.STIH ENAKOPRAVNOST'?1
. M&°<zsn Oglasi v tem	EQUALITY	Bes.t. /fBnSSSS,
> fSM\	listu so	Advertising JUmiV
; ^a, uspešni	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	Medium JEfilL.....,,,,
® JjgMEXXIV. — LETO XXIV.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 1, 1941	ŠTEVILKA (NUMBER) 281
i WELT BO POSEGEL
V VELIKO VOJNO KRIZO
n
t Wci žele nadaljevati s pogajanji, da pridobe na času. - Priprave za napad na l Holandsko Vzhodno Indijo.
ee	-
it- BOJI V RUSIJI SO BAROMETER JAPONSKE BOJEVITOSTI
iif h.
ge | Se> da je vojna na Pacifi- < „5, W vrati, ko je predsednik f iur ;.• nenadoma prekinil ;er Počitnice v Warm Sprin-,ay ^ °dhitel nazaj v Wash- i
his sta imela državni ta j- 1 [n't n® in angleški poslanik ] nO- alifax dolgo sejo, na ka- £ ni' lt?a razpra*ljala o položaju one	vzhodu,
be vojaštva v Burmi 1 \> ^angoonu, v Britski Bur- j ve-i izkrcal velik odred an- < eifl' ^ ln indijskih vojakov, ^ e, 'Franov
z različnih bo- i ^ , ^°r°čila iz Bangkoka, Sia- i
\ "lat)'12- Francoske Indo-Kine t D	da so siamske čete t
I ^ , n°ve pozicije ob meji, i ^ novo japonsko vojaš- c |fCelo zlivati v Indo-Kino. c Predstavnika, po- I i šlsaburo Nomuda, in c > j i( 1 Poslanec Saburo Kuru- i
"et ?iv2aprosila za nadal3en I
i C"Za c3anes' °b kateri pri-£
d''" formalno izročila od- i
•	govor japonske vlade na izjavo : glede ameriške pozicije.
[ Ameriški letalci v Kitajski Dalje se naznanja, da bodo a-meriški letalci-prostovoljci, ki so v službi Kitajske, z ameriškimi letali ščitili Burma cesto : pred morebitnimi napadi japon-
•	skih letalcev.
i Japonci žele zavlačevanja TOKIO, 1. decembra. — Avtoritativni japonski viri pravijo, da želi Japonska najmanj še dva tedna nadaljevati z razgovori v Washingtonu. (Tozadevno japonsko željo se smatra v Washingtonu kot pretvezo, da : pridobi Japonska na času, v ka-! terem bi ojačila svoje pozicije na Daljnem vzhodu, in hkratu da bi počakala, kako se bodo obnesli Nemci v svojih bojih v Rusiji). General Riraburo An-. do, minister brez listnice, je včeraj izjavil, da bo Japonska napadla Burma cesto ter poizkusila vdreti v Holandsko Vzhodno Indijo.
NEMŠKI PORAZI
NA VSEH ČRTAH
Zadnji oficijelni sovjetski komunike naznanja, da so mase ruske kozaške konjenice, podpirane po sovjetski letalski sili, zapodile Nemce nazaj iz Tula sektorja, najvažnejšega okraja 150 milj dolge fronte, ki ščiti Moskvo.
Istočasno ruske čete bi-jejo in podijo bežeče Nemce zapadno od Rostova, katero mesto tvori važna vrata v Kavkaz, kjer nadaljuje maršal Timošenko s svojo silno ofenzivo. Zdaj so Nemci prvikrat priznali, da so bili vrženi po ruskih četah iz Rostova.
Ruska ofenziva v Tujfca sektorju je udarila v okraju, kjer so se vršili že več dni izredno krvavi in srditi boji, s katerimi so si hoteli Nemci izsiliti pot v Moskvo. Rusi naznanjajo, da so nemške čete popolnoma demoralizirane in da beže v divjem neredu. Druge ruske sile so udarile na nemške prednje kolone; ki so dospele do Stalinogorska, kjer so tudi zapodile Nemce nazaj ter zavzele 14 vasi.
Vse izgleda, da 'Hitler ne bo še dal nestrpnemu nemškemu ljudstvu, pri katerem so se pričeli pojavljati že očitni znaki pojemanja morale, niti Moskve niti Ljeningrada za božično darilo. —* Prav tako huda prede Nemcem v Afriki, kjer jim bodo, ako vsa znamenja ne varajo, Angleži kmalu zavili vrat.
hA** »f k A m L* c O
j l0varnah letal grozi izbruhniti
nova stavka unijskih delavcev
m i	_
®te tovarne izelujejo najhitrejša in najboljša ame-jk5 ^ bojna letala, tako zvane "Airacobre," ki so Orožene tudi z lahkim topom. — Tovarna ima za v bilijonov dolarjev naročil.
05 Vn "Nt „ o__________,_
'upon v N- Y> 30- novem-*-^ ^ I- O. delavci v to-'h]tfl Aircraft korporaci- j
/ % in NiaSara Falls'
ot\1 aj° zvišane mezde in pil- Ravnico, so danes od-jfli v ' bodo v sredo ob o-^ , raj zastavkali.
!»t* - J6vni zaključek je bil do-
h, Unijskem shodu, kjer j
fi m 5 p m povedalo o rezul-
. ^Sajanj med predstav-
A i, in vodstva tovarne, ta
>	CVarni izdelujej°slav-
$ ^ ,,Jka bojna letala, tako
V	•] |a ac°bra," ki so naj-
;inic ter oborožena poleg ,
>	^ s topom. Družba J •j) ^ vil milijonov dolarjev ( ! jj;t1?\ a a«ieriško in angleško''
•»{v.
[i 5 > Je Mla odglasovana že i
f ' (ij ** 19, oktobra
<# ^ I ki je odglasovala za
V	l9' oktobra> t°da je akcijo odložila, "do-
črpana vsa arbi-\Z ^edstva," ima z druž-že od leta 1937 in )>	a organiziranih v to-
"m °dst°tkov delavcev.
Lil L a sP°ra železničarjev
K \ li
r^GTON, 30. novem-» t^ayne L. Morse, načel-^ \ , n°?a predsednikovega ^t Vs l! Ugotovitev dejstev,
/ SV?avi1'da upa' da bo
'r J"' ! Ck° poročal Predsed" J^hC-ltu o poravnavi
I V a Zelezničarji in želez-
letna seja
% ^ 2večer, 2. decembra,
ilCP S iavna letna seja P°"
»>J	18, S. Ž. Z., v na-
°storih. Članice so pro ^ Se gotovo vdeležijo.
Stiske osisca v |i
TT • f • • • il
Libiji;
Angleži napovedujejo sko- v rajšnje zaključne faze sr- r ditih bojev. — Armade osišča obkoljene in odVe- r
zane od svojih dobav.
i	______I
Angleške čete so prodrle do 1 ' zaliva Sirte, onkraj ,Bengazija j ' ter prerezale komunikacijske | črte armadam osišča na zapad, . '1 kjer se vrše glavne bitke.
Angleži so sklenili okoli osi- ^ » šča dvojen obroč, v katerem jih zdaj bijejo ter uničujejo posa- J mezne nemške in italijanske od- , delke.
i i ^ Angleška poročila naznanja- ]
jo, da angleški in italijanski od- ( por izgublja na svoji moči ter , x da so končne faze srditih puščavskih bojev pred pragom.
V	prizadevanju, da bi se iz-sekali iz angleškega kroga, so
' bili ujeti neki nemški general, poveljnik 21. pancer divizije, 10 i. nadaljnih častnikov in 600 mož. a Angleško poročilo naznanja, , da so angleške čete dosegle Sre-q dozemsko obalo med Bengazi-jem in Agedabijo, kar je v sre-^ dini med Egiptom in . Tripoli-jem, glavnim mestom in glavnim pristaniščem Libije.
V	bolnici v Detroit, Mich.
Dobro poznan slovenski ro-a, jak, Jakob Kappus, oče Mrs. o- Anne Vadnal, leži težko bolan v a- Marys bolnišnici na St. Antoine ro Ave., v Detroitu, Mich. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
Fojo bo izčistii Azijo ^ anglo-ameriškega fr vpliva	01
*	n<
m
TOKIO, 29. novembra. — p( Premier Tojo je danes svečano fr n javno izjavil, da je Japonska ^ ;rdno odločena, izčistiti Vhodno z; \zijo angleškega in ameriške- p( ja vpliva — "in sicer z mašče- ^ /anjem in na ljubo časti in po- ^ iosu človeštva."	v-
Tekom seje japonskega kabineta, ki se je sestal že drugi n ian k proučevanju ameriških jr pogojev, je premier Tojo govo- g, ril svoj bojeviti govor narodom g. Japonske, Kitajske in Manču- v kua.
"Dejstvo, da Čiangkajšek pie- p še po angleški in ameriški in ko- ]£ munistični godbi in da se še p vedno upira Japonski, je pripi- p sati samo prizadevanjem Velike BHtanije in Zedinjenih držav, ki hočeta v kalnem ribariti in hočeta naščuvati azijska ljudstva drugo proti drugemu, J da bi toliko laže vladali Vzhod- F ni Asiji," je rekel premier To- z
jo. ? _ i:
Smrtna kosa
s
Včeraj zjutraj je po kratki ( bolezni preminila Mary Okički, f stara 67 let in stanujoča na 726 j. East 156th St. Pokojna je bila ^ doma iz Črnega vrha na Gorenj- ^ skem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, pastorke Mary, poročeno Codasky I in Molly v Erie, Pa., in pastor- : ka Anthonyja, v stari domovini pa brata Gregorja in dve sestri, i Bila je članica društvo Collin-woodske Slovenke, št. 22 S. D. Z, in društva sv. Jožefa št. 169. Pogreb se bo vršil iz August Svetkovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba bomo naznanili jutri. Prizadetim naše sožalje!
Na sliki vidimo angleškega vojaka na motornem kolesu. Njegovo motorno kolo je opremljeno s strojnico, tako zvanim "tommy gun," s katerim bo v slučaju invazije lahko v diru streljal, ne da bi mu bilo treba stopiti s kolesa.
Lngleži pogreznili v Arktiku osem nemških parnikov
LONDON, 29. novembra. — ngleška admiraliteta je danes iznanila da daje angleška boj-a mornarica veliko pomoč Sov-:tski Rusiji v Arktičnem oce-au, kjer sta dve angleški pod-iornici pogreznili najmanj o-im nemških transportnih par-ikov, ki so vozili nemško vo-ištvo za ojačenje nemške "onte pri Murmansku. Dalje je bilo torpediranih in bstreljevanih šest nadaljnih emških parnikov, ki so vozili loštvo in municijo ter ostale otrebščine na severno finsko ronto. Destrukcijo nekaterih 2h parnikov se more smatrati a gotovo, naznanja angleško oročilo, iz česar je soditi, da so ili ti parniki napadeni ponoči, o se ni moglo natančno ugoto-iti rezultatov torpediranja. Komunike naznanja, da je e-a sama angleška podmornica, i a sicer Tigris, pogreznila s vojimi torpedi petero parnikov, i estega pa je nevarno poškodo-j ala.	I
Podmornica Trident pa je na-tadla s torpedi sedem sovražnih adij, med katerimi jih je troje »ogreznila, četvero pa resno »oškodovala.
■--l
Dodatno poročilo j
Sledeči so sorodniki Johna' rakšiča, ki je umrl v petek po-j joldne ter bo pokopan jutri; ijutraj ob devetih in leži v pogrebnem zavodu Anton Grdina n sinovi: Mrs. Rose Fink, sestra, ki živi v Evropi; popolse-3tra Mary Noda, živi v Euclidu, Dhio. Bratranci oziroma se-strične, ki žive v Clevelandu, pa so: Mrs. Elizabeth Bijek, Joseph Jakšič, Frank M. Jakšič iz Mentorja.
Smrtna kosa
Staršem Steven in Olga Ba-bič, stanujočim na 6517 Schae-ffer Avenue, je preminil v St. Ann's bolnišnici 17 dni star sinček Dennis, prvorojenec. Mati je hči poznane Schusterjeve družine z Schaeffer Ave. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. in na Calvarija pokopališče. —Naše sožalje!
TAKO SE GOVORI! j,
župan Lausche je nazna-nil, da ne more biti kos o-	v gromnemu delu v mestni	P hiši, ako bo hodil govorit prazne čenče na razne obe-	n de ill "lunche," zato ne bo sprejemal več nobenih vabil za nastop v javnosti pri	J1 podobnih prireditvah, razen	c če se bo stvar tikala javnih	J zadev.	J;
To odločitev župana Lau-	§ scheta bo z velikim pozdra-	n vil vsak iskren in dobro-misleč človek. Zdi se, da se	^ je publika že naveličala žu-	^ panov, ki so si na raznih	^ banketih izjedali svojo pot	z nazaj k ponovni izvolitvi,	^ katero navado je iznašel in vpeljal bivši župan Burton.	^ _________-	r
Nov grob	1
V nedeljo zjutraj je po dolgi I n mučni bolezni preminul dobro »oznani rojak in trgovec Louis \ jdešar, v starosti 64 let. Doma i e bil iz Vnanjih goric, fara s Brezovca. pri Ljubljani, odkoder e prišel v Ameriko leta 1903; 1 >d leta 1907 je bival v Euclidu, c )hio. Leta 1928 je odprl trgovino železnine na 687 E. 200th { St. na vogalu Lindbergh Ave., j cjer je tudi živel. Od leta 1905 ] lo 1921 je delal kot mašinist pri 3rowning Grane and Showel Co. ia Waterloo Rd. — Pokojni za- j aušča žalujočo soprogo Rose, ■ -ojeno Kump, sina Louisa, hčer , Rose in brata Andreja ter mno-10 sorodnikov. V stari domovini pa dve sestri, Frances Pezdir in Johano Modic. — Bil je eden izmed ustanoviteljev Slovenskega društvenega doma, večletni njegov direktor in do zadnjega delničar. Bil je tudi član društva "Zavedni sosedje", št. 152 S. N. P. J. Pogreb se bo vršil iz Avgust Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152nd St. Pogreb se bo vršil v sredo ob 10. uri zjutraj na pokopališče v Euclidu.
Preostalim naše sožalje.
Kultura
SEJA ČITALNICE
V sredo, 3. decembra, se bo vršila redna seja S. N. Čitalnice. Člani in odborniki so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže. Pričetek ob osmih zvečer v či-talniških prostorih. — Predsednik.
SOVJETSKE ARMADE V OFENZIVI HA CELOTNI FRONTI
Rusi zapodili Nemce 100 milj daleč od Rostova. - Kremplji nemških armad so temeljito poščipani.
HITLER JE DANES DLJE OD SVOJIH CILJEV KOT JE BIL KDAJ PREJ
Sovjetsko poročilo od sobote nin večer naznanja, da so Rusi zopet zavzeli važno mesto Ro- op1 stov, kjer so štrli armado nem- nei škega maršala von Kleista, do- Ne čim s« nahaja pet njegovih v i tankovskih, motoriziranih in SS ci divizij na divjem begu.	ter
Sedem sto milj severno od tu so bili Nemci tudi vrženi daleč 1 nazaj. Ruske čete so prekora- Mo čile. zamrzlo reko Volgo ter za- vas vzelevpajmanj štiri kraje v svo- Pr; jem napadu na nemški bok. um Nemško poročilo iz Berlina ne priznava, da so se Nemci umak- se nili iz Rostova ter besni nad 1 ruskimi civilisti (četniki), ki so so napadli Nemce v zaledju.	na
Stalin čestita svojim četam ci Premier Stalin sam je brzo- sta javno čestital maršalu Timo- dei šenku, ostalim poveljnikom in vojaštvu na južni fronti na zo-petnem zavzetju Rostova, kjer "je zopet zaplapolal naš ponosni prapor s kladivom in srpom." Nemci na divjem begu Rusi naznanjajo, da se nahajajo štiri nemške divizije, in si- i eer 6, 14 in 16 tankovska divizi- no, ja, 60 motorna divizija in divizi- vej ja elitnih SS čet na divjem be- mo gu proti Taganrogu, ki leži 40 mil zapadno od Rostova.	mc
Sovjetsko poročilo naznanja, pr} da so ruske čete prekoračile re- mc ko Don ter napadle Rostov od dveh strani: od juga in severo- po zapada. V bitkah je bilo ubitih jc0 5,000 Nemcev.	0(j
Medtem pa sta se zapodili o- ;n be armade pred Moskvo na vrat . na nos naprej: nemška v napad, ruska v protinapad.	mi
;i Nobenega umika pred Moskvo! bo
o KUJBIŠEV, Rusija, 29. no- ka s vembra. — Sovjetska vlada je šč< a izdala danes brambovcem Mo- da a skve sledeče dnevno povelje: pit r "Umakniti se več kakor za i; korak, je zločin, ki se ga ne bo pe i, oprostilo.	Rc
)- "Ustavite sovražnika! Vrzite do h ga iz njegovih pozicij! — To je pr povelje, ki se ga ne sme prelo- sli 5 miti."
rt Poljski premier v Rusiji E!
V Kujbišev je prispel z leta-. l" lom general Vladimir Sikorski, e> poljski premier, ki bo pregle-;r dal v Rusiji poljske čete. Ž njim
je prispel general Vladislav An- . i" ders, vrhovni poveljnik polj-ir skih čet v Rusiji.	v(
!n Vojaški opazovalci v Londo- tg e" nu pravijo, da je z zopetnim ža-ni vzet jem Rostova, kjer se bo 'a lahko zopet popravilo oljne ce-J1" vi, ki odvajajo olje proti seve- ™ 52 ru, učinil maršal Timošenko de- ° 12 janjje, ki prekaša najbolj drzne ^ 'a nade angleških vojaških stro- ^ kovnjakov.	^
Ako so bile nemške čete pri V Rostovu res strte, kakor poro- d čajo Rusi, bo vzelo več tednov, preden morejo Nemci misliti na zopetni napad na Rostov. Rusi poščipali kremplje Nemcev Ruska kontraofenziva je po-ščipala kremplje najsrditejši bo nemški ofenzivi proti Moskvi Is ni- ter je zapodila disorganizirane ž je- ostanke ogromne nemške arma- J že. de na Donee—Rostov fronti v i: či- beg 100 milj zapadno od Rosto- I sd- va. Tako naznanja sovjetski u- I radni komunike, proti kateremu j
nima Berlin nobenega ugovora.
To rusko poročilo je najbolj optimistično tekom * vse rusko-nemške vojne, dasi priznavajo Nemci, da je Moskva še vedno v nevarnosti, kjer imajo Nemci še vedno prednosti na nekaterih točkah.
Rusi zavzeli 34 vasi
V svojih protinapadih pred Moskvo so Rusi zopet zavzeli 14 vasi v eni, in 20 v drugi smeri. -Pravda poroča, da so se Nemci umaknili iz kraja K. katerega ne označuje podrobnejše, toda se smatra, da je ta kraj Klin.
Moskovski radio naznanja, da so siovjetske armade v ofenzivi na celotni fronti in da so Nemci postrelili v Rostovu stotine starih mož, žena in otrok, preden so se umaknil iz mesta.
Roosevelt namiguje na skorajšnjo vojno
WARM SPRINGS, Ga., 29.
i
novembra.—Predsednik Roosevelt je izjavil nocoj, da obstoja možnost, "da se bodo naši fantje, ki so danes v armadnih in mornariških akademijah, ob prihodnjem Zahvalnem dnevu morali boriti za obrambo Amerike." Predsednik je konferiral po telefonu z državnim tajnikom Hullom, nakar je sklenil, odhiteti nazaj v Washington, ' in sicer zaradi nenadnega preo-kreta japonske situacije.
Japonski premier Tojo je namreč nekaj ur prej izjavil, da bo morala Japonska storiti vse, kar je v njenih hočeh, da maščevalno iztira z Daljnega vzhoda angleško in ameriško eks-ploitacijo.
Glede narodov, ki trpe pod peto diktatorjev, je predsednik Roosevelt izjavil, da upa, da bodo ti narodi prihodnje leto ! praznovali Zahvalni dan, ki bo sličen ameriškemu.
EKSPLOZIJE BOMB
V FRANCIJI
PARIZ, 28. novembra. — V eksplozijah bomb, ki so eksplo-1 dirale v francoskih restavracijah, sta bila ubita dva nemška vojaka; več nadaljnih nemških vojakov je bilo ranjenih, in ubita je bila tudi neka francoska ^ mladenka.
Nemške oblasti so nemudoma odredile zatvoritev ulic v okolici omenjenih restavracij, v katere so zahajali Nemci. Po šestih zvečer se ni smel noben civilist pokazati na ulici. Nemški poveljnik Pariza je izdal 1 proklamacijo, v kateri navaja, da \>o ustreljen vsak, ki bi se r' pojavil po šestih zvečer na uli-a ci.
V	Poroka
ši Poročil se je Andy Korenčič, /i ki služi v ameriški armadi. Za Le življensko družico si je izbral i- Josephino Baraga, hčerko Mr. v in Mrs. Baraga na Holmes Ave. d- Poroka se je vršila v Louisville, i- Ky., kjer se nahaja sedaj ženin iu pri vojakih. Mnogo sreče!
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12	B<
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...................................-...............................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece —..............-.....................$1-50 (Jr
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 ^
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50 ril
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 m
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:
Za celo leto ......................................$8.00; za 6 mesecev ......................................$4.00 nl
------ - sr
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, .
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879." in -- n(
_'_ n.
gf
RUSKI LETALCI IN MEHANIKI «
• ki
Ilija Ehrenburg, znani ruski pisatelj, poroča iz Kuj-biševa:	0!
Polkovnik Smirnov je lep, duhovit mož. Na njegovih	kl
prsih je mnogo vojaških dekoracij, med njimi zlata zvez-	^
da Junaka Sovjetske Rusije. On je že 12 let pilot bojnih	* letal ter se je udeležil že treh vojaških kampanj.
Inženjer Lazarev pa uživa sloves izbornega tehnika. ^ On je skromen človek ter zaljubljen v svoje delo.	k
Z obema sem pred dnevi govoril. Povedala sta mi, v kako sta zložila skupaj prvo pošiljatev ameriških bojnih v letal.	^
s.
"Naša skupina obstoja iz petnajstih pilotov in več h ducatov ietal. S precejšnjimi težkočami smo zgradili s: vporabno pot preko močvirja. Po 12 metrov dolge zaboje P z deli letal smo pripeljali s sanmi na mesto. Tu smo s odprli prvi zaboj.	j i«
"Vsakdo je bil radoveden. Kako neki izgleda ta k stvar? Mehaniki so se pričeli posvetovati, kako bi se ^ letala najlaglje in najhitreje sestavilo. Mi, letalci, smo h se radovedno povpraševali, kako se bodo ta ameriška 0 letala obnesla v zraku.	s
"Ta letala se razlikujejo od naših ter go precej širša.	J;
Lotili smo se sestavljanja. Po pravici rečeno, angleški	£
mehaniki so dvomljive cene. Podmaršal Colbert je rekel,	g
da bo sestava prvega letala vzela najmanj teden dni. Vsaj	£
tako je povedal'polkovniku Smirnovu.	^
"Nato pa je prišel Smirnov k nam ter dejal: 'Čas	J hiti. Vreme je vsak dan slabše. Po angleškem načinu dela i
bomo potrebovali teden dni za sestavo enega letala. Toda	]
mi moramo sestaviti to letalo do jutri.'	s
"In res: letalo je bilo sestavljeno drugega dne še	^ pred nočjo. Možje so delali vso noč. In pomisliti je treba,
da je bila sestava tega letala zelo komplicirana. Poročnik	,
Zemke, ameriški letalec, je bil zelo vesel nad napredova-	,
njem dela ter nam je za to tudi čestital.	;
"V petih dnevih je bilo sestavljenih 12 letal. Zdaj
pa ie prišla vrsta na letalce.	:
i J i	]
Povedano nam je bilo, da preizkušajo v Angliji nova ( letala samo preizkušeni letalci. "Jaz," je rekel polkovnik
I (
Smirnov, "sem izvršil dvoje poletov. Zemke je zaklical < 'O. K.' ter je dvignil palec. Kmalu smo se lahko spo- : razumeli brez tolmačev. Letalec bo vedno razumel letalca. Razgovarjali smo se s pomočjo zn3kov z rokami.
"Nato je prišel kapitan Ellison, izvrsten ameriški ' pilot, ki nam je povedal, da so naši letalci izborni piloti ter pripomnil, da če so vsi naši letalci zmešeni iz enakega testa, potem ni čudno, če imajo Nemci težave v zraku.
Naša skupina pa je bila povprečna skupina letalcev: nekaj zelo dobrih, nekaj manj dobrih.
"Ameriška letala imajo velike prednosti; z njimi se na primer lahko pristane na malem prostoru ter so zmož- j na vzeti v svoje tanke velike množine kuriva, radi česar | imajo daljši radius poleta. Letala so udobna in dobro oborožena, sploh izborna.
"Z Amerikanci smo delovali skupno mesec dni ter se užalostili, ko je napočil čas Jočitve. Mr. Zemke in Mr. Ellison sta se izkazala izvrstna tovariša. Resno sta se z nami vred lotila dela, in ko sta videla, da razumevamo stvar, sta postala entuziastična, tako da sta cesto zamudila svoje kosilo, ker sta ostala pri nas ter nam na vse mogoče načine pomagala.
"Ob slovesu smo se čudoma čudili, da-li se še kdaj srečamo. Ona dva sta odšla proti domu, mi pa v akcijo j nad nemške črte. Ako bi slučajno čitala to, kar ste napisali, pozdravite ju prisrčno v našem imenu kakor tudi vse j ameriško ljudstvo."
• t> *
Gornje poročilo je zelo zanimivo zlasti v zvezi z j entuzijažmom jorda Beaverbrooka, angleškega ministra, j in Harrimana, načelnika ameriške misije v Moskvi, ki nista mogla ob svojem povratku iz Rusije prehvaliti ruskih letalcev in mehanikov, o katerih sta rekla, da če že j ne prekašajo, pa prav gotovo' v vseh ozirih dosegajo angleške in ameriške mehanike. Dejala sta tudi, da očitu-jejo Rusi naravnost fenomenalen dar za mehaniko, čije i komplicVene tajne v najkrajšem času zapopadejo.
Begunec iz Paveličeve Hrvatske pripoveduje
ueg iz laDorisca.	• it
i k'
V taboru ni bilo mogoče iz-1,
k
držati. Lakota, pretepanje, uma- j v zanost — edino perilo, s kate-; £ rim smo prišli v taborišče smo
\	v.	u
morali prati sami, — usi, zaušnice in brce in . pričakovanje p
smrti vsak trenutek, zaradi muh |
' n
in uživanja kakšnega pijanega norca, vse to je bilo preveč za ^ nas; ali naj se človek čudi, če se spričo vsega tega v taboriščih upirajo, napadajo stražni- ^ ke, ubijajo vstaše in poskušajo g pobegniti? Smrt nam grozi, če
ostanemo v taborišču prav tako |
. . i s
kakor če poiskusimo pobegniti, |. s to razliko, da je pri begu vsaj f malo upanja, da si rešimo živo! glavo.	' r
Pet se nas je zbralo in dogo- j ^ vorilo, da poiskusimo pobegniti, j Ker nas je v tem taborišču bi-; ^ lo čez 2500, v njem smo pa bili vsega 25 dni, si vedno pijani p vstaši niso mogli zapomniti vsakogar izmed nas. Ko so se vsta- J ši dobro napili in ko so v svoji jk hišici na ves glas prepevali, smo se splazili k ograji in se ' plazeč po trebuhu privlekli ( skoznjo in skrili v žito.	I j
Še pred zoro smo prišli do že- j j lezniške proge blizu kopriv niš-kega kolodvora, kjer je stal to- j vorni vlak. Vprašali smo železničarja, kam je vlak namenjen ' in ko nam je odgovoril, da bo odpeljal proti Zagrebu, smo se skrili v železniški voz, ki je bil j prekrit s platnom in se tako . srečno pripeljali do bližine Zagreba. Tu smo se poslovili, med seboj in se potem nekaj dni skrivali. V teh dneh smo vsak večer poslušali vesti jugoslovanskega radia iz Londona. Ta radio je blagoslov božji za vse ljudstvo v Jugoslaviji.
Prej so bežali iz Italije, zdaj pa v Italijo.
Malo čudno se sliši, pa je res-' nično: Hrvati bežijo iz Hrvat-' ske v Italijo, ker so celo pod i- ( talijanskimi oblastmi bolj var-| ' ni, samo če imajo sredstva za življenje. Ko je Italija zasedla j Slovenijo, Gorski Kotar,' Hrvatsko Primorje in velik del Dalmacije, je naš narod v množi-1 cah bežal iz teh krajev v "ne-: odvisno", mislič, da bo v "neod-l visni" lahko svobodneje živel. A - zmotili so se vsi, kajti v tej 'neodvisni" je cvetelo vsakršno zlo, toda svobode ni bilo. In zgo-. dil se je čudež, — ni mogoče re-! či drugače, da so Hrvati bežali 1 v Italijo, da jih ona vzame v i varstvo pred Hrvatsko!
Niso se vračali samo tisti do-; nov, ki so prej pobegnili pred
italijansko vojsko. Bezali so vsi, ki so mogli pobegniti. Priti, do ^ krajev, ki jih je zasedla itali- r janska vojaška oblast, ni bilo ^ tako težko, vendar je bilo treba urediti nekaj malenkosti; tako: plačati mastne tisočake za do- * voljenje, s katerim si smel čez mejo in še nekaj — da si sploh s mogel prositi za dovoljenje, t. j. j da nisi bil zaprt. Zraven tega < si moral imeti mnogo denarja 1 za življenje v krajih, ki so jih < zasedli Italijani, kajti italijan- i ske oblasti se ne brigajo za : stan in hrano beguncev. Pri tem i so vstaški veljaki "šli na roko" ' in za masten denar -so vsakomur dali dovoljenje. Pa v pra- ' vem pomenu besede masten de- • nar, tako da mnogi reveži zaradi tega niso mogli na pot. V 1 Ljubljani so tisoči pobeglih Hrvatov in tudi Slovencev, ki so •pobegnili iz krajev, ki jih je zajedla Nemčija, tisti seveda, ki | jih Nemci niso izgnali drugam Split je poln hrvatskih begun-cev, dočim jih v Sušak prihaja zelo malo, ker jih italijanske oblasti tam ne gledajo rade, ker je od tam preveč lahko preiti na ;Reko — brez tistega "pusti i skoz", ki ga moraš imeti zraven vizuma v potnem listu, če hočeš prekoračiti prejšnjo ju-goslovansko-italijansko mejo.
Konzularni predstavniki lepo služijo.
' Ko so vstaške oblasti naznanile, da bodo smeli odpotovati iz "neodvisne vsi tisti, ki to žele, če imajo denar in če dobijo dovoljenje države, v katero se hočejo preseliti, je prišlo do pravega obleganja konzularnih predstavnikov nevtralnih držav, i zlasti ameriških. Nekateri predstavniki so zahtevali za vizum j po 30.000, 50.000, pa tudi čez 'sto tisoč dinarjev! Seveda tak i vizum še vedno ni tisti osebi dajal pravico za vstop v državo, ki je zanj tako drago plačala ■ Vsaka država ima svoje zakone za priseljevanje in nihče ni mo-l gel čakati dolge mesece, da se
•	končajo vse potrebne stvari za
•	dovoljenje vselitve i. t. d., tem-
•	več so se vizumi dajali kar tako
•	v hitrici, samo da je bilo mogo-
-	če prej čez mejo. Vnovič sitno-„ sti in v Lizboni, kjer je bilo več j naših državljanov s takimi pot-) nimi listi in neveljavnimi vizu-
-	mi, so se godile strašne stvari:
-	možje, žene in otroci so spali v i policijskih prostorih blizu leta-r lišča, ki je okrog trideset kilometrov zunaj mesta, hrane ni
-	bilo od nikoder in kupiti ni bilo 1 mogoče ničesar. Neka gospa si
je prerezala žile na roki., vendar -so jo rešili in odpeljali v bol- ] nišnico.
(Tudi v Buenos Aires je prišlo več potnikov s takimi vizumi; pridržali so jih na ladji, dokler se vse ni pojasnilo, nekatere pa so celo z isto ladjo poslali nazaj.)
"Neodvisna" ima svojega konzula v Splitu!
Da je Dalmacija zares sestavni del "neodvisne" dokazuje najbolj dejstvo, da ima "neodvisna" v Splitu svojega — konzula! Mislim, da vsakdo ve, da nobena država nima, ter ga ne potrebuje, svojega diplomatskega ali konzularnega predstavnika — v svoji lastni državi, doma! Ta konzul v Splitu za masten denar pritiska vizume na potne liste, čeprav ti vizumi ni.č ne veljajo in imajo potniki samo sitnosti zaradi njih, razen če potujejo v Nemčijo, Italijo ali v "neodvisno."
Razmerje med Italijo in 'neodvisno" ni ravno tako prijateljsko . . .
Da razmerje med Italijo in 'neodvisno" ni ravno tako prijateljsko kot se misli, je več iokazov. V "neodvisni" je edi-li in skoraj izključeni gospodar nemški poslanik Katsche. ;Car on'pravi, to se mora zgo-iiti. Pavelič se je večkrat pois-cusil znebiti tega "varuštva", ter se bolj približati Rimu, pa ie Katsche to znal vedno spret-
10	preprečiti. Sovraštvo med irvati in italijansko vojsko je :elo pogosto prišlo do izraza, ?elo v vstaških vrstah, t. j. med istimi vstaši, ki niso "pravi" ki liso prišli iz Italije in iz drugih zamejskih krajev. Če na primer ":do pobegne iz "neodvisne" v Nemčijo in Pavelič zahteva njegovo izročitev, ga nemške oblasti takoj izroče. Z Italijo pa ni
ako, kajti italijanske oblasti se vedno branijo vrniti tiste, ki sc lobegnili iz "neodvisne" ker sc ]ih preganjali ali ker so se bali preganjanja. Tako je iz Zagre-; ">a pobegnil znani tovarnar Gaor
11	že več mesecev čaka v Ljub jani, da ga puste naprej. Pa /elič je zahteval, naj ga itaft ;anske oblasti vrnejo v Zagreb ;eš, da tovarna brez njega n< more delati, a italijanske oblast
nočejo vrniti, čeprav je Pa velič svojo zahtevo večkrat po . novil. — Vendar zaradi tegž Hrvati in Slovenci ne delajc nobene razlike v sovraštvu dc Paveliča in Italije; sovražijo e nako obe vrinjeni divjaški sili Slovenci so besni.
Slovenci besnijo in javn
i	jroze. Ko je Hitler ukazal, d; 3 ie Slovenci morajo izseliti in k<
ii	30 njegovi "fuehrerčki" začel - oreganjati, so Slovepci dvignil
v zralc vse železniške proge oreden so zapustili rodno zem i t jo. Dolgo časa ni bilo pp Slo
■HBBOBaBaMBnBMI
veniji nobenega železniškega g® premeta. Uničili so vse, do če- j i j sar so mogli in kar so utegnili,! J preden so odšli. Podobno je bilo j j tudi v tistem delu Slovenije, ki I so ga zasedli Italijani. Prometa ni bilo, ker so mostove dvignili v zrak, a železniške proge porušili. Italijani so popravili proge prej kot Nemci in danes je redni železniški promet samo na progi Ljubljana - Trst - Rim, povsod drugod po Jugoslaviji bedi sploh ni železniškega prometa ali pa se ne ve, kdaj bo na kakšni progi ustavljen, ker m vsak čas se mostovi podirajo r v prepade.	f.
Seveda smo se zanimali tudi *■ za prilike v drugih delih Jugo- 1,1 ( slavije. Žal vam ne morem povedati nič zanesljivega. Od pr- č vega dne sem bil pod nadzor- p ) stvom, potem v zaporih, np.to v p ^ taborišču, zatem sem se skrival s in bežal pred dnevom in pred p ljudmi, končno sem pobegnil čez mejo in prišel v Buenos Ai- s res. Mislim, da so te stvari bolj- r še znane vam, ki ste zunaj Ju- i goslavije, kakor pa nam, ali t
1	j vsaj meni. Samo to mi je zna-
3 j no, da so v Sarajevu ustrelili 1
2	j dr. Priča skupaj s petdesetimi 1 " | Srbi, ker so v Sarajevu nekega
" dne ubili nekoliko nemških vo- ž jakov. Med tistimi je bil tudi I " neki moj sorodnik, dočim je " drugi padel v prvih bojih.	;
' "To ti daje Jugoslavija"! a Neki nemški častnik, — pri- • ^ peveduje gospa, se je s svojim 1
dekletom sprehajal v Tušlcancu 6 proti Zofijinem potu. Nekoliko
L,' mladeničev ju ie opazilo, šli so d
. za njima in ubili častnika. Na " nožu* s katerim so ga ubili, so našli listek z iiap; :om: "To ti r daje Jugoslavija!" Dekle ubijalca ni spoznalo in zaradi tega so v Zagrebu ustrelili petdeset . Srbov in Židov. I Ko je nemška vojska prišla v Zagreb in vse ulice napolnila s | tanki, so nemški vojaki jedli bel ' kruh s surovim maslom in v ; steklenicah nosili čaj z rumom, ^: mi smo jih pa gledali — lačni. , Tri dni po njihovem prihodu nismo več imeli, ne kruha ne dru-
i-
gih stvari.
i,-
j Vsi razen tistih, ki jim je do-' voljeno, da lahko ropajo, pričanj kujejo hitrega konca vojne in ^ razširjenje Jugoslavije. Narod vsak dan moli, naj Bog pošlje
3	Angleže z bombami na nemško-ra
.italijansko - vstaška gnezda. V zadnjem času so se sklepale stave, da bo vojne konec v mar-j. cu 1942. Tudi tisti, ki prej niso ' ^ bili Zadovoljni v Jugoslaviji da-ines jočejo za njo. Taki pravijo: n nič več ne bomo zahtevali potila ce zraven kruha, kajti sicer to zmanjka kruha in ostanemo lač-ili ni. Naš narod čvrsto in neoma-ili jeno verjame v Jugoslavijo in v e, njeno vstajenje, vsi, brez razliti- ke, Srbi, Hrvati in Slovenci, o- združeni v boju in trpljenju.
•	Al**
TOi^ss^iassiE^BGe^^Kj .
iLggTfe
RADO MURNIK:	i J1
Ženini naše Kopr^S
ituiuiiaiiiiuiiiuiaiiuuiimiDiiiiUiiim*^^! lic Gospod Bestiuzza je SJ j !e čas v kotu in ni vedel, ^ jos pogledal. Zdaj pa se	iti
prijazno: Prosim, n111; ^ l se je pred Koprnelo m ^ l parazolom po glavi. s 1 Komaj pa se je to z0 ^
-	se zopet odprla vrata ^ t<č:
-	marširala je tista kut%5
-	gospa v svilnati obleki » J, i to. Za kino!	.^oap
-	Rekla je: A, tukaj» ^ ^ i	Bestiuzza pa se je ^ , ^ i	kislo, ko jo je pozdravi o ^ jj a	Sedaj je vprašala g« , g, H .	go: Kaj pa je? Kaj P; J J .i	ti hočeta ti dve dami; ^ % e	Godrnanta se je 5
zala: Prosim, gosp°d paj ^ je moj ženin!	^
protistirala na vse 1 moj ženin je, moj! j[oj ^ n Godrnanta je vp^'
o M°J'!	-ta-ii^v
Koprnela je kričala ■
a	n0St! M°j;ie!
o	Italijanska gospa > ^ ^
:i	tro sopla, da je
i-	vorila: Kaj se Vama
a	je moj mož, pa ne V»JI
it	Koprnela in godrt^ J,! 1
vrisnili: Ni res! Ni	1,
v To je laško gospo s t^ fit ^ burilo. Popadla
zmerjala svojega m°23 vec! v Sram Te bodi,	*
]• lump! Druge iiTxa.š, 3 s ]' Trstu dolgčas prodaJ* '^ ; moji otroci, ki	^
l" očeta! O, jaz reva!	. t
, i Pot- i <t
>	To je bil špetal^ ^ >... i-	šla reva hrabro nad ,aVj,
in	ga z gitaro počila
,d	tara se je razbila- S* ^
je	je ostala, cela. ško 1 ^ g'0
>	Bestiuzza je pobegu' ^! V	nicah v daljne krajc- ^ it -le	za njim! Takega &&
r-	bilo!	y
50 Potem sta prišla P^/ a" ma. Imeli so še d0'" K preden so se ločili-
Naša Koprnela se f kremžila in usekova^js,1 S' imela nahod. Mama J* M a" se nikar toliko ne >'i<» y so perice tako nesra^jo^ Toliko se Koprnela ^ / za nobenim. Ves dan vala, kakor bi pisal® ^ nalogo. Papa je nehala, če bo hotela-' nehala, le včasih se 3 ^ poemerila. Ker pa Je F liko vode, je oslabd ,j n> , pojedla zbirko 20 čeSF ^ dušek. Nato ni ^ j bolečin več v srcu, ^ $ sprotno, v trebuhu- ^ tiščale č^šplje. -ji^
Ameriška podmornica za Anglijo
ap«!«^ ^ ■• w ■	■ "
mHBBBHift^...............
Mož na sredi je šejk Traggadine, novi predsednik Sirije, ki , pregleduje častno stražo vojakov svobodne Francije v Dumascu. | i Vojaki svobodne Francije so formalno izročili Sirijo Sircem, ko\ t so premagali čete Vichyja.	'
M :
tu. i Na sliki vidimo razvitje angleške zastave na ameriški pod-ko j mornici R-3 v Grotonu, Conn., katera podmornica jc bila izročena Poljski, čije mornarica se bori ob strani angleške mornarice.
......
Govor dr. Borisa Furlana na mednarodni
]
I	skupščini dela	i
i Gospoda!
Pri razglabljanju o preustro-'u Po vojni in o sodelovanju se Moramo v prvi vrsti vprašati: 5do bo popravljal in kaj bo pojavljal ter kdo bo sodeloval in 8 kom bo sodeloval. Naš prvi El'j je seveda zmaga v vojni in a dosego tega potrebujemo Wno sodelovanje vseh naro-ki ljubijo svobodo.
Kakor je naša ugledna prednica v svojem tehtnem na-?°voru podčrtala z vso upravi-ceiostj0 in kakor je odlični Predsednik tega zborovanja, dr. _ tler, dejal v prilog novim Jrnicam človekoljubja, ki sta ® Postavila predsednik Roose-,elt in prvi minister Churchill, sodelovanje obsegati vse kakimi deleži pravic in dolž-^ ' Za noben narod ne sme ■ raz!ike. Pri tej stvari bomo j' toali, revni narodi Vzhodne P®Pe imeli svojo besedo. Za-tffj6 Za nas važna pot, po kaše bo to sodelovanje ures-Cll° in pokazalo. Naše trditve r .Utemeljene na zgodovinskih j ^Slijah. Ni bilo samo včeraj, j J° Poljaki, Čehi in Jugoslo-J korali kloniti pred Hitler- j tc vdorom, ni bila samo ta j j®* povod, da so se ti isti na- j , korali boriti za svoj na-\ %'• £°sP°darski in politični i Tisoč let je tega, ko so i: FT1^ totalitarci prvič napa- { narode in v dolgih sto- j' slovanskih, zdaj ,J t ^n^kih narodov, se je na- j1 Njihovega zatiranja spre-^ t samo sorazmerno z raz- j ^f'1 Pogoji časa in prostora, j • jj^h so tlačitelji bili bolj |' |fe.sl£i. če so hoteli doseči j1 K. kamene zgolj z gospodar- i' . Pritiskom in s svojo tako'1 (r0Vano "višjo kulturo", to-:| spoznali, da je tak člo- {' . način zatiranja zgrešil,1 je prišlo tudi orožje na 11 1)t! ječe. Samo ta razlika i \ Napadalci v prejšnjih ča-!; L111 Hitlerjem, edina razlika: ( 1 in gospodstvo so danes j l^1' stopnjo temeljitosti, ki j ^ 0 Mogoča z današnjo no- j (ijjj atl°stjo in z njenimi straš- } 1 Uničevalnimi stroji.
j Pa se moramo zavedati, ka- j1 * sj v v°rihio o povojni obnovi- 1 , ^2°dni Evropi. Hitler ni i pd jkž,Je*iost naravnih posledic i ^ S<^kega obupa, ki naj bi i
ga bile krivice versaillskega mi-
■	ru povzročilo med Nemci. Te1 ^ ; tako imenovane krivice in ne-10, : pravičnosti versaillskega miru 1 Sj • so samo krinka za nemško via-j Sj i doljubje in čudim se, da je bilo,!
i — in v neki meri še vedno je, — -i na zahodu več znanih političnih -i mislecev, ki so take zahteve
■	sprejeli. Versaillski mir še dolgo ni bil vzrok gospodarskega nazadovanja v Nemčiji. Tudi druge države so pretrpele gospodarske padce in vendar še nobena demokracija ni poskuša- , la oropati svojo sosedo z namenom, da bi s tem zase ustvarila boljše življenske pogoje. Če je bila v versaillskfem miru kakšna nepravičnost, na nemški račun je ni bilo. Pri drugih mirovnih pogodbah prav tako, ni se godila krivica Italiji, temveč samo in odločno samo Poljakom Čehom in Jugoslovanom. Ta ljudstva in junaški Grki, v Vzhodni Evropi od Baltskega do Egejskega morja, so s svoji-mi žrtvami in mučeništvom vse dni dokazala, da spadajo v dobro družbo. Zemlja teh naro-idov je po večini poljedelska. Mar naj pri tem ostane, ko bo ^ ! prišel dan zmage ? Mar nas zgo-
| dovina ničesar ne bo naučila, mar bomo ponovili versaillske : napake in Nemčiji pustili orodje ^ in industrijsko premoč, orodje, i ki se kaj hitro utegne spreme-;niti v orožje? Tu ne prihaja v 'poštev razrušitev nemške indu-Istrije po vojni. Tu prav tako ni ; govor o onemogočenju, da bi | ta narod kdaj bil deležen enakega in pravičnega deleža pri urejevanju svetovnih zadev. Toda mi, revni evropski narodi, prav j tako hočemo in zahtevamo svoj ■pravični delež. Nočemo več, da bi po tej vojni ostala nemška | industrijska premoč in da bi mali narodi to plačevali ra-čun.	21
j Zato se z vsemi svojimi čustvi strinjam z izjavo odposlan-ica indijske vlade g. Shanmuk-ham Chetty-a in delavskega odposlanca Kitajske g. Chu-a, 21 kajti v mnogih ozirih je Vzhodna Evropa na zahodu v istem ! položaju kot Daljni Vzhod na j Vzhodu. Zgraditi moramo do- — bro družbo z enakimi pravicami in dolžnostmi za vse. Po voj- J ni morajo bogate zahodne dfe- i mokracije, za svojo lastno ko- j
rist, ponuditi Bližnjemu in Dalj- g] nemu Vzhodu možnosti za raz- n voj industrije in zboljšanje živ- vi ljenskih pogojev med svojim v< kmetiškim ljudstvom. Samo po d; tej poti je mogoče doseči gospo- p« darsko varnost in pravičnost in m osvoboditi narode nemškega go- ri spodarskega in vojaškega go- in spodstva.	d(
Prepričan sem, da bo ta u- fe
gledna organizacija imenovala različne odbore, ki bodo njihovi člani tistih držav, ki bodo po vojni uredile politične in gospodarske enote obnovljene Evrope. V tem pogledu se popolnoma pridružujem načrtu g. Har-rimana za ustvarjenje močnih in do neke meje samobitnih federacij, združenih v svetovno federativno zvezo.
Društveni
KOLEDAR
DECEMBER
6.	decembra, sobota. — Young Women's Club of "Progresivne Slovenke" — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	decembra, nedelja. — Croatian Pioneers H. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
7. decembra, needlja — Društvc "Združeni bratje," št. 26 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13.	decembra, sobota. — St. Clair Rifle and Hunting klub zpriredi banket v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
14.	decembra, needlja. — Cankarjeva ustanova priredi spominsko slavnost smrti Ivana Cankarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14. decembra, nedelja. — Druš-| tvo "Mir", št. 142, S. N. P. J. priredi zabavni včečer po glevni letni seji v Slovenskem domu na Holmes Ave.
20.	decembra, sobota. — Svobodomiselne Slovenke štev. 2 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodne-da doma na Stl Clair Ave.
JI. decembra, nedelja. — Slovenska mladinska šola, — prireditev Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
21.	decembra, nedelja. — Božičnica Mlad. pev. zbora "Škr-jančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25. decembra, četrtek. — Socialistični klub, št. 49 priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
27. decembra sobota. — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. — Ples v avditoriju Slo- ^ venskega narodnega doma na ! St. Clair Ave.
31. decembra, sreda. — Slovenski narodni dom In Klub društev Slovenskega narodnega ^ doma — Silvestrov večer v o-bah dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
31. decembra, sreda. — Pevski ^ zbor "Jadran" priredi silves-trov ples V Slovenskem dedav- * skem domu ria Waterloo Rd.
31. decembra, sreda. — Silve- 3] strov večer se vrši v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, O.
31. decembra, sreda. — Silves- rc trov večer priredijo društva j doma zapadnih Slovencev, na ^ 6818 Denison Ave.
19 4 2
JANUARY
1. januarja, četrtek. — Društvo "Žumberak", 30-letnica proslava v avditoriju Slovenske- 8. ga narodnega doma na St. Clair Ave.
3. januarja sobota. — Napredne Slovenke, štev. 137 S. N. P. J. — Plesna veselica v av- 14 ditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. januarja, Sobota. — Društvo — "Glas Clevelandskih Slovencev" štev. 9. S. D. Z. — Ples- _ na veselica v Avditoriju Slo-1 8 venskega narodnega doma na ji St. Clair Ave.
10.	januarja, sobota. — Pevski zbor "Adrija", priredi ples v Slovenske mdruštvenem domu na Recher Ave.	1
11.	januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" — igra v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
11. januarja, nedelja. — Dru- 1 štvo "Strivers" št. 165 H. B. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17. januarja, sobota. — Mo- 2: dern Crusaders S.D.Z. — prireditev Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
17. januarja, sobota. — Glasbena Matica, Plesna veselica v 2! Avditoriju Slovenskega narod- • nega doma na St. Clair Ave.
24. januarja, sobota — Utopians S. S. P. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega do- [21 ma na Waterloo Rd.
24.	januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club, Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	januarja, nedelja. — Dram- ^ ski zbor "Ivan Ctnkar", Predstava in ples v Avditoriju Slo-venskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30.	januarja, petek. — Roose- . velt Ball day Dance, v Avdi- *
toriju Slovenskega narodnega doma, M St. Clair Ave.
31.	januarja, sobota. — Društvo "Kristusa Kralja" štev. 226, K. S. K. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ^
FEBRUARY
17. februarja, sobota. — Društ. vo "France Prešeren" štev. 17 S. D. Z. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
8. februarja, nedelja. — Društvo "Comondors" štev. 742 S. N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14. februarja, sobota. — Dru-; štvo"Cleveland" štev. 126 S. j N. P. J. — Plesna veselica v
V kampanji
____ . i
Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15. februarja, nedelja. — Društvo "Marije Magdalene" 162 J. S. K. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15. februarja, nedelja. — Čitalnica Slovenskega delavskega doma — Koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
21.	februarja, sobota. — Ray Zalokar Orkestra, — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	februarja, nedelja. — Dram-
• ski zbor "Ivan Cankar", —
Predstava v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28. februarja, sobota. — Društvo "Comrades" štev. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
MARCH
8. marca, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" —
igra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. marca, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v Slovenskem delavskem domu n,a Waterloo Rd.
APRIL
11.	aprila, sobota. — Dr. Strug-glers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
12.	aprila, nedelja — Strugglers S. N. JP. J. — Proslava v Slo-venskem delavskem domu na Waterloo.
There is no extra charge for Vitamin A in Smith Brothers Cough Drops. These delicious drops still cost only 5Č. (Black or Menthol)
Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A J
Vitamin A (Carotene) raises the resistance of G
mucous membranes of nose and throat to I cold infections, when lack of resist- fi/i f ance is due to Vitamin A deficiency. itm
miwc u UUE lu fimimu A uciiufcuw;, IMHKW ----■■
rY0U GIRLS WHO SUFFEIK
Distress From MONTHLY
FEMALE WEAKNESS
AND NEED TO BUILD UP RED BLOOD!
TAKE HEED if you have all or any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "Irregularities," periods Of the blues, a bloated feeling-due to functional monthly disturbances?
Then start at once - try Lydia Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving - monthly pain and distress. Thousands of girls and women report
I remarkable benefits! Taken regu-/ larly-they help build up resistance against such annoying symptoms. i Lydia Pinkham's Compound s Tablets are also especially helpful s in building up red blood and thus * aid in promoting more strength and energy. Follow label direc-t tions. WORTH TRYING I
! KOLIKO STORITE ZA j CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, ;)osebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. 1 Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev
Glasnik
| IME: _____________________________________
NASLOV:________________________________
i
Zastopnik: -------------------------------
Plačal $—___c____ Dne_________i—19—
Na sliki jg bivši župan Andrew J. Gillis, ki ga vidimo pri delu pri premogu v jetnišnici v Newburyportu, Mass., kamor je bil obsojen za devet mesecev zaradi nekega kriminalnega pre-' siopka. Za časa volitev je nje-' gova žena vodila zanj kampanjo, pri kateri je dobil 1,850 glasov.'
L&stujte delež v Ameriki
Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki!
'Defense Savings" znamke dobite na bankih aii poštnem uradu.
1 STARS ON PARADE
r ^msmmamBmmm -	a
a vidimo oddelek ameriške armade, ki se vadi v ra
j, \^oti tankom.
o" , -----_ __________
tri1' C . ......... ..	.	.1	•
Vaje ameriške armade
T^HHHHHHHHHIBHHH i
/h s].j.
jit'% vMimo ameriškega poslanika Johna G. Wmania, ki ^Urja v Angliji s petimi Amcrikanci, ki so vstopili prosto-a'uJlcško armado.
BEN i * T VENN, •
4 ONE TIME KING OF C0M-j EDIANS,USED TO STAND i IN FRONT OF THE /: 'i CAMECLA FOR HOURS woJ , ! AT A STRETCH -L JUST HAVINQ — m PIES TMR.OWN AT
HIM. BEN HADN'T EATEN PIE FOR. YEARS'HE SANS ' 'THE THINGS HAUNT HIM!'
J. -c^r0-;
I KiMurtkrn J^J
jr V/W*.. ^m
Mb THIS § KAY IB FP.ANC1S-AS
SHE LOOKED ^jr ^27. THE i ^ If |T IČAV IS ™	WE/IPINGGAVE
HEP THE TITLE \ LIB CP THE BEST 3RESSE0 « ||fl WOMAN ON T| ic CJAQE. = TODAV^AV IS KNOWN AS M H TME BEST ORKSED WOMANf mm ON TME SCREEN. ----
Wlrtf ž* ' ■ /NEVER TALKS I^PICTUR£T-
^^L	~~ T Cfr SCREEN HE ISA FiriE
CCNVER-,ATIONAu%r!HE PiAYS THE HftRV —- rSFAUTIFULLY, AN!) V>t& PERFORY.CD GEfOte P.C.VVJ Y All OVER EUROPE!
FRANCE BEVK	10
LJUDJE POD OSOJNIKOM
Tiste dni je Jernejec prejel i pismo. Bilo je od Urške. Prvič, i da mu je pisala, odkar je odšla od hiše. Zdaj, ko je bila daleč, j se je je kdaj pa kdaj spominjal ; s toplo mislijo, skoraj z ljubez- < nijo.	<
"Spomnila se me je," mu je i dobro delo.	]
Bila je že omožena. Jernejec ] se je popraskal za ušesi, zaskr- ] bela ga je dota. Saj mu je ni o- i menila v pismu, terjala ga je le ; med vrsticami. Ni imel denarja, i Naj je še tako hranil in obračal, so mu goldinarji kar kopne- ] li pod palcem.	I
"Bog ji daj srečo!" je rekla ] mlada mati, ko je izvedela no- < vico.	<
Iz zadovoljstva, da ima otro- < ka, so ji bile besede prišle iz ] dna srca.
Skoraj vsako leto so se me- ] njali hlapci in dekle; v jeseni je ] odšel od Krivca gostač Luka. ;
Peter ga je bil zalotil, ko je j prodajal kokoš prekupčevalki, ki je vsak mesec prihajala iz doline. Krivca ni toliko zadelo
<
nepoštenje, kolikor misel, da mu je morda že vsa ta leta de- ; lal škodo. Spomnil se je na nje- j gov nagli odhod od Graparja.
"Kradeš," je vpil, da so mu ' nabreknila lica; "vsa ta leta si j mi kradel!"
"Ponovi, pa te grem tožit!" ,
"Kradeš!"	,
Luka je pljunil in odšel. Ni- ^ koli več ga ni bilo nazaj. Petru , je bilo žal, tatu ni maral v hiši. Saj ga je mogel poslednje čase le malo užiti, ker se mu je prebudila potepuška kri iz mladosti. Meta je ostala; bila je pestunja in varuhinja otrok. Saj tudi ni imela kam iti. Volbenk se je bil medtem izučil za kovača in izginil brez sledu. Ostala je sama ko breza v polju.
Naslednje pomladi je umrla Krivčeva deklica. Bila je zdrava, zavaljena in rdečelična; sredi zime je začela kašljati in hirati, nenadoma je izdihnila. Katra je visela na hčerki z vsem srcem, izguba jo je neutolažljivo potr-la. Postala je pusta, zaprta vase; četudi je bila na videz močna, je počasi lezla v dve gube.
To ni življenja na zunaj niti za las spremenilo. Krivec se nikoli ni za dolgo pomudil niti z žalostjo niti z radostjo. Klicalo ga je polje. Srce mu je zaigralo le, kadar je opazil, da rase blagoslov hiše. Dvoje rok je nosilo vkup, dvoje rok je ustvarjalo.
Do žene je bil najnežnejši ta- '< krat, kadar jo je rahlo udaril po < plečih:
"Danes se delo vsaj pozna."
Katra ga je pogledala z dolgim pogledom in se mu je trudno nasmehnila.
15
Bila je temna noč, nebo je bilo zastrto z oblaki. Iz dna neba na jugu so se užigali bliski. Čim dalje bolj so rasli iznad obzorja, kakor da se širi požar.
Močan blisk je prerezal temo in vse je obsijal kot v dolgem plamenu, tedaj se je Peter ozrl v okno. Stresnil se je, kakor da mu je zagorela hiša nad glavo. " Sledil je grom, nato je bilo vse tiho.
Starejši sin je zajokal v spanju. Peter je prižgal luč in se ozrl po njem. Ni poznal nežnosti niti do žene niti do otrok, a to pot se je s skrbjo sklonil nad sinom, miloba mu je spreletela obraz.
Nenadoma mu je iz tišine noči udaril na uho bridek, pretres- i ljiv jok, ki je za trenotek po- j nehal, a je zopet zrasel ko vod- <
..........-	I .1	.-""	"l
1 ni curek, ki brizga kaplje pod , nebo.,	(
i Petru se je sprva zdelo, da 1 , zavija Ruparjev pes. Ko je jok 1 zrasel do višine in se pretrgal v f
-	onemoglem stokanju, je spoznal, 1 da more ta glas prihajati le iz -1
1	človeškega grla, a bolečina, iz f katere se je rodil, le iz človeš- 1
"A
2	kega srca. Obšla ga je groza. ^
-	Ko je jok potihnil, se je dvignil (
-	in stopil k oknu. Pri Graparju 1 s je gorela luč, za okni so se pre-
•	mikale sence.
Boštjan je že več dni ležal.
-	Bolehen že prej se je bil pre- 1 gnal z delom in se prehladih —
i Nekaj dni se je ko senca vlačil
-	okoli hiše, nato ga je vrglo. Že j se je enkrat razlegal jok po va-
-	si. Prejšnji dan so povedali, da ^ z mu je bolje . . .
Ko se je dvignil od Graparja '
-	nov krik in prerezal tišino, je ^ i Peter stopil iz izbe. Na klancu
je razločil ženski glas, ki je vpil i in tožil, podpiralo ga je cvileče f > vekanje otrok.
z Spreletela ga je mršavica, po- j
3	spešil je korake.
1 Ko je stopil v Graparjevo ve- 5 žo, že zaslišal težko hropenje iz 1 izbe. Postal je na pragu. Pri- ] zor ga je pretresel v dno duše. i
•	Na postelji v kotu je ležal ] 1 Boštjan. Bil je bled v obraz, na- j
pol osteklenele oči so mu nepremične strmele v strop. Roke so r mu ko mrtve ležale ob telesu. 1 Močne prsi, ki so mu gledale iz- t 1 ta odpete srajce, so se mu dvi- ;
•	gale visoko in burno ko valovi.
Ob njem je slonela Graparica. V eni roki je tiščala gorečo mrtvaško svečo, a z drugo je božala ; potno čelo moža, kakor da mu : hoče pomagati. Dva otroka sta v srajčkah čepela na klopi in hli- : paje strmela zdaj v mater, zdaj v očeta. Saj nista razumela, kaj se godi.
Doroteja se je dvignila in opotekajoča se stopila do Petra.
"O prav, da si prišel," ji je obupno drhtel glas. "Prav, da si prišel."
Peter ni gojil ozkih stikov s sosedi. Skrbel je le zase, žalost in skrbi drugih so mu bile tuje. Ta večer se mu je zganilo v 1 srcu iz usmiljenja do tolažbe in pomoči potrebne sosede. Bil je ves zmeden; prestopil se je in si obrisal oči, četudi ni bilo solze v njih.
"Doroteja!" je nehote segel sosedi v roko. "Kaj se godi?"
"Umira!" je zastokala Graparica.
Bila je vsa iz sebe. Kaj bo, reva, sama z otroki? Bilo ji je huje, kakor če bi" ji hiša gorela nad glavo.
"Pomiri se!" jo je poizkušal tolažiti. "Zgodilo se bo, kakor je božja volja."
Od ginjenosti je zacepetal z nogo.
Bolnikove oči so se zgenile. Zdelo se je, da se hoče ozreti na soseda in mu nekaj reči.
"Kaj ti je?" ga je vprašal Krivec. "Kje te boli?"
Če je bil Boštjan še pri jasni zavesti, ga je ob misli na ženo in na otroke bolela duša. Z življenjem je bil bržkone že obračunal. Odgovoril mu ni. Saj mu ni mogel, že ves dan ni bilo besede iz njegovih ust.
Krivec ni vedel, kaj naj še reče, kaj naj stori. Bilo mu je težko in nerodno. Pogled mu je obvisel na Graparici. Kako naj jo tolaži, kako naj ji pomaga?
"Moli, Peter, če moreš," je
Vdani v svojo usodo
zaprosila. "Jaz ne morem." j	di
To mu je bilo kot veliko odre-'	b( šenje. Sredi izbe stoje je skle-|
nil roke in molil. Odgovarjala	hi
sta mu hlapec in dekla, ki sta	ol sedela ob peči. V molitev se je mešalo ihtenje žene in otrok,
težka sapa moža.	P'
Oh petelinjem petju se je bolnik nekoliko umiril. Otroka sta	gl bila legla po klopi in zaspala.	O V izbo je legla tihota.	tr Proti jutru je Grapar umrl. Prav v trenotku, ko je sveča do-	G gorevala in se je prvi snop zar-	ki je usul skozi okna. Prsi so se mu umirile, oči so se mu zaprle sa-	ci me od sebe, kakor da so neizmerno trudne in željne počitka.	m Pogrebci so odšli v dežju, v	n: dežju so se tudi vrnili. Bili so molčeči kakor vdova; preveč jih	j< je dušila ginjenost, da bi bili	zi mogli razplesti razgovor.	o< "če boš potrebovala kake po-	š( moči," je rekel Peter Doroteji, "lahko računaš name."	gj Vtis Graparjeve smrti mu ni	g] bil še pobledel. Poleg tega se je	^ čutil proti rajnemu tihega dolž-	z) nika.	• Graparica mu je gledala v	^ oči, ni predrzno zaupala v nje-govo pomoč. Vendar ni bila še	^ nikoli tako potrebna tuje podpore.
"Nekaj denarja bi te prosila."	£
Peter ji je odštel bankovce na	j( roko. '
Bilo mu je, kakor da je s tem	b
poravnal star dolg, ki se mu je	n
zdaj pa zdaj oglašal iz dna ves-	n
ti. S trdimi, samozavestnimi ko-	u
raki je odhajal domov.	A
16
v;
Krivec ni rad pozabljal. Jernejec mu nikoli ni storil kake	d očitne krivice, zadostovale so	h malenkosti — mladostne naga-	ci jivosti, sramota ob snubitvi —	v da je gojil mržnjo proti sosedu,	c Menda je isto občutil tudi Jerne-	G jec. Nikoli nista iskala drug pri	ti
n
j drugem pomoči, nista si bila v : :-jbotrstvu.	j
j-I Peter je stal razkoračen pred 1 a hišo, ko se je Rupar prikazal ] a' okoli vogla.
e "Kako se ti godi, Jernejec?" t, Iz glasu mu je zvenel rahel porog.
I- Jernejec ni imel navade, da bi 1 a gledal človeka odkrito v obraz, i Ozrl se je po drevju, dolgo je trajalo, da je prišla beseda. 1. "Tako, kakor hočejo drugi. : )- Garaš noč in dan, a ne veš za-r- kaj ..."
u "čakaj, da ti zrastejo otro 1- ci."
r- "Kakšni otroci!" je Rupar namrščil obrvi. "Hči — to še v niso otroci. Sina pa nimam." :o žena mu ni več rodila, to mu h je grenilo življenje. Ko je opa-li zil porogljiv blesk v Petrovih očeh, je izpljunil in naglo od-)- šel po klancu.
l' Krivec je gledal za njim. Iz
. skrite misli mu je zrasel na-
11 smeh in mu razširil usta. Pogled e
, mu je objel Košanovo bajto, mu zdrknil če^ pobočje do Grapar-' ja. Obraz se mu je zresnil, oči so v mu nekam grozeče strmele iz-
j '
r ptfd krajcev klobuka, ki si ga je >6
j bil potegnil na obraz.
Grapar j evi vdovi so se bile že „ posušile solze. Ob misli na otro-, ke in na delo ni bilo časa za ža-'
0	I
lovanje. Imela je hlapca in deklo, a je le stežka zmagovala n bremena. Moževa roka, ki je e mrtva ležala v grobu, je bridko! 3- manjkala pri hiši. Hlapec ni 5- ubogal, otroci niso bili za delo. Anka in Lojze sta sicer že pasla, a sta zdaj pa zdaj zapustila živino in prijokala z gmajne, r- V veliko oporo sta ji bila mla-:e da Košanova, šimen in Tona. Bi- j ;o la sta pridna, zanesljiva delav-1- ca, od pomladi do jeseni skoraj j — vsak dan v hiši. Njuno dete je v u. cunje zavito spalo ob njivah.] 3- Graparica ni bila skopih rok, a| ri tudi mlada dva nista gledala le " na lastno korist. Vezala jih je medsebojna hvaležnost, postali so si prijatelji in botri.
"Težko mi gre," je govorila j Graparica ,pridna ko mravlja, j ki je vse dni od jutra do večera neutrudna tekala po klancih, "še teže bi mi šlo, če bi Košano-vih dveh ne imela . . ."
Skrbeli so jo otroci. Lojze je bil slaboten, bledičen, ko bi moral biti najmočnejši. Prerokovali so mu zgodnjo smrt, a se je žilavo oklepal življenja. Hčere so bile močne, prava radost za oko. Bili so drug drugemu za varuha. Po vrtu in po klancu se je od jutra do večera razlegal krik in polnil pobočje.
Krivec je s paZnim očesom motril vse, kar se je godilo okoli njega. Bil je ko pes na straži ... Košanova dva, ki lovita kruh po Graparjevih njivah . . . Do-
1	roteja, ki se ko črna pika pre-! taka po klancu . . . Njeni otroci
na vrtu in na gmajni ... In nje-tns govi štirje pretepači, raztrgan- k< ci, umazanci. Janezek je tretji, pa je že udaril najstarejšega s ^ palico, da je zajokal. Prav ti je, mevža! Brani se! . . . Drobci predstav, ki jih je lovil v podo- s( bo bodočnosti. Pomežiknil je v š< solnce, porodila se mu je misel in mu topla spreletela ude. j. Krivčeva hiša je premajhna za štiri, še za enega jo bo treba razširiti. Kaj bo z drugimi?
Odtrgal se je z mesta in s težkimi koraki odšel po klancu. Srečal je Dorotejo.	š<
"Prav k tebi sem se nameni- h la," mu je rekla.	ci
"Tako?"	ib
"Jutri bomo kosili v rovtu.jd Ali bi nam pripomogel za enega ]« kosca?"	v
"Saj imaš vse leto dva delavca,' 'je planilo iz njega, kar mu je bilo že dolgo na srcu. "Koša- -nova dva ti mnogo zaležeta."
"že. Pa koscev vendar potrebujem." Zazrla se mu je v oči in	v nekam začudena grebla v nje-	1 govo nejevoljo. "Brez Košano-	Is vih bi mi šlo še trše, kakor mi	v gre." Z rahlim očitkom: "Saj	L nam nihče drugi ni pomagal."	š "Saj nikogar nisi prosila."
"Nisem se upala, dokler ni največja sila," je rekla ponižno. p "Saj menda prav jutri -nimaš nujnega dela."
r
"Kadar me potrebujea, me vidiš, drugače ne," se je jezno zasmejal. "Travo ob polju si od- -stopila Košanovim, meni je nisi hotela."
Doroteja se je spomnila, da k je nekoč napeljeval pogovor na v tisto vrnico. Pa saj ni bilo to. s J Sosedova nejevolja ji je govori- P la vse nekaj drugega. Po mo- r; j zevi smrti je hotel položiti roko 1 na njeno zemljo. Morda mu na 1: j dan pogreba še ni prišla ta mi- j< J sel, pozneje se mu je rodila, š Ker se m zanašala na njegovo n pomoč in ga ni prosila, mu razli- p
vq	Tn to cnn-zrmlsi Hnl i F
-Inagonsko kot z razumom. W"
-	ko ji je leglo na srce.
' "Ko je Boštjan umrl, si govoril vse drugače."
i	"Seveda — drugače. Ali ti
-	sem posodil denarja, ki n" v še nisi vrnila?"
1 "Takoj ti ga vrnem," jo ieza' lila užaljenost, a hkrati stran
pred tem človekom. "Brž ko
" mogoče," je dostavila skoraj «•
sho-	§H
1. Peter je bil prepaden, »
šel več besede. Bilo ga je z»De 1 -Uo, tako daleč ni meril. Grapa • ca je izginila na klancu. 'SM ! bo imela, da bi mi vrnila. ' i. j dar ga ta- misel ni mogla P° ^ a lažiti. S sklonjeno glavo se Je
vrnil k hiši.	[)|
Ll	fDalje prihodnjič)
— PRODAST" t1
Hiša na 10536 Elk	I;
n verno
od St. Clair Ave. 1» 1 ■ o j
!- 105th St. Moderna, prenovlj
)- Nov fornez. — Garaž.	ifj
ii	vovrstnem stanju. Zmerna ^ j Lastnik mora prodati radi
If V v .
seme.
. v f
Apex električna ledei"^ ^ ) prvovrstnem stanju.
tfefl' *
S Dobro ohranjena pia«0'
ry F. Miller izdelka, i- Pokličite po telefon*-
1- YEllowstone OOW^ 4 j -----_---j * ^
si
Farma naproM
Prodam vse, kar je na i«	k
a krave, konje, prašiče, ^	.a
a vse stroje in pridelke, tr ^	1
skednje polne sena, dve ^ J}	-
i. polne koruze. Dovolj v ^	i ). ravnem kraju. Dobra ces
;o 10 sob. 80 akrov je ora" ^	h
a lje, 20 akrov je lesa in 5U it	J
i. je pašnika. V bližini f ^	^
i. šole. Prodajam zato, kje $	c
o mož umrl. Pridite ogl«■	v i- pišite na lastnico: Kati ,
lj Box 67, HartwickJ^J^	Jj
Vabilo na
Delničarsko sejo
Naša delničarska seja se vrši v nedeljo decembra, 1941, točno ob 2. uri popoldne, v na 10814 Prince Ave.
Pozivlje se vse delničarje (ke) ter društven ^ stopnike, da se seje polnoštevilno udeleže, da S1^ volijo direktorije, ki bodo vredni voditi to podjetje v letu 1942.
A V^1
DIREKTORIJ S. D. D. na 10814 Prince *
Na levi sliki vidimo kitajske vojne ujetnike, ki so jih zajeli Japonci, kako nosijo košare z oili za ujetniški tabor. Na desni pa vidimo italijanske ujetnike v Angliji, ki si zidajo svoja stna taborišča.
Prizori na Atlantiku	\
WriWfSmm^w^i^.....| - n S	1
Spodaj na sliki je velika skupina parnikov, ki plovejo v konvoju preko Atlantika, dočim kroži nad njimi ameriški bombnik, ki izkaterega je bila slika posneta. Na sliki zgoraj pa vidimo parnik, tako zvani tender za letala, ki dviga letalo na krov. Na teh tejiderjih so z vsem potrebnim opremljene delavnice za popravljanje letal.	1
STENSKE KOLEDARJI
velike — srednje - majhne
si
TRGOVCI in OBRTNIKI
LAHKO NAROČIJO pri
ENAKOPRAVNOSTI
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinesel vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki
vam najbolj ugajajo.	JB