UJNBŽ v Mariboru poziva vse svoje člane, ki bodo službe prosti, naj se udeleže jutri 26. t. m. ob 3. pop. pri zagrebškem brzovlaku spreje ma gojencev francoske vojaške politehnične šole.
Obmejne carinske stražnice, že davno projektirane, so začeli te dni vendarle graditi. Sedaj izkopujejo temelje na Plaču, pri Sv. Juriju ob Pesnioi, pri Št. liju v Slovenskih goricah, Gor Cmureku in Gornji Radgoni. Stavbe bodo : reprezentativne. Enonadstropna po' stopja bodo imela poleg uradnih prosto' i*oy tudi stanovanja za osobje. Razente ga- je preskrbljeno za lepe vrtove. Vse stavbe, ki so v rokah renomiranih stavbnih podjetij inž. Šlajmer & Jelenc ter Zl-Vic, morajo biti do jeseni že pod streho. Stražnice bodo predvidoma spomladi 1932 že izročene svojemu namenu.
Odhodnica v Poljčanah.
Šef postaje Potočane g. Leopold Gruden, ki je bival ravno leto dni med nami, je bil premeščen za šefa skladišča v Maribor. Ob slovesu mu je poljčanski Sokol skupno z železničarji priredil te dni v hotelu g. Mahoriča odhodnico, k: so se je udeležili številni njegovi prijatelji in znanci. V imenu Sokola se je oc •njega v toplih besedah poslovil tajnik br Kozjek, ‘ za železničarje in ostale pa je govoril žel. uradnik g. Heric. Priljublje -nemu in prijetnemu družabniku ter vne^ temu članu Sokola, kot celi njegovi družini želimo, naj se tudi na novem služ-Ibenem mest« čim boljše nočuti'
Loterija Jadranske Straže.
Prvo žrebanje loterije izvršnega odbora Jadranske Straže je bilo v Beogradu 12. marca, glavno žrebanje — s celo vrsto dragocenih dobitkov — bo pa nepreklicno dne 8. septembra. Dobiček te oterije mora porabiti J. S., da poplača in privede v vode našega Jadrana moderno šolsko ladjo, ki je bila spuščena v morje v Hamburgu in je namenjena naši vojni mornarici. Nj. Vel. kralj je blagovolil odobriti, da pokloni Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Peter, ki je pokrovitelj J. S., za našo loterijo kot glavni dobitek — zlato uro. Poleg tega bo izžrebanih še 830 dobitkov v skupni vrednosti Din 350.000. Srečke so po Din 10 '-j1 se dobe v trafikah Svetek, Gosposka ul. in Weiss, Grajski trg, pa tudi v pisarm jadranske Straže, Graijska ulica 5, vsak dan od 16. do 17. ure.
Gledališka šola za plese.
Mladenke od 16. leta dalje, ki imajo veselje do plesa, se sprejemajo v šolo za gledališko plese, ki jo bo otvorilo mariborsko gledališče v kratkem. Iz 'šole se bo potem sestavil gledališki plesni zbor, ki bo nastopal v vseh operetah. Prijave od 9. do pol 13. in od 3. do 5. ure pri gledališki dnevni blagajni. Poučeval ■ bo g. Harastovič.
Razstava poljedelskih strojev in orodji
ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta' do 9. septembra dosedanje znatno prekosila. Razstavljen bodo vsakovrstni stroji, od preprostež3 do najbolj dragega in za vse vrste S°“ spodarstva. Nudena bo velika izbira J°* ljedelskega orodja in strojev za mlek?1* stvo. Večina strojev, ki bodo obsegal' pribl. 2000 m3 razstavnega prostora do v obratu. Razstave se udeležijo do*, mače tvrdke in one iz inozemstva, z' *’ Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogf* sl.e, Francije, Amerike, Švedske in Dan* ske. Poljedelske stroje razstavi 25 tvrdki poljedelsko orodje 18 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. VsaK imetnik velesejmske legitimacije, ki stane Din .30.—, ima pravico do polovične vo~;ije po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri ve-L	' ur?.du v Ljubrani. Dcniscu-
ca zadostuje. Lahko pa kupite tudi na-vaunu vstopnico za enkratni vrt": P° Din 10.
Iz Hotinje vasi.
Savezna streljačka družina Skoke i* priredila v nedeljo 23. t. m. nagradno tekmovanje vseh kmetskih strelskih družin, koje rezultati so sledeči: 1. nagrado je dobil: Plomberger Ljubo s 100 točkami; 2. Klinc Štefan z 91 točkami, 3. Tušek Ervin z 90 točkami, 4. Auguštin ?e* ter z 85 točkami, 5. Kirbiš Ivan z 83 točkami, vsi iz občine Dobrovce; 6. Jaf,c Franc iz Sv. Janža z 80 točkam«, 7. Pri* mec Filip iz Hotinje vasi z 76 točkaim* 8. Burger Valter iz Hoč z 66 točkami, Mušič Ljuban iz Hoč s 57 točkami. Na” tekmovalci so pokazali veliko zanimanj« in požrtvovalnost za strelski šport, ki s na deželi radi preobilnega dela zelo tez' ko razviša.	y
3 kokoši »manjkale so v noči na 24. t. m. mizarju drž. žele** nic Alojzu Guliču iz zaklenjenega k«f' nika na vrtu v Malgajevi ulici 7.
Vlom v baraka Eno Izmed zadnjih noči je bilo vlomljeno v prodajalno barako Ivana Tern®' ka prt mostu na Mariborski otok. Z11< kovci so odnesli 20 steklenic piva, ve hlebov kruha, klobase itd., vsega 2 krog 500 Din.
Ant Rud. Legatov Enoletni trgovski čaj v Mariboru.	.
(Odobren od ministrstva za trgovino * industrijo v Beogradu). Legatova šola . bila ustanovljena že leta 1913. in obsto torej več kot 18 let. Zavod je P°Z"L radi prav dobrih učnih uspehov, odi[len* ga učiteljskega zbora, vzorne disciP'n ’ reda in nadzorstva, kakor tudi strogo nega ravnateljstva. Na zavodu P°uC“Li jo samo strokovni profesorji in spre praktiki. Novi tečaji se začno dne 9. ^ tembra t. I. Vpisovanja In pojasnila, pismeno v Slovenski ulici štev. J, * ven trgovine Wogerer, telefon 21^ sicer od 8. do 12. in od 2. do pol '• tevajte brezplačno učne Programel-ato®
radi splošne gospodarske krize znižana šolnina. Lastni internat
V m a
r i o o r n, ane zs. vin. 1931.
marniffrsKT vrcr^nirc jrrrrs
Stran at
Pravljica in zgodovina
NOVI ZGODOVINSKI PODATKI O GLAVNEM JUNAKU »TISOČ IN ENE
NOČI«.
Skorajda ni nobene knjige, ki bi bila p0 celem svetu, celo v najzakotnejših Predelih Afrike in Azije tako znana, ka-or so Seherezanove pravljice »Tisoč in j13 n°č«. Znani francoski pisatelj in di-Gobineau, ki je mnogo potovai P° Orijentu, je dejal o njih tole: »Privsa-del; prodremo v Azijo, loimo jasnejše, da so te, na videz pre-ec ^ntastične pravljice najtočnejši, naj-Popoinejši. in najbolj istinit dokument bitnih karakteristik načina življenja in ‘ivačan e orijentalskih narodov in držav.« ulavni junak teh legend je bagdadski aiif Harun-al-Rašid, ki je resnična o-sebnost.
Nedavno je izšla knjiga »Življenje Ha-un-aj-Pašida« izpod peresa književnega godovinarja Gabriela Audisio. V tej knji p Pravi avtor, da ni bilo baš lahko priti ogromnega neprepričevalnega materiala do faktične zgodovinske resnice o •vljenju in delu tega volikega arabskega •adarja. Vrhovni poglavar vseh verni-°v, ki ga napačno imenujejo Harttr.--&1-JJasid, dočim je njegovo pravo ime Ha-er Pešid, je vladal nad Islamom v j^su, ko je zagospodoval nad celim vropskim zapadom Karel Veliki. Zivlje-tega močnega bagdadskega kalifa j“jhkiije že samo na sebi, brez legend, ki
fr°žiio o njem, pravi orijenta*!ski pravnici.
Triindvajsetletno vladanje tega kalifa *Porejajo na Orijentu s Periklejevim z«tim vekom« v antični Grški ali v ča-u ^uiza XIV. naše nove dobe. Neštevilni • ^Jifnanski pesniki in književniki slavi-v Svojih delih njegovo vladanje kot vr-flUflec razvoja in napredka arabske u-metnpsti; književnosti in znanosti.
V tem času, ko niso obstojale med damini in neznanim azijskim Orijentomin tropskim Zapadom nikake vezi v da-
našnjem smislu teh besed in ko o tem silnem kalifu nihče v Evropi skoraj ni imel pojma, se je zgodil slučaj, da je prišlo s posredovanjem nekega Žida Izaka do sklenitve prijateljskega sporazuma med Harun-al-Rašidom in Karlom Velikim. Če je zaupati kronistom velikega frankovskega vladarja, tedaj izgleda, da je leta 800, ko je papež Leon III. kronai Karla Velikega za kralja zapada, tale Zid Izak obvestil kalifa, da želijo priti neki poslaniki »rumiskega kralja« (tako so imenovali vsi Arabci Karla Velikega, kot poglavarja vseh Kristjanov) k njemu v avdijenco. Imeli so za seboj dvoletno potovanje. In tako je prišlo v resnici do neke »blagonaklonjene neutralnosti« bagdadskega kalifa napram Sveti Zemlji. Harun-al-Rašid je sprejel ta dva Karlova poslanca zelo milostljivo. Obljubil jima je vse, kar sta želela in jim dal kot darilo za kralja ogromnega ?k>na in prekrasno visečo uro, ročno delo nekega »sajdžija«, arabskega umetnika. S pomočjo davnajstih medenih krogljic, ki so padale v metalno posodo, ko je bilo poldne, so se pojavljali iz dvanajstih posebnih vratič drug za drugim arabski konjeniki, ki so predstavljali njihova glavna plemena.
Ta dva francoska grofa, kraljeva poslanca, sta bila na povratku od razbojnikov umorjena, spretni Izak, ki je z njimi potoval, pa se je .srečno rešil in je preko Kartage končno prikolovratil v Francijo. Kot ganjač in impresarij kalifovega slona je potoval od mesta do mesta in prehranjeval s prosjačenjem sebe in žival, ki jo je nazadnje srečno predal 19. julija 802. leta Karlu Velikemu. Da pa bi sc Karel Veliki kalifu primerno oddolžil, mu je poslal balo frizijskega najfinejšega platna, ki ga je bito na Orijentu silno težko nabaviti.
Kačje farme
Marsikomu se bo zdelo čudno, da so na svetu kra.;i, kjer najhujše strupene kače ‘zvrstno hranijo, negujejo in zdravijo. Nihče ne bi verjel, da imajo tudi te svoje 3L’varje in paznike, da se jim ne bi kaj zalega pripetilo. — Res so urejene v In-JW, Braziliji in Argentini cele »farme *ač«. Te vzrejevalnice so pa tako urejene, da te strašne strupenke niti ne občutijo izgube svobode. Skrbno jih varujejo pred sovražniki in dobro hranijo — v medicinske svrhe! Medicina jih rabi tadi strupa, ki ga proizvajajo!
Princip, da je najlažje potolči sovražita z njegovim lastnim orožjem, ve'ja ^Sebno v toksikologiji — nauku o stru-Iz smrtonosnih pikov, ki so najjačji, ^bivajo iz živih strupenih kač edini za-nesljiv in siguren lek proti njihovemu ftrupenem piku; to je serum, pripravljen 'z tega strupa.
Veliko vrednost in pravi pomen tega ^ecijalnega področja farmacije lahko ?Pozna šele oni, komur je znano vsaj pri °*'žno število smrtnih slučajev, ki so žrt-^ kačjih pikov; računa pa se letno o-lcr°g deset tisoč!
Indija in Amerika stojita v tej žalostni statistiki na prvem mestu, južno- in srednjeevropske zemlje pa na zadnjem. Posebno v Srednji Evropi so ti slučaji silno r®dklj smrtonosni pa prava redkost. Izjeda, da tukaj ni tako močan strup, ka-Kor oni v tropskih krajih, ki je daleko Jacji in deluje s tako brzino, da prepogosto niti najboljši serum ne pomore in ^srečnik v kratkem podleže. Včasih ga ,e sicer mogoče rešiti z naglim zadrgnjenem in izžganjem rane, ali na žalost so v onih krajih tudi te farme in zdravniki . lno daleč, vročina močna ter ie delo-vanje strupa katastrofalno.
. Jasno je, da se zahteva od nameščen-ev v prVj vrstj vejica opreznost. Na teh farmah so urejeni posebni vrtovi, hi*. er’h so polovico v zemljo vzidane 1 lce, namenjene za kače, ki se lahko no°sto gibljejo po poteh. Hraniio jih obil-SQ	redno. Ko pa so kače nažrte, tedaj
ne korne,^ zaspane in lene ter niso tako 8ladarne- Edino v času pitanja, ko so iz-^irn*^0-’ je potrebna opreznost. Samo
0	'ežeči in dobro nasičeni kači je mo-0t,vzeti maksimalno množico stru-
pa- V to s/rho imajo izdelane palice, v širini kačjih vratov, na koncu pa razklane. S tem precepom pritisnejo počivajoči kači glavo ob tla, s posebno napravo napravijo kačo nenevarno, nato pa jo zgrabijo z roko previdno ob zrastkih zgornje in spodnje čeljusti ter ob začetku pcžira'nika. S tem prisilijo kačo, da ima odprta usta. Za ostrimi obrambnimi zobmi imajo strupenke strupeno žlezo, polno materije. Vzamejo ozko, ploščnato in zelo tanka stekleno posodico, s katero se je treba nalahko dotakniti žleze, ki se sama odpre in v posodico izteče strupena tekočina. Serum iz n:e Je dosedaj najboljši protistrup kačjemu piku. Jasno je, da to ne more biti najprijetne!ši posel, posebno ne za nastavljence. Zato je zahtevana največja opreznost m izur.enost v poslu s strupenkami. Baje so pa plače visoke in tudi prodaja ugodna, razvija se torej nova industrija, ki zasluži s socijal-no-higijenskega stališča popolno priznanje.
Tašča u kletki
V	vasi Atripaldi v bližini Napolja je izvršila poilici.a v hiši kmeta Sancora hišno preiskavo. V temni čumnati je odkrila leseno kletko, ki je bila le 140 centimetrov dolga in meter visoka, v njej pa vsa razcapana starka. Preiskava je dognala, da je imel Sancore svojo 74 let stro taščo že nad mesec dni v tej kletki. Ves ta čas jo je hrani! samo z vodo in otrob;. Starka, ki je bila že tako izčrpana, da leži sedaj v bolnici v agoniji, je mogla še navesti, da se je to mučenje izmislil njen zet skupno z njeno hčerko, ker ni hotela prepisati nanj ma-
lo	posestvo, katero je podedovala od svojega moža. Sanacore je še pred preiskavo pobepii in ga dosedaj še niso mogli izslediti, njegovo ženo pa so aretirali in izročili sodišču.
Sokolstvo
Prui nastop Sokola u Hočah
Sokolsko društvo Hoče je imelo pre^ teklo nedeljo veličasten sokolski praznik. Kljub nagajivosti vremena so se že opoldan pričele zbirati v hočki sokolani so kolske družine sosednih društev, odkoder se je razvila lepa povorka ■ skozi Hoče. Na okusno prirejenem letnem telovadi šču je otvoril prireditev starosta br. Flis, ki je v vznesenih besedah orisal težko lOletno delovanje hočkega Soko!a, katerega so vodili v najhujših časih bratje čiček, Šijanec, Rebolj, Vizer in drugi. V lepem govoru se je spomnil tudi lOletni-ce vladana našega viteškega vladarja Nj. Vel. .kralja; kateremu je vsa rtmožica viharno vzklikala,' nakar je godba od' igrala državno himno.
Za br. Flisom je povzel besedo župni delegat br. dr. Irgolič, ki je v krasnem govoru očrtal citlje in naloge Sokolstva, grajal one, ki še danes v svojem fanatiZ' mu tajno ruiejo proti SKJ in ga bojkoti rajo, kar se pri hoškem Sokolu jasno vi di, da pa kljub temu sokolska družina v Hočah raste in vrle napreduje. Nasprotniki Sokolstva naj verujejo, da jih bo v kratkem poplavila in strla mogočna organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije Lepa izvajanja br. Irgoliča je množica sprejela z viharnim navdušenjem, nakar se je pričelo s telovadbo.
Nastop je otvorila sokolska četa Raz vanje, ki je v splošnem prav. dobro uspel. Za temi so^ izvajali 24 Sani dve praški vaji s krasno eleganco. Očarale so gledalce pragerske članice s simbo Jično Pomladjo, in igram hočke dece so sledili frenetični aplavzi. Tudi ženski naraščaj je pokazal, da je dobro izvežban, le kritje je bilo deloma slabo, kar pa se opraviči, ker je pričelo zelo deževati in so bi'a tla polžka. Vsekakor na višku pa je moški naraščaj* ki kaže izvrstne telovadce, posebno na konju in drogu. Prav dobro so se pripravili Hočani tudi na krogih.
Zadivil je občinstvo eleganten nastop 26 članic, ki so tokrat, kar je pri članicah redko, vzorno in skladno izvajale 2 praški vaji z vložki. Pri tej priliki mo ramo pohvalno omeniti slivniško načelni:© s. Čičekovo, ki je že starejša gospa, a vzorno in pogumno telovadi med mladimi sestrami. Tu si naj vzamsjo vzgled razne milostljive, ki misliio, da gospem telovadbe ni potreba.
Ljubka je bila mnogoštevilna hočka I deca z loki in Jadranško morje Hočanov j s preciznim nastopom je med nalivom i zaključilo spored. Neumorni načelnik br. Apih in hočka sokolska družina sta lahko zadovoljna s svojo prireditvijo. Pokaza-
li	so, da so na pravi poti in mi jim lahko le čestitamo. Vse točke je spremljal na klavirju br. Zapletal iz Rač. Po nastopu se je razvilo v telovadnici nepri-sil eno sokolsko veselje.
Podeže'sko Sokolstvo* kaže rezultate svojega dela. Ni je več nedelje ne praznika, da se ne bi zgrinjale sokolske edi-nice na zelenih travnikih in livadah k nastopom. Sokolska vzgoja kaže vidne uspehe. Že ponehava v "sokolskih vaseh tradicijonelno nedeljsko kričanje in pretepanje po gostilnah in na cestah. Sokolske edinice so pritegnile mladino k sebi, kjer jo vzgajajo k boljši bodočnosti: Zdrav, silen in lep! Nasprotniki Sokolstva se bodo polagoma izgubili kakor glas vpijočega v puščavi.
Čegav Je Gronland?
V	spor med Norveško in Dansko radi pripadnosti otoka Grdnland se je vpletel sedaj tudi Island. Islandski parlament (alting) v Rejkaviku je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj zahteva v . Haagu priznanie islandske suverenosti nad Gr6n'andom. Danskih krogov ta resolucija ni baš prijetno dirnila.
Šport
TENNIS.
Gostovanje SK Raplda v Ljubljani.
Dne 22. in 23. t. m. je igral Rapid v Ljubljani z SK Ilirijo prijateljski medklubski turnir, ki pa radi slabega vremena ni bil"dokončan. Zmago Ilirije 7:4 je pripisati tudi dejstvu, da je Rapid nastopil brez Leyrerja in dr. Blankeja, ljubljansko moštvo pa je bilo ojačeno z znanim internacijonalcem Trudnom. Gostje so bili izredno prijazno sprejeti, tudi občinstvo je prisostvovalo precej zanimivemu turnirju.
Rezultati so bili sledeči (zmagali vedno prvoimenovani): HitzehTruden 6:4, 7:5, Holzinger:Kmet 7:5, 6:2, inž. Novak: Hoffer 6:1, 6:3. D. Zajc:Karbeutz 6:1,
6:1, Gorup:Wesiak 6:1, 6:4; ga. Dacar: gdč. Lirzer 1:6, 6:2, 6:1, Svoboda:Hol-zinger 6:3, 6:3, ga. Thalman:Florjanč;č 6:1, 6:2; doubli: Hitzel-Holzinger:Tru-den-Kmet 6:3, 2:6, 6:3, Zajc-Sto;an:Kar-britz-Wesiak 6:0, 6:2.
* *
Sredi meseca septembra priredita ISSK Maribor in SK Rapid skupno velik mednaroden turnir za prvenstvo Dravske banovine. Razpis turnirja, bo v kratkem razposlan.
Male športne vesti.
Državno prvenstvo v ligah je konča-no, le v tretji ligi se morata odigrati še dve tekmi, ki pa ne moreta več spremeniti fakta, da so se v finale plasirali klubi: Gradjanski, Hajduk, Concordia, BSK, Sašk in Mačva.
V Ljubljani se je v soboto in nedeljo vršilo tudi lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince. Zmagala je Ilirija s 36 točkami nad Primorjem.
Herta Wunder iz Lipskega je postavila nov svetovni plavalni rekord v prsnem plavanju na 500 m daljave z 8.3? minut.
V Budimpešti je nogometna reprezentanca Madžarske zmagala nad reprezentanco Madrida z 2:0 (1:0).
Graški S. K. Siidbahn v Mariboru.
V nedeljo, dne 30. avgusta gostuje v Mariboru prvovrstno moštvo graškega SK Siidbahn, ki bo odigral proti SK Ra-pidu prijateljsko tekmo.
„Umetni dragulji**
Najboljše in najlepše umetne dragulje izdeluje nemška industrija. Nemška industrija barv v Bitterfeldu ima celo tovarno umetnih draguljev. Označba »umetni dragulj« ni popolnoma točna, ker so umetni dragulji imitacije iz stekla, s temi pa se ta Industrija ne bavL Bolje bi jih bilo imenovati »sintetični dragulji«, ker jih izdelujejo na isti način, kakor dela to narava sama. Edina razlika je v vprašanju časa. Narava rabi stoitisoče let, tovarna pa nekoliko ur.
Ni še dolgo tega, kar so bili izdelani prvi sintetični dragulji. Prva, ki sta to uspešno izvedla, sta bila Francoza Do-ville in Ceron. Pri visoki temperaturi sta pustila delovati fluor-aluminium na borovo kislino. Pri tem se je razložila ilovica v kristalastem stanju, ostajal pa
čisti korund. Sledili so mnogi poizkusi v pravcu izboljšanja metode za pridobivanje kristalov. Šele v poslednjih desetletjih je uspelo, to metodo tako izpopolniti, da se je razvila iz nje pravcata industrija.
Dragulje pridobivajo v mali peči, ki je izvanredno stabilna in odporna proti ognju. V gornji del peči vodi mala cevka. Na koncu cevke je pritrjena posodica z najčistejšo ilovičo, ki jo neprestano meša električna žlica. S posebnimi barvami pomešana ilovica pada iz skodelice v plinski plamen, ki razvija temperaturo kakšnih 200 stopinj C. Pri tej temperaturi se ilovica topi in pada v kapljicah v posebno posodo. Ta postopek traja tri do štiri ure. Začetna kapljica postaja vedno večia in zadobiva postopoma obliko hruškice. Zanimivo je, da je mogoče opazovati cel ta proces skozi modro okence na peči. Okence je modre barve zato, da ne bi močno žarenje in svetloba škodila očem. Tako lahko opazuje človek eno fazo za drugo; celi proces je napet, kot najzanimivejši film.
Tako automatski in rtiehanični se seveda ta komplicirani proces ne vrši. Treba je paziti na tisoče malenkosti, nič ne sme biti pozabljeno ali spregledano, ker bi sicer nastal neuporabljiv in nečist produkt. Rubine delajo tako, da dodajo čisti zemlji kromov oksid. Safire dobivajo z dodatkom železa in titana. Na ta način je mogoče dobiti najdivnejše barve To so kosi, katere lahko ljudi tudi narava zavida.
Seveda takšni dragulji ne služijo samo za nakit. Odstotek kamenja, ki ga uporabljajo za nakit, je zelo majhen. Samo izredno lepi, veliki in uspeli kosi pridejo v trgovino. To kamenje pa ni niti najmanj cenejše od onega, ki ga dobivajo iz zemlje. Večino teh dljamantov uporabljajo v industriji ur, ker imajo namreč vse boljše ure ležišča in osi iz rubina. Razven tega uporabljajo to trdo camenie za industrije aparate za brušenje. vrtanje, posebno pa za rezanje stekla
M. ZeTacan
V senci
žfftitovuiikl amuk
190
»Gospodje,« je dejala Magdalena Feronova, »privedla sem vas semkaj, da lahko mirno ukrenemo, kar je potrebno. Žileta in njena mat) Margentina sta bili še pred dvema urama v tem paviljonu. Moj prvotni načrt je bil ta, da ju odvedem obe skozi, mala vrata. Odšla sem, da vidim, ali je ta načrt nocoj izvršljiv. Ko
i	sem se vrnila, ni bilo več duha ne sluha o Žileti.«
Hripava kletvina se je iztrgala Manfredu,
»Potrpi, sinko,« je dejal vitez.
»Gospoda,« je povzela Magdalena, »našla sem Margentino onesveščeno. Vzdramila sem jo. Rekla pii je, da je prišel v moji odsotnosti kralj in odnesel njeno hčer. Ona da je dobila tak udarec po glavi, da je padla nezavestna na tla. Takšen je torej položaj. Ži-let je ta trenutek v gradu. Toda kje?«
Nekakšno ječanje je prišlo preko Manfredovih ust, strašnejše od grožnje s smrtjo.
Z mirnostjo in hladnokrvnostjo ranocelnika, ki raz-rezava mrliča, pa je nadaljevala Magdalena Feronova:
»Pomislite, gospodje, da je kralj odkazal Žileti posebno stanovanje v tem gradu. Nato, misleč, da mu jo bo laglje premagati v paviljonu, jo je dal prepeljati semkaj. Nocoj pa, v napadu delirija — saj poznam kra? Ija, gospoda! — gnan od epe tistih idej, ki podro mahoma vse, kar je bilo pred njim, pride, pograbi dekle in jo odnese. Pravim vamt ta trenutek je Žileta v kraljevem stanovanju in nikjer drugje...«
»Hodimo!« je reke! Manfred.
Ta krik je bil tako prenaraven in njegov prepadeni obraz je izražal tolikšno tesnobo, da so razumeli vsi*, da pojde sam v gotovo smrt, ako mu drugi ne bi' hoteli slediti.
Samo Flerial je vzkliknil:
■ »Jaz pojdem naprej, ker poznanj kraljevb stanovanje!«
Z vso naglico so zapustili paviljon in se napotili proti gradu, v katerem je bila posadka do štiristo ob-orpženih mož, ne vštevši skoraj dvesto plemičev. Njih pa je bjlo šest z žensko vred.
Korakali SO v redu, tjhi, nagli in strašni v svojem molčanju.
Sleherni med njimi je bil prepričan, da stopa v smrt. In prav ta misel je pospeševala njih pošastni tek, da so bili podobni prikaznim, ki jih tira neizprosna usoda v temno noč. Tribulet je hitel naprej, poleg njega Magdalena Feronova. Manfred je korakal med Ragastanom in Lantnejem. Spadakapa jim je sledil za petami. Njihovih obrazov bi se bila prestrašila cela vojska, da jih je obsijal dan.
Ko se ije izločila masa gradu iz teme in se pojavila pred njimi, so se stisnili z instinktivno kretnjo še bliže drug k drugemu. Par minut nato so planili po stopnji-cah.
Zdajci pa jim je mahnil Tribulet, naj se ustavijo.
»Tiukaj!« je velel glasno, kakor da de zdaj vsaka-tera opreznost odveč.
Pokazal jim je širok hodnik, na koncu katerega so bila zaprta vrata — vrata kraljevih soban...
Dva trenutka nato so bili pri teh vratih; Ragastan jih je odpehnil z burno silo, Skočili so v predsobo.
V	tej predsobi se je Mongomeri tiho razgovarjal s tremi oficirji. Na klopeh so sloneli štirje lakaji in dre? mali, v ozadju pa sta stala pred naslednjimi vrati dva ogromna halepartirja.
Ko je Ragastan vstopil, je premotril vse to s prvim pogledom. Njegovi tovariši so navalili. On pa je zapri vrata in se postavil prednje.
»Halo!« je zarjul Mongomeri: »Alarm!«
Napadalci so se ustavil), podobni volkovom, izbirajočim psa, ki ga popade sleherni izmed njih.
Nato je zaorilo. Besni kriki so napolnili sobo. Tuljenje in strašno preklinjanje je stresalo zrak.
Magdalena je bila podrla s prvim sunkom svojega bodala enega izmed orjaških halepartirjev in se lotila nemudoma drugega.
Manfred in Lantne sta naskočila trojico oficirjev.
Ti so izdrli meče. V dveh trenutkih sta bila vsa krvava od dobljenih sunkov, toda troje teles se je valjalo na tleh v smrtnih krčih.
Tisti hip se je začul strahoten hropot iz ust Magdalene Feronove; planila je bila svojemu orjanu pod ha-ieparto in mu razparala z bodalom život.
Četvorica lakajev, pijanih od groze, ie bila pomolila Spadakapi roke, da jih poveže.
Mongomeri pa je kriknil »alarm!« kakor hitro so se odprla vrata in hotel planiti ven.
Toda pred vrati je zadel ob Ragastana.
»Prostor!« je zarenčal.
Ta hip pa je začutil na svojih ramah čudno težo;
Tribulet je planil nanj in mu kriknil, smrtnobledega usta izkrivljena v bojevitem režanju:
»Vaš pokorni sluga, gospod De Mongomeri.. Zasadil je vseh deset prstov v Mongomerueva grlo; par trenutkov nato se je zrušil Mongomeri, m mrtev, morda samo onesveščen.	.
Ves ta pošastni prizor, poln fantastičnega ska	i
hropenja, škripanja, bliskov iti strašnih vzdihov — ta prizpr ni trajal niti dvajset sekund.
»Pomagajte! Pomagajte!«
Turobni krik deklice v skrajni sili je zadonel v Zaleteli so se v vrata ...
»Mama, pomagaj! Mama...«
»Ali boš tiho!«
Krik groze in hripavo renčanje polunorega P°n™ neža ste sledila drug drugemu.	.
Naša četa, videč sovražnike pobite, je navalila vrata in jih začela tresti.
Krik obupanega gneva:	.
»Zaklenjena! Prokletstvo nad nami! Zaklenjena!-Iz Manfredovih ust je bruhnila grozna kletvica. Spogledali so se začudeni, da ne spoznajo vec aru* drugega. Njih obrazi so bili obrazi norcev.
»Pomagaj! Manfred pomagal, ljubi moj!«
Žiletino ječanje je bilo neizmerno žalostno, poda no glasovom, ki jih sliši človek v snu — glasovom. Pf* hajajočim iz dna peklenske groze ,..«
Kakor oven se je zaletaval Manfred s svojimi plečl* In ob slehernem sunku se je začub iz njegovih raz? beljenih prsi zamolklo hropenje.
»Pomgagaj... Pomagaj Manfred!«	. .
V tem trenutku je zabila mater, očeta vse! Um5'' rnec edini jo je mogel še oteti!...»
Hrup krute borbe je pojemal za vrati. Klici, ki » se slišali zdaj, so bili že jeki obupa.
»Moja si! Imam te!..,«
V dalji, v palači je vstajal hrup in rastel od min®* do minute.
Ragastan je vzkliknil:
»Klop!*.,«	J|
Vsa šestorica je skočila k dolgi težki klopi od t®** stovega lesa.	■■	m
S kakim čudovitim naporom njihovim postoterjen® sil se jim je posrečilo iztrgati železne kavlje, s katerih® je bila vzidana v steno?...	«
S kakšno neverjetno silo so jo dvignili in jo odnesi kakor gromočega oblegovalnega ovna, ki je zdrobil ten* ka vrata že v prvem besnem sunku v trščice? ...
■ ■■  .................
Kupim hišo
s trgovskim lokalom na prometnem prostoru, najraje, v predmestju Maribora. Cenjene ponudbe z opisom hiše In navedbo cene pod »B. B.«, poslati na upravo h sta.	2398
1
Sobo
z eno ali tjvctoa posteljama in posebnim. vhodom oddam takoj ali s 1, septembrom. Bptnavska cesta 64,	2454
Elegantno opremljeno sobo
oddam takoj eni ali dvema osebama. Gosposka ulica 56, vrata 8._________2453
Sprejmem dva dijaka
ali dijakinji. Židovska ulica 14, I. nad-Stropie, vrata 9.______________________ 2451
Učenca
sprejmem takoj v trgovino z mešanim . blagom. Franc Božiček, Meljska cesta . št. 9.	2455
Dvosobno stanovanje
v novi hišj dam v najem. Povpraša se v Smetanovi ulici 54.	2456
Opozarjam vsakogar,
ki namerava kupiti posestvo pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju od Alojza Kozarja, da kupčija brez mojega privoljenja in podpisa ni veljavna, ker sem solastnica posestva. Alojzija Kozar, žena.	2457
Prevzamem hišo
v delavski koloniji proti odškodnini, katera se takoj izplača. Ponudbe pod »hiša v koloniji« na upravo »Večerni-ka«.	2446
Oddam
z dnem 1. septembrom opremljeno sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo. Koroščeva uliea št. 5/11, stanovanje 9.	2450
Sobo
s štedilnikom oddam s 1. septembrom. Ipavčeva ulica 55.	2448
Uradnik
išče sobo za 1. september z hrano i® oskrbo. Ponudbe pod »Center«. 24(M
azsian;
i
o
Na Ruški cesti štev. 7 je prevzel gostilno znani Irgovec dalmatinskega vina na veliko, solastnik tvrdke Tomo Ninič ter toči pristno dalmatinsko vino lastnega pridelka
po 10 Din.
Cez ulico po 8 Din
Vsako soboto in na prazniH praiic na raini*1
Za obilen obisk se priporoča Anton VukičevU
EroameniHl
papir
dobite pri
TISKOVNI ZADRUGI,
Marlljor, Aleksandrova J3
Inseriraite
v
..Veterniku"
JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM
od 30. avg. do 3. sept. 1931
Sejem viorcav v 40 seimsklh palačah v notranjem delu mesta. Sajam m utavbinske, Mine In pogonska potrebiiine na odpitih hodnikih I, 2, 3, 4, o, 11, 12, 19 In 20 na razstavnem prostoru. Obilty, pregledno razpredehena ponudbal Zahtevajta pojasnila in podatke o ugodnostih in
potnih olajšavah pri
W. ERKEN-U, ZAGREB
Starčevičev trg 61, Telefon 75-91, Brz. n/isl.: Erkenag Zagreb
ali pa pr): Oflcijelnl pisarni tipskega sejma
B e o o r a G. Knaz H l h a i I o v a	33
Maribor, dne 24. avgusta 1931»
Vabilo na
izredni občni zbor
Kletarske zadruga
r. z. z o. Zn v Mariboru
Cankarjeva jillca 1, kateri se bo vršil v sredo, dno 2. septembra 1931 ob 10. uri predpoldne v prostori!1 zadruge.
Dnevni red:
i
1. Nove volitve v načelstvo in nadzorstvo.
2. Sklepanje zoper metode prihodnje obratu® d0be>
3. Slučajnosti.	2453
KLETARSKA ZADRUGA r, z. z o. z., Maribor, Cankarjeva ulica 1.
Guido Sparovftz m. p., tč. načelnik^
Zahtevajte povsod »Večerni!*4 *
ipdftja Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani: predstavnik Izdalateila in urednik; FRAN Blčo/nilČ v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKU ULlLLA
v Mariboru. „