PROSVETA PODPORNE JEDNOTE SLOVENSKE 8TEV.-NUMBER 286 LETO~-YRAB XXV, vq\jC(K MMJ la luued dailj Uredniški ln »»pravniški prostori i MAT 8. Lavndale Ave. Offioo of Pablleatloet Ubl Bouth LswndaU Ara. Toleekoae. Ro«kweU 4W4 Prominentni Američani ■se zavzeli za Mooneyja g Hoover za revizijo vojnih dolgov lotevajo novo oprostilno xaaH- tanje. Kritiairajo governerja Holpha i« Hodnika SulHvana, ki je »pletel mnežo laži, Aa dr. ii Mooneyja v zaporu New York. — (EP) — Pet-wjst prominentnih Američanov je poslalo kalifornijskemu go-vernerju Rolphu pismo, v katerem zahtevajo, naj odredi novo oprostilno zaaližanje v famon-nem Mooneyjevem slučaju. To »htevo bazirajo na dejetvu, ker je poročilo sodnika Sulivana, go-vernerjevega svetovalca, mreža predsodkov in laži, kar je vplivajo na Rolphha, da je lansko spomlad odklonil pomilostitev Moo-seyja. .Zaeno s tem pismom je odbor petnajstih objavil tudi pismo, katerega je poslal sodniku Sul-; livanu. V obeh dokumenth trgajo sodnikovo poročilo ter ga dol-ie, da je namenoma vplival na governerja radi aovraAtva do ; Mooneyjevih nazorov. Governer-l ju so poslali tudi poročilo treh preiskovalcev Wikershamove komisije in ga opozarjajo, da bi bfl moral bazirati svoj odlok na inanih dejstvih, ne pa na pred-| todkih svojega svetovalca. Komunikacijo so podlpieaJi ! profesor John Dewey, rabinec | Stephen Wise, Oswald Garrison Villard, urednik revije Na t ion, I Fannie Huret, pisateljica, Fre-I mont Older, urednik CalUBulle-[ tina, San Francisco, odvetnika j Henry T. Hunt in Aaron Shap-iro, Jerome Hopkine, avtor knjige "What Happened in the Mooney Čase", žurnalist Le-I muel Parton in, Hffje direktorji da je bil krivoprisetnik. Kljub temu pa insistirate, da je bil Mooney pravično spoznan krivim na podlagi izjav teh štirih prič." Na Sullivanovo izjavo, da je bila umaknjena obtožnica proti it— - -----------r. Oxmanu radi krivoprisešništva, ^ udol*ov T* ft U skupina intelektualcev odgo- te dolgove, ki varja z izjavo Sullivanovega od- "^016' deceml>ra. Prošnja Velike Britanije glede odgoditve plačil je napravila nanj in na člane njegovega kabineta globok vtia. Kongrea vztraja v opoziciji Waakingion, D. C., S. dec. — Predsednik Hoover bo predložil kongresu apele evropskih dolžnikov, v katerih urgirajo revizi- Predacdnik ovi posteljo in ma toroko oblaat. _.r __ obljubo je stabiliziranje tičnega položaja ' rja aa to »ril dlkta- vetniškega kolega Theodore Ro-cheja, ki je bil štiri leU policijski komisar v San Franciecu. Ro-che se je izrazil pred governer-jem Rolphom, da je bil Oxman "največji krivoprisežnik, ki je kdaj pričal na kalifornijskem sodišču." Namen obrambnega odbora in Mooneyjevih prijateljev je, da governerja prisilijo, da pristane na novo oprostilno zaslišanje. Ce bo prišlo do nove obravnave na podlagi neke obtožnice, ki je še vedno naperjena proti njemu in bi bil Mooney spoznan nekri-vim, bi mu to še ne prineslo prostosti, ker je njegove usoda v rokah governerja. v. i bivših vladnih uradnikov v Španiji fromlnentnc osebnosti ▼ vladi diktatorja Primo d« Kivera bodo poslan, r izgnanstvo In j«*«l NARODNE ^Tf ^^ t ™ Cfcka^ m- V"****, 6. ddcetbr« (Dec. 5). AccepUnco foraiaUin^B^pocSira of po»ug« provtdod for__ Glasovanje o odpo-M klicu prohibicij Zadevna resolucija bo predložena v pondeljek v nižji kon-groonl zbornici tn Gamer pravi, da bo sprejeta VVaahington, D. C., 3. doc. — Nižja kongresna zbornica bo v pondeljek glasovala o resoluciji, ki zahteva odpoklic osemnajstega amendmenta, je iijavll John N. Gamer, predsednik sborntoo in novoisvoljenl podpredsednik Združenih držav. To naznanilo jo Garner podal kljub temu, da je justični odsek zbornice odklonil predloiitev resolucije. Radi te akcije odseka je bilo sklenjeno, da resolucijo predloži kongresnik Henry T. Rainoy iz Ilttndlsa, demokratski voditelj v nižji zbornici. On bo polog tega predlaga), naj zbornka suspendira razprave o vseh drugih zadevah in takoj glasuje o resoluciji. "Nihče ne bo mogel trditi, da nem se izneveril obljubam, katere sem dal svojim volllcem," jo rekel Garner. "V Um slučaju so moji volilcl ves amerižkl narod In jaz se mu ne smem izne- Gamer jo prepričan, da bo resolucija, ki inhteva takojšen odpoklic prohibiciJikeKM amond menta In potem ratifikacijo 1-atega po državnih konvencijah, sprejeta. Njegovo mnenje jo, da bodo vsi demokratski kongres-niki glasovali za roaolueijo in tu di veliko število republikancev. To je razvidno is Izjave, katoro je podal republikanski kongras-nlk iz Illinolaa Fred A. Brltton, v kateri poudarja, da bo najmanj sto ropublikanoov glasova-lo za odpoklic osemnajstega a-mondmonta. To je bilo naznanjeno po seji predsednikovega kabineta, na kateri se je razpravljalo o vprašanju revizije vojnih dolgov in o novi noti, katero je prejel državni dopartment od francoske vlade. Francija v svoji noti d1-rektno poziva predsednika Hoover ja, naj izpolni obljube glede ureditve vojnih dolgov sorazmerno z redukcijami' nemških reparacijzkih plačil. Ko so člani kabineta prišli is Bele hiše, je državni tajnik Stimaon naznanil, da bo Hoover imenoval enega od Članov kabineta, da predloži vpražanje vojnih dolgov kongreau, ki otvorf zasedanje prihodnji teden. Ta naloga bo najbrž poverjena na čelniku zakladniškega depart-menta O. L. Millsu. Predsednik in večina, ako ne vsi dlani kobineta, simpatisirajo z evropskimi dolžniki. Nota Ve-Uko Britanije, ki poudarja, da medvladni dolgovi ovirajo po-žlvljenje ekonomskih aktivnosti, je nspravila nanje globok vtis. Kabinet sicer nasprotuje kompletnemu črtanju dolgov, toda uverjen je, da je vsaj začasna revizija pogojev glede plačevanja Obligacij potrebna. Hooverjeva administracija, proti kateri so se volilci izrekli Madrid, 3. dec. — Pred posebnim tribunalom se je včeraj zaključila obravnava proti ljudem, ki so sodOlovali v vladi Pri mo de Rivera, ki je načeloval Španiji sodo* lat kot diktator _____________ - Vsi (Stoženeš- se bili spoznani) prizadnjih volitvah, je diskredl- rana: fftftrm ne more UlUfl rurLUfl m aurjc UUH»WIJI V s« uuvvmuvr mm- -r—--i jr* w American Gi vil L&erties Unije krivim kršenja španske ustave, tirana? j- u____1? tir.^1 mm. LIm 1___c^alntraH v rillrtatllH. fom M* - dr Harry F. Ward, rev. John Haynes Holmes, Roger Baldwin in Arthur Garfield Haye. V pismu governerju pravijo, da poročilo sodnika Sullivana ni nič drugega kot "izbruh proti Mooneyjevim radikalnim nazorom in njegovim aktivnostim kot delavski voditelj. Poročilo je vas odvrnilo od upoštevanja vseh važnih faktov v tej zadevi. Vse, kar je sodnik navedel v svojem 88 strani obširnem dokumentu, je njegova domneva, da je Moo-ney tiste vrste človek, ki bi bfl pripravljen storiti zločin in vsled teRa je po njegovem mnenju tO tudi storil." O VVickershattiovem poročilu, katerega so sestavili profesor Zechariah Chafee, Carl Stern in Waltrr H. Pollak in kateroga so priložili pismu, prizadeti pravijo fovernerju, da bi bil "moral dobiti tako poročilo od sodnika Sullivana." Priporočajo mu, naj ga prečita in podviame akcijo za oprostitev Mooneyja. Šolniku Sullivanu pa očitajo, da je namenoma ignoriral fun-damentalno vprašanje pri ee-«U\ijanju svojega poročila. Od strani je posvetil manj kot 10 »trani dedovanju Mooney-JfV(^a (j<»lKvskega rekorda ste dognali, d« je bil v neki stavki obtožen — pozneje oproščen — J< imel v posesti eksplozivne »novi To vaa jo privedlo do fro-fcakn."KH zaključka, da je Bioo-radi svojih radikalnih na-ror„\ človek, ki je pripravljen dinamitirati nedolžne može, *e-"" -t roke. Uvorjeni v tej do-*te ignorirali vsa druga [ vPraji«nja. "Niti enkrat ne omenjate sa-; oral nega državnega i »Inika za novo obravnavo, ke ; J*' prišlo na dan krivopričanje | 0*msna (glavno priče). Niti z Wdico ne omenjate ofičlolne-priznanja governerja Youn- *k je bil (>xman krivo pri« »ž ntk Absoluten dokaz o krivoprl-^nju K>deanaovf je pri vaa h-*>sl U nekoliko pomirjanja gle-1* er .doatajnosti njenih Izpo-M. O MacDonnkftu priznavate, ker so sodeloVsli v diktaturi. Obravnava proti 28 mnitari stičnim in civilni muradnikom, ki so imeli važne pozicije v Ri-verovi vladi, se Je pričela 22. novembra. Nekateri od teh so po uspešni revoluciji, ki Je strmo-giavila monarhijo, pobegnili v inozemstvo. Tribunal bo razgla sil obsodbo v sredo. Na podlagi novega zakona bodo krivci obsojeni v izgnanstvo in zapor od dveh do dvajset let. Najhujšo ____ničesar v tem osiru, kajti opozicija proti reviziji dolgov Je v kongresu veliks. Predsednik in člani njegovega kabineta so prišli do zaključka, da Je najbolje, ako to vprašanje prepuate kongresu v ureditev. Kongres ims sadnjo besedo in bo najbrž sprejel Hoo. verjeva priporočila z molkom na znanje. To se bo zgodilo ne samo vsled oposicije proti reviziji voj nih dolgov, temveč zaradi tega, Berlin, 3. doc. — Vladna krl-_ v Nemčiji je rešena. Prod-sednik Hindenburg je včeraj i-menoval generala Kurta von Schleicherja, ministra za vojno in obrambo, aa knittelarja. "Mi-sterijozni mož" nemške politike je dobil nalogo, naj sestavi kabinet, ki mora biti odgovoren samo predsedniku. Z drugimi besedami to pomeni, da je Hindenburg poveril novemu kancelar ju, diktatorsko oblast. Nemški narod so je po dolgih tednih političnega nepokoja oddahnil. Vojni veterani in člani napol milltaristično - političnih organsacij so sadovoljni s novim kancelarjem. "Dobili smo vodi-telja, ki bo vspostavll red in disciplino, militarlstični duh in pošteno kooperacijo," pravijo. Kmalu po Imenovanju je Schleicher podal li/avo, v kateri pojasnjuje svoj program. "Zunanja politik* Nemčije, njeno stališče glede vprašanja razorožitve in reparaoijiklh plačil bo ostala nespremenjena," je dejal general. "Zasledovali bomo mirno politiko in kooperirsli z drugimi državami, toda insistirali bomo, da so naše vitalne pravice respektirajo kot bomo mi spoštovali pravice drugih dršav. Glavna naloga V^de bo isvajs-nje načrtov za odpravo brezposelnosti. Skušali Amo stabilizirati politični položaj, da bomo lahko nadsljovaii z delom za rekonstrukcijo Nemčije. Vse politične strahke bom povabil na sodelovanje pri izvajanju natega programa." Razen par izjem bodo novi ka- leta. ■ Zahteva upravitelja za milijardsko podjetje Nowbold obtožil "InrtteK. da izkoriščajo korpmrijo In dol-nlčarje. — SUka mketlratvn na vrhu piramide avcn ao ..... . -------- — - kazen bo prejel general Frederi- da se da proste roke novi admi- co Berengueiv ki je organiziral1--- puč leta 1928, kateri Je rezulti rai v ustanovitvi diktature. »ni 1 . | Ruski kmetje bodo lahko proda jali žito Moskva, 3. doc. — Svet ljud skih komisar jot ta centralni ko-mitej komikiistične stranke sU včeraj izdall>«ov dekret, ki dovoljuje kmetobL v moskovski provinci in tartih-ski republiki prodajanje provišks žita na privatnih trgih. Dasi te pokrajine prispevajo primeroma niaok odstotek žiU, je odredba sovjetske vlade vseeno značilna* !n pomeni veliko koncesijo. Trocklj se vrača v Turčijo | . Copenhagen, Danska, 3. dec. -Leon Trockij, bivši sovjetski voditelj, ki je prišel^mpred'1- vat o ruski revoluciji, ki je zultirala v urfUnovltvl sovjetske vlade, Je včeraj t>dpotoval^tu. kaj. Vrača is na otok Prinki-po, Turčija, kamor ga je b diktator sovjetske Rusije Stalin izgnal pred štirimi leti. Bolivija prkntak na Intervencijo U Paz, Bolivija, S. dec-Zu-nanji urad jo ^rsojnvno obvesttl svojega poslanca v Washlng-tonu^da j^Svijska vlada pr^ pravi jena Pitati napelo« nevtralnih držav glede interveru Sje v sporu med Bolivijo in Pa-ragvajem, ki Je nastal zaradi vprašanja kontrole pokrajine Oran Chaco. Akcijo proti UmmloUm f šrki Ženeva. S.frc. - Vladnlsvet jo včeraj izključuje člane komunUtične stranke iz drtevnih služb. nistraciji, ki pride na krmilo v marcu. Roosevelt zavzema povsem drugačno stališče napram vprašanju vojnih dolgov kot Hoover In no bo prevzel nlkake odgovornosti, kar jo že izjavil, za akcije sedanjo administracije. blnet tvorili člani bivšega Cape-novega kabineta. To pomoni, da bo imela tudi vnaprej miUUrU stična klika glavno besido v vladi. Danes bo Schleicher sklical konferenco članov novega kabineta, da bo lahko minister ss zunanje zadevo Neurath odpotoval v Ženevo, kjer so v toku važne diskusije o razorožitve-nem vpražanju In drugih zade vah. Dr. Hana Luther, prodsed nik Nemške banke, se bo danes vrnil v Berlin In se udeležil sojo novega kabineta. jo dobro volje (Cs->oft*k risi t WoM ošrset« ki jo prod volitvami kričal, < roH izvoljen, je pa voStvdi »asaanli. da ne ko aH hndosn. v eM bo prav tokol^kor kot jo Ml Hoover. lUmferenre mtš Heevrom I« i de%ev je araažirml Wa« Stro^.)-««^^!*. New York. — Na drUvnem vrhovnem sodišču jo bila vložena peticija sa sodnegs upravite-a za milijnrdzko Aasoclated Jaa A Electric kompanljo, "hol-ding" korporacljo, ki kontrolira Javne napravo žirom Amerike in na Filipinih. I Sodno Intervencijo zahteva Pihdlip Newbold, delničar Asso-ciatod Gaa A Electric, ki v poti oiji dolžl "insajderje" ogromne ga rakotlrstva In Izkoriščanja podjetij v interesu male skupine. Newbold je kupil delnice pred pav loti po |S0, sedaj so na trgu po dva dolarja. V'peticiji pravi, da Howard G. Hopaon, |>odpredsednik in blagajnik A. 0. k E., kontrolira korporacijo potom "dummy" aH ielamnatll\ direktorjih. Sodnega upravitelja »ahteva v svrho, da ae očisU milijardsko podjetje raketirjev ln nastavi tako upra-vo, ki bo delovala v Interesu delničarjev ln no male akuplno pl-votno zasidranih "inaajderjov", Associated Gas * Electric jo sna največjih voj elektrarskega trusts. Zgrajena jo nn sličen na-čin kot jo bilo Insullovo cesar-stvo, Milijardsko premoženje predstavljajo številno elektrarne, plinske družbo ln druge Jsv-ne napravo, katere kontrolira križem delale, največ pa na vnhodu ln Jugu. NowboW obtožuje Hopsona in ds potom njfb tažomsjo obratovalno družbo, katere kontrolira matično korporacija. To ss vrti vsled pretiranih con, katera m-čunajo "service" kompanljo, ki nujo rasno kontrakto. Ena Uh "sorvioo" kompnnlj js United Mansgomont korporacija, ki nadzira upravo obratovalnih podjetij, to jo tovarn in »duatrljaklh naprav v tej skupini. U svojo delo, ki je bolj to-oretično kot praktično, prajomn dvs In pol odstotka vseh kosmatih dohodkov A. O A E. W. i. Barstow k Co. ima kontrast m nadziranje konstrukcij, skih del, sa kar prejema sodom In pol odstotka vseh dohodkov. Utilities Purchaslng k 8u stno ptoftsa od nremogokopnih magnetov Je pa rao «tvar op* stik Kdo se šs spominja, ko je ukazal w*st«noreland»kim pre-moffarjem. naj ao vrnejo na dete? Denarja nl vsč, je naznanil aa vsdrlevsnje sUvke. ln je šla organizacija rakovo pot. Pa ne le v Penni, Uko se je dogajalo vsepovsod. Sedaj si je privoščil Illinois in je nameraval nekaj sllčnega storiti, a ee mu je poickus izjalovil. Levvis je dokončal svoje delo v IHiM-su za vselej. Pa tudi v Illinoisu ga bodo nekatori s solznimi očmi prav bridko pd^Ntiali — namreč njegovi agentje, ki so M-11 na njegovi plačilni listi. Pomniti moramo, da Je bil S. Lewis vseskoz razdlrač, od pri-četka do sedaj, pa čeprav se ne-kateri zanj ogrevajo. Ce je kje še kaUri njegov pristaš, naj se oglasi v Prosveti, tako da se l>o-mo seznanili z njim in da borne vedeli, če smo res v temi sli na svetlem. Ko je John Lewis prevzel vodstvo UMWA, je bila dobro finančno podkovans, tako tudi na članstvu. Vsega je bilo v izobilju. Od leU 1919 pa Je sačela pešati in to z vaakim letom bolj, tako da danes ni več zdravil zanjo. In neCuo dolgo, ko bo tudi drugod za vedno pokopana. Illinoiski premogarji nismo n# mezdi ničesar pridobili, izvoje-vali pa smo zmago s tem, da i-mamo novo unijo, kar je pa vsekakor večjega pomena kakor mezda. Kajti o mezdi bomo lahko drugič govorili, čim bo potekla sedanja mezdna lestvica, ker imamo solidno organizacijo, potom katere se bomo pogajali. Langerholc želi, da bi illlnoiK-ki premogarji prišli organizirat rudarje v Penno. Ce se najn tukaj poizkus Umeljito posreči, se lahko pripeti, da se Še vidimo. V začetku leta 1988 se bo vršila mednarodni konvencija v GlHes-l le ju, SI. Odprta bo pot vsem neorganiziranim premogsrskim poljem, ds se bodo lahko pridružili k Progresivni premog*f*ki uniji, in Ukrst bo gotovo fcudi Penns zastopana. Louls Mahkovtz. Položaj farmarjev Gleason, Wls. — Po več mesecih molčanja želim opisati pa-, še razmere. Citara novine jksH-kor ml prosti čas dopuščf, ps jako malo dopisov pride v Pro-sveto iz farmarskih naselbin. Mislim, da so vsi preveč zaposleni z delom, ki ga je zmerom dosti na farmi; premišljujejo o sedanjih časih, kl so res ipu-lasti. r Položaj farmarjev in sploh vseh delavcev je jako krut, vodi nas v neizbežni prepad. Ako se časi ne izboljšajo v kratkem, smo neizbežno zapisani pogubi n farme bodo prodane ena sa drugo ss jsko msjhno vsoto de-nsrjs, po krivdi sedanjega »si-stems. Ali se ne bi mogli fsr-msrjl organizirati in se združiti z osUlimi fsrmsrji v WIscon-sinu in sploh v celi deželi v fST-msrsko ligo Ur delati skupne z ostalimi fsrmarjl, ki so že v or-gsnizsciji? Na U način bi preprečili razprodajo farm, v mejah posUve, zaradi davkov, tako da farmar ne bl bil izgnan lz svojega doma sa majhno vsoto densrjs, kl gs ne more pls-čati ped sedanjimi nečloveškimi razmerami, ki tirajo ljudi v obup. Dokler se časi ne znobrne- K Bi ' TI 'i jo na bolje, če se sploh bodo kdaj pod to uredbo, skoraj nI mogoče, in ta sUlno. Nisem'proti pUČevanju davkov, ker vem, da nobena dežela ne more biti brez davkov in ne more obsUti pod Uko uredbo kot je sedaj. Nekdo mora dati. da lahko drugi vzame. Mi nič ne dobimo in ne moremo nič dati, in tudi od nas ne morejo za-hUvati. Plačeval sem redno davke do sedaj, sedaj jih pa ne morem, ker sedanji sistem mi jih nie^iopulča plačevati. Sedanji sistem je krjv, dn jih ne plačam, ne jaz. Dohodki lanskega leta se biir jako pičH, zraven pa šte gjiAa, Uko ds z živino je bile in je, skoraj več stroškov kot dohodkov. Delavci - proletarci, združimo se in delujmo za dobrobit nss zatfranlh. Kot večletni farmar vidim, kako se ljudstvo muči od zoro do mraka samo za borni vsakdanji kruh, za obleko pa ne osUne nič. Flika vrh flike kot zelnaU glava. Vprašam čitaUlje PrpsveU, kam se steka preostanek našega dela in truda? V nenasitno žrelo kapiUlizma, ki nima dna. Živel je v bližini sosed S. K. Prodal je kravo oziroma meso od krave ln peljal k mesarju. Dolžan je bil nekaj mesarju in groceristu. Hotel je poravnati svoj dolg s kravo. Pa je farmar hoUl, da mu odseče mesar zadnje sUgno od njegove krave. Pa je mesar izračunal, da mu farmar še nekaj dolguje. Farmar je bil jezen. Kdo pa ne bi bil? Kako je vendar mogoče to? Tebi pustim tričetr mesa od krave, nazaj vzamem samo en četrt?" "Je tako," je odgovoril mesar, "ker Uko kaže račun sedanjega časa. Ce meni ne verjameš, računaj sam." "Daj nazaj moje meso, ne bom vsaj dolžan tebi na meSu, ki sem ti ga pripeljal." Mesar pa ni hotel nič slišati, samo rekel je, da to je kupčija in da Uko sU se tudi podogila in Uko mora tudi o-stati. Farmar se je peljal s praznim vozom domov in napravil nov dog v prodajalni, ker je mesarju pripeljal več sto funtov maa. f f H 9 J „ fM o Da, jako čudho je, pa je resnično. Ali se ne boš še trpin zdramil b-trdnega spanja? Odpri oči, da bo* videl kdo te biča. V tukajšnjih novinah sem čital, da se kvfcve sedaj predajajo kar po sedemdeset centov, kakor ko-keftl. Vidi se, da kapitalizem se pogreza v močvirje in blato ga benpokrilo. Delavec, ne obupaj v današnjih kritičnih dneh, ker tudi tvoje moči je treba za svobodo. Sonce bo zasijalo za tvoj dolgoleten trud.—Louls Drobnič. POITOELJEK, S. DECEMBRA Čarovnlštvo^ie pomaga Mitwsukee, Wls. — V lepi 5? venaki t»krajini na Notranj akem je nekoč živel kmet, ki se je imenoval Lovfo Mahne. Imel je prilično lepo posestvo, srednje veliko, s malim gozdom, govejo živino in par konj, s katerima je vedno prevažal različni materijal, da je tako zaslužil sa najpotrebnejše sa sVoJč veliko družino. Ker je bil Se drugič * žen j en, je njegov« družina štela 16 otrok, oziroma bf bfls štd-la, ds mu niso še v nežni mladosti, štirje umrli. Sedaj so menda iifcitotoini iir- Čiščenje krajine na R«bt kl ja js rsgfcjai vihar. Uko Išče mrliče v Rastlinska družba Rastlinska biologija je še zelo mlada vedi Ne bavi se s posamezno rastlino, temveč s 8trn! oU il«.XL. ir___, . ou u»- - -F*4»raUd Platu*aa- Bela hiša dsbf žensko taisflco Miss MargueriU UHand, Ujhi ea Fr. D. RoowsvelU, bo prva naka v tsj službi v pHednednl škl palači. r<. že vsi razkropljeni pO vsem svetu, razen enega sina, ki je ostal na domačiji, kajti za vse ni bilo prostora doma. Takrat so v šolah zahtevali, da je vsak šolar znal na pamet dobršen del ali pa ves katekizem. Cerkvi je šlo za trdno vzgojo v veri, Uko da so šli odrašče-ni fantje in dekleU v svet pripravljeni, da se ne bodo z lahka otresli verskih dogem. Lovro se je trudil, da prehrani svojo veliko družino in doraščajoči otroci so mu pomagali. Pri goveji živini ni imel sreče. Sin Janez je -šel pozimi s šumskimi delavci v gozd. Star je bil 18 let. Pripetila se je nesreča in, Jartez je osUl pohabljen za življenje. Veja posekanega hrasU ga je udarila Uko močno na glavo, da je fant zgubil govor. Sam sem bil priča te strašne nesreče. Janeza so prepeljali domov. Kmalu se je raznesla govorica, da je nekje na Sujerskem neka čarovnica, ki ima Ukšno moč, da ozdravi vsakega bolnika in vsako bolezen. Pa so peljali tudi Janeza k nji. Tam je osUl tri mesece, nsksr se je vrnil slabši kot je bil prej. Seveda so vseeno morali čarovnici plačati 300 kron. Ko je bil Jar nez 23 let sUr, je šel k zdravniku, kateri mu je svetoval, naj gre k specialistom v Ljubljano ds gs ozdravijo. Ksjti njegovs desna stran je bila vss parallzi-rana od udarca na glavi. Janes se je odločil, ds se pod vrže težki in nevsrni operacij v ljubljanski bolnici. Tri mesece po uspeli operaciji je Janes že l&hko z desno roko pisal, kajt vračati se mu je začela moč in bil je na poti popolnega okrevanja. Po šestmesečnem bivanju y bolr\ici se je Janez vrnil domov zdrav, dasi ni bil nikdar več trdnega zdravja kot prej. To Je bilb tudi vtrok, da ni mogel pozneje v Ameriko, kamor si je želel kot tisoči drugih mladeničev, kl so šli Iskat srečo v obljubljeno deželo, s msloksteri jo je nsšel Janez pe je osUf ns domačiji o-Peta LovreU, kjer sedaj gospodari in dela.—Joseph Ule. Izključeni dijak sprejet v šolo pogojno Chičago. — Ce bo "priden", bo Mitton Galatsky lahko zopet pohajal srednjo šolo, lz kaUre je btf^tk^UČen, ker je demonstrativno feSpustil miliUristično šolsko pftflfUvo ns dsn premirja O svojtti političnih in ekonom-rfkih doktrinah, ki ao nekon-veadftnsdn*, bo moral molčati. turo rastlinske družbe. V gozdu tedaj ne viJi samo dreveea, temveč tudi plasti grmovja zil m mahov, ki so lastne vsakemu gozdu VssS rastlinska družtas ksžs namreč svoje lastne £ rakterne vrste. Ce dobiš n. pr. v smrekovi gozdu rastlino ki je karakteristična za bukov gojJ tedaj s lahko prepričan, da ta sm^ni iotd ni zrasel tu po naravi, temveč gk je T sUvil človek na bukovi poseki. Takšni pomiki v nabavo imajo svoje senčne strani, kajti po-gozdOvanje »ma veliko večji uspeh, Oe u, va tiiravno razširitev rastlinske družbe Rastlinska sociologija proučuje tudi razmer ' je med rastlinsko odejo in lokalno okolico ter dobiva iz tega absolutno zanesljivo podobo lo kalnega podnebja. Nadalje skuša ugotavljati zakone nasUnka in propadanj rastlinskih družb Kakor slede v človeški družbi mlajša pokolenit SUrejšim, tako sledijo tudi mlajše rastlinske družbe starejšim in gradijo na njih podlagi Praktični posledki takšnega proučevanja ni-so majhni in smo mimogrede že namignili na korist, ki jo more imeti gozdarska stroka po poznanju zakonov rastlinskih družb. Le za neki kraj naravna vrsU gozda more v tem kraju najbolj uspevati, če najde v njegovih tleh sebi najbolj ustrezajočo hrano in more proizvajati sile, ki ga ščitijo pred škodljivci. Graditelji zaščitnih naprav zoper plazove, hudournike in rečne poplave se bodo tudi lahko s pridom oko-ristili z izsledki rastlinske sociologije. Odprta pobočja je treba n. pr. včasi v kratkem času spraviti v bujno rast, da se zadrži premikanje tal. Najbolje in najhitreje se da to doseči s poznanjem domačih trav in grmov, ki utrjujejo tla. Utrditev peščenih nasipov se tudi ne more izvršiti tja v en dan s poljubno meSanico trav. Da more imeti tudi pojledelstvo največjo korist od mlade znanosti, se razume samo po sebi. Otočje zračnih vrtincev Nobenega dels zemlje ne obiskujejo uničujoči zračni vrtinci Uko pogosto kakor Karibsko morje z njegovim širnim otočjem Velikih in Malih Antilov. Med tem otočjem in ameriško celino predsUvlja Karibsko morje skoraj celinsko morje, in sicer še vse v tropskem pasu. Ta lega pospešuje nasUjanje vrtlnčastih viharjev, zlasti spomladi in jeseni, ko vpadajo vanj mrzli zračni toki s severnoameriške celine. Velike temperaturne razlike ob teh prilikah ustvarjajo tiste tornade, ki otekajo samo na sebi v nerednih, a pretežno vendar južno-severnih smereh preko Antilov na tisoče kilometrov daleč do celine in osUvljajo za seboj samo grozo ln razdejanje. Eden najhujših Urnadov novejšega časa se je primeril sfedt septembra 1928. Nastal je v vodovju južno od otoka Guadelupa in je šel preko Portorika, Bahamskega otočja in juine Floride, kjer je razdejal glavno mesto Miami, vzdolž obale proti New Yorku do Bostona, kjer se je obrnil na Severni Atlantik. V petih dneh je U tornado predivjal preko 5000 km dolgo pot in njegovo delo bo marsikateremu naših Čitateljev po tedanjih poročil še vedno v spominu, f«r L v Književne novosti Ameriški dndineki koledar za leto 1933. Uredil Frank 2aits. Izdala Jugoslovansks delavska tiskovna družba. Chicago, 111. — Cena .trdo vezani knjigi 76c. Več o tem delu drugič. Za danes toplo priporočamo to knjigo vsakemu, i Kriza v Ameriki. Angleški spisal Louis /Adamič. Tiskovna zadruga v Ljubljani 1932. — Trdo vezana knJWca, kl šteje sto strsni in • je 4. zvezek Slovenskih poti. Vsebuje štiri razprave (Obljubljena dežela, Razmere v Novi Angliji, Delavstvo in raketirji in SUvkanje pri delu), ki so fzšle originalno v Hsrperi magazinu in katere je prevedel Anton Debe Ijak. K prevodu je Adamič napisal kratek uvod. — O teh Adamičevih člankih smo že poročali in nekatere ponatisnili v angleški eijl Prosvete. Na mestu je le beseda o prevodu in reči se mora, da je dober. Prevsjslec je naredil pod črto precej opomb, v katerih razlaga rasne besedne zagonetke in druge zapletenosti v Adamičevih člankih. Zakon in Uobrfa ▼S* deficit federalne vlade VVlslIIngton, D. C. — Ob konca petih mesecev Ukočegs fiskalnega lets dne 90. novembra je snlfal deficit federalne vlade $?M,ilMŽ2. Skupni j s vn i dolg je zndlal bres mslegs ti milijard dtidrjev. V enem letu js javni ddtg narastel ss tri milljsr- iLJ.m1.lii "" «owrje\, Mew f orli. ^ SUrlingski funt js eptft padel v soboto štiri cente In obvfeel na $8.25. potem ko ss je prejšnje dni dvignil ss pet • ntov. Kanadski dolar je padel ns 86e. Zelo je padel tod! jspn-ekl jen. V Upekem časopisu "Philosophie und Lebee se bavi dr. Buttersaek s problemom zskons v luči biologije in pravi med drugim: Ce bl vrnili zakoncu, ko je isvršil svojo biološko nslogo, prostost, bl si msrsikdo ursvnsi svojo vedenje po tem že med skupnim življenjem. dočim si dsnes misli: Uhko U mu«» po mili volji, saj mi ne smeš uteči. se nihče preveč lahkomiselno ne poslužuje te pravice. V Uku let stopi ns mesto ljube"" navada in navada js trinog. Vprašanje zakotja pereče vprašanje. Patentne rešitve, kiJ» veljala sa vss primere, nimamo in je nikoli Imeli. Kajti vedno stojimo tu pred računi s samimi nesnankami. Kar imamo, to fike, kl ne ostmajo vsč. Ksr potrebuje^ jasno sposnaajs vseh dsnih njih nalog. 8amo na zdravem i zdrava država. činiteljev ie konu temelji Is L ganda, ki mala hndiča ns steno. V Ameriki Socializem" Je velik predsodek proti b-edl "-ris'«- # Ljudje ne vedo. kaj to pomeni in fpm J^ Obleci Jim bistvo te bsesas z "smsrikaatssfšr. pa ss bodo navdaj gre. ne sa bistvo. Večolemjutn PONDELJEK. 6. PaCaHBRA. drugih modusov, ieheje, 4» človeške volja nl svobodna. Ljudi« samo mislijo, da so svobodni, Vesti iz Jugoslavije PK08VSTB (brini psreRls la JagealavtjeJ cpsT DVA PONAREJEVALCA M PRIJETA unofi ponarejevalci rfJBTpe vseh krajih Ljubljsna, sredi novembra. Odkar je Narodna banka dala voromet srebrne novce po 10 in m Din, slišimo o ponarejanju i-:tih z vseh strani. »Niti mesec dni niso bili novi novci v pro-Ztu ie so se pojavili faJzifika-t? Pravijo, da jih je aelo lahko ponarejati. In zdaj skoroda ne mine dan. da ne ta čftali o novih fateifikatih. Pojavih so se na Jesenicah in pojavili so se v Poljčanah, pojavili so se v Novem mestu in pojavili so se v Ptuju, ponarejajo jih pri nas in ponarejajo jih v Srbiji, Vojvo-Jjnji, na Hrvatskem — po vseh krajih dtfave, ker je pač povsoo huda beda, ponarejanje teh kovancev pa lahko. Ce te pa zalotijo in zapro, si za kakšno leto preskrbljen s hrano in obleko. Zato si mislijo: Ponarejaj mo!— in delajo lepo dalje. Povsod tudi takoj uvedejo preiskavo in orožniki lovijo ponarejevalce. Ponekod jim uspe, ponekod ne. Tako jim je v taki zadevi uspelo v Suhi Krajini, v ob-dinah Smuki in SUri Log. Tu so »e pojavili v manjših količinah kovanci po 10 Din, ki jim je bilo hitro opaziti, da so ponarejeni. Pred nekaj dnevi je raznašalec kruha Josip Fink oddal dva taka "srebrnika" pri nekem trgovcu. Ta je zadevo naznanil orožnikom. Ti so prijeli Finka in ga vprašali, odkod je dobil U denar. Ta je povedal, da mu jih je dal posestnikov sin Adolf Koenig iz občine Cirauki. Ta pa je izjavil, da je dobil te novoe najbrž na iužemberskem semnju. Nafcad-nje pa so le orožniki izvršili preiskavo v Koenigovi hiši ter našli v zapečku mavčev model za vlivanje 10 dinarskih srebnih novcev, dalje enak model sa vlivanje enodinarskih novčičev in model za 50 parske novcč. Našli so tudi večjo količino svinca in aluminija. Ob tej najdbi je Koenig priznal, da je a prijateljem Fin-kom vlival novce ter jih spravljal v promet. Skupna vrednost denarja, ki ga je spravil v promet, ni velika. Oba sU bila aretirana in so ju odvedli v novomeške zapore. Poslanci izstopajo. — Vsi poslanci sedanje skupščine so bili izvoljeni na edini listi, listi generala Zivkoviča, ki je bil takrat ministrski predsednik. General Živkovič je dal tudi ustanoviti edino politično atranko. Razumljivo torej, da so poslanci morali postati člani te stranke, ki je u-•tanovila tudi svoj poslanski klub. Po odstopu generala Žlv-koviča pa poslanci niso bili več vezani nanj kot nosilca liste ln so začeli izstopati h poslanske-ga kluba državne stranke. Zadnje čase je spet opažati zmerom številnejše izstope poslancev iz tega kluba. Izstoplvšl člani nameravajo usUnoviti svoj klub Jugoslovanske ljudske stranke, ki bo v opoziciji proti vladi. Nekaj hrvatskih posUncev pa ima ž« od odstopa Zivkovlča svoj Hrvatski kmečki klub. plins. Ko je zvečer stopil Godec v sobo, so gs plini mahoma omamili. Zgrudil se je in za-snul v smrt. Njegov brat, zaposlen istotam, ga je pogrelal in šel iskat naslednjega jutra. Našel ga je mrtvega. Uboj pri Višnji gori V IvanČni gorici se je v nedeljo zbrala v Karlingerjevi krčmi družba fantov iz Rogovila in Mekinj nad StLčno. Avgust Zlaj-pah je z nekaj prijatelji sedel za mizo v družbi treh deklet iz Mekinja. K njim so se pridružili še kasneje došli fantje, med njimi 20-letni posestnikov sin Kuhelj iz Rogovila, uslutben pri gostilničarju Jakošu v Ivančni gorici. Sedeli so za mizo skupaj, pili in se popolnoma prijateljsko pomenkovali. Nikake sovražnosti ni bilo opaziti med njimi. Ob policijski uri so vsi odšli iz gostilne ter postsli na cesti. Medtem pa je Kuhelj spremil vsa tri dekleta v Mekinje. Z njim je šel tudi fant Mišič. Ko sU se vrnila pred Karlingerjevo gostilno, sta našla ostale fante še tamkaj. Kmalu nato sU mirno odšla proti domu skupno Zla j pa h in Kuhelj. Kmfclu neto pe so o-stali fantje zaslišali neko stokanje. MiŠič iz Studenca je ako-čil za Zjajpahom in Kuhljem Ur nedaleč od gostilne našel Kuhlja ranjenega na tleh. 2lajpah je stal poleg njega, v rokah je dr žal majhen žepni nolič. Kuhelj je še dejal: "Pojdi po zdravnika. Zlajpah me je z nožem l" ln se nato onesvestil. Fantje so ŠH Iskat zdravnika, a ga niso našli: zdravnik se Je mudil v Temenici, kjer so oklall posestnikovega sina Ignaca Zajca. (Sezona novega vina!) Zlajpah je po spopadu osUl poleg ranjenega Kuh lja in se na nasvet ostalih fantov sam napotil k orožnikom v Stično ter povedal, kaj je storil. Ker ga orožniki poznajo, so ga samo zaslišali in ispuatill. Ku helj pe je ne cesti kmalu nato izdihnil. Kakor je ugotovila sodna obdukcija, je 2lajpah z žepnim noŽičem zabodel Kuhlja na- mena Vač. Dne 16. t m. so ga o- Dr. Vlad. paslli ljudje, da je poeedal nad proga pri Zalogu ne prisojnem mestu la mrk buljil predse. Zvečer je stopil na progo Ur legel tako, da je nastavil vret prav na tračnico. Beograjski brsovlak mu je glavo dobesedno odrezal. V Žepu samomorilca so našli tudi briUv ter vrv z zanko, po čemer je sklepati, de je pred samomorom ugibal, kako bi se u-bll: ali bi si prerezal vrat ali bi se obesil, ali pa bi si prereasl žile na roki in potem še obesil, a-U pa bi legel pod vUk. Storil je zadnje. Samomor je akušel Izvršiti že pred leti nekoč. Tekret se je pri kašeljskem mostu vrgel v Ljubljanico, kl pe ga je pil t va Ukoj spet neplevile ne breg. Umrli eo: v Hrestniku bivši upravitelj steklarne Anton Ko-Šlr, v ljubljanski bolnici učiteljica Pavla BoŽičeve, v Ljubljeni Ane Kreschowitz, v Bolta-nju ob Savi nadpreglednik finančne kontrole Miha Pleteršek, v Ljubljeni Iven Doberšek, zasebnik, v celjski bolnici pe na slednji: občinski revež Matevž Levrin od Sv. Krištofe nad Laškim, 37-letna rudarjeva žena Karlina Topolškova is Zebukov-ce, 92-letna posestni kova hči Roža Tacarjeve ie Kranjčice pri Rt. Juriju ob južni železnici. Nad Boh Umi Jem ao kolje gora Za Komarčo ob Bohinjskem jeeeru stoji dokaj vteoka skalnata gora Pnftič, ki jo poenajo vsi C' Inci. Ta gora zbuja zadnje med Bohinjci in turisti mnogo strahu. 2e pred dvema letoma so namreč opazili vrh te gore mpokllno, kl pe je bila majhna In so jo planinci enosU-vno preskakovali. Zadnje čase pa se U razpoka širi In meri zdaj že okrog 4 metre. Preskočiti jo je torej nemogoče. Poleg tega pa je raspeka dolge kakih 160 metrov. Tako ae počasi vsa gora kolje na dvoje In velike nevernost je, da utegne nskega dne pol gore zgrmetl v dolino, posebno če bl prišel kek potres. To bi bila velike kaUstrofs; nevarnosti so Vse vile v dolini, hoUl Zlatorog ln bohinjske lektrarna. Pričakovati je, da bodo geologi pregledali Uren ter pomagali do potrebnih tfkrepov, Redukcije v Hudi Jgail. — V rudniku Huda Jama pri Laškem SPI NOŽA revnost v srce, ki ga je sicer ze-___ lo malo ranil, a toliko, da je Ku- j* bilo 16. t. m. odpovedano delo helj tej rani podlegel. Zlajpah nad 100 rudarjem, W je med nji Izjavlja, da je prišlo med njima m\ tudi mnogo družinekih oče do kratkega prerekanja. Kuhelj tov. Tudi v Rečiški dolini Je čim ga je mislil napasti, Zlajpah pa dalje več bresposelnfli. Je poUgnil svoj nožič in sunil, Huda nesreča, ne da bi mislil, da uUgne biti | _ p^^kt šišenske tvrdke rana smrtnonevarna. Med njima je prišlo do prepire najbrž zaradi deklet iz Mekinje, ki jih Je v Lutz je na Celovški ceati v Ljubljani z vzo silo zapeljal v vos neke mlekarice. Konj se Je bil krčmo dovedel Zlajpah, domov ipMni ln skočil v stran, pa Jih je spremil Kuhelj. Lahko BMvnpfTp^d motoelM. Pro-pe tudi, da eo bili fantje vinjeni, | kuHgt Iva„ Rupent j« padel ita dasi vsi to Ujijo. V pi jenoetl ga je ubil V Brezovcu v Halozah se je zgodilo, kakor poročajo iz Ptu-Viničerjev sin Ivan Sampo-ec se Je odpravljal zvečer na o- Skoro ubila aU ga. — Iz Ptuja poročajo o poboju v vinogradu posestnika Blaže Podgorška v Veliki Varnici. Tam eU bile zaposlena posestniška sinova Je-in Matevž Kozel. Proti dese ti uri zvečer Je prišel po cesti nekoliko vinjeni hUpec Andrej Ktermecld ter izzival oba Koelo-v« fanta. Tadva eU Ukoj skoči-!a nanj, MaUvž ga je po4rl s ko-lf»m na tla. Janez pe ga je začel obdelovati z nožem. Hudo ranje-n<^a in nezavestnega eU ge na-^vlekla v vinograd Ur Um-pustila ležati. Zjutraj Je ne-*koro izkrvavelega Strmecke-[k lastnik Podgoršek In ga ta-k"i dal prepeljetl v ptujsko bol-"<">. kjer bo poškodbam najbrž l*>dlegeL Plini ao ga zad*ilL — Zgc J"0 se je V ljubljanski SlŠk *J približal v črn kar- sUnca Je abaolutna, neakončna,! s edekvetnlmi idejami. Inadek- L |t i..,^ v klltwro večne, nedeljive, | I ®ksperimentlral pri iS nea napravijo sa aužnje nažih strasti. Zato JS aa Življenje nej* bolj potrebno, de gojimo svoje Zidov itrt ker nj o^eono, oa v..-, slZ^Z IVI cev "®vldne žarke, m rja resllčno bitje. SUvke, de stoji tudi naša sreča. Največje ., uJu-iNij-ie «a bari! Je samo en Bog in da je samo sreča m smoter našega življon- ^Kujejo na barij. 1 je jo apoznanje Boga, ki jo pravi Kemik Falberg vzrok vsega (nature neturene) jo nekega dne v svojem labora-in e tem sdružene ljubezen dol toriju jedel z meslom nemezan Boga (amor del Intellectualls),] kruh, ne da hI si prej umll ro-Tako premagamo streetl ln do- ke. Hipoma je začutil v ustih in-sežemo notranji mir v ssvestl, tensivno sladek okus. Preiti kal končno Ttributov O^Uoeti). Od I <*» «»<> ^ (*tom) neekončnoetl. Je kruh In maslo, ps nI nažsl nI-teh spozns človek samo dva: V soglsaju e Umi načeli so tu- tuw. prelskal jo roke ln ugoto-maUrijo ln duha. Oba sU popol- di politični noaori velikega ml- vil ns njih presladek prah In g ^ma ^ ae^a^nTC -leoe. Ker emo vsi ljudje po du- hedaljnjim Iskanjem je odkril to ne obvede niti maUrlja duha. hu in maUrlJl otroci iste suh- P Wt kl Jt danes snen pod niti duh meUrije. Ker pe tU »tanoe (Boge)* smo tudi enako- imonom saharin. msUrlja in duh atribuU UU pravni. Zato je Rpinosa odločen substance, ee ne isklJučujeU in assprotnik vsakega nasilja in nasprotujete. Med njime vlada borec ss človeško dostojanstvo] popolno soglasje: vsakemu tudi v medseboj ni zveei In odvleni drug od drU- Gre. Zeto niso svobodni, rasen Ikor Imejo moč, de se ohranijo. Tak modus je tudi človtk. Ka- v agitaciji sa isvoilUv Roosevelta. OoUvo je, da bodo Voailo bres vprpgs, Tobine {»odpirale vse dtlavtkt u-avU, šaleaniee, je srevolucloni* hlje, ako ga bo Roosevelt Imeno-ralo vss nsAs življenjs ln jo oo- val sa člana svojega keblneU, stslo eden lemed temeljev nele- ker se bo nejbrš zgodilo, ge časa. Resnice pa Jo, da je i- Oreenove lajava Je bile odgo-mel že rimski ceear Komod v 2. vor ne lUvilne vprašanje, v ka-stol, po našem ŠUtJu vosllo, kl Urlh oe ge je posivelo, naj pove, ss je gibalo naprej s pomočjo | ds-li ss bo poUgeval sa posidjo V svojem Tek monus je tum mvea. ^a- ^^^ kelssnog« msha- delevskege UJnlks , TJTi. niema, v stsrevsškl Aleksandri- odgovoru je Oreen omenil pokoj ti modus riružuje* človiNi dt«ia | Jt ^ ^ ^ nw Oomperoe, kl jo ob priliki, vosllo, ki ga je gnele pere — to- ko mu Jo bile ponudona posle I-ftj predhodnike neče lokomoti-1 je v keblnetu, dojel, ds jt on vo. predsednik Ameriške federacije, LtUtal stroj kar on smatra sa večjo čest kot (In sicer kot savestno mišljenje) ln meUriJo, kt eU po ovojem bl-otvu isto. U dejstvo, da je človek semo modus In eeredl toge odvisen od substanoe (Boga) ln ker ne poznajo notranje svese vseh stvari. Tudi nsJH pojmi e dobrem ln slebem, o popolnosti in nepopolnoeti so smotnl. anj primerjamo namreč etveri med seboj po subjektivnem merile. moč ItUlčtva. Nekoliko pothtjt tik pred seključkom konvencije, Js stopil pred Jevnost tudi slev- kl je ponovno isvollls Grssna in rti sllksr Leonerdo de Vlncl s I vso drugo oUro uradnika Ame-podobnlm načrtom. rlške ddsvske federacije, Ns zsključnl seji je bil izbran Waeh- . ._____* IMa ,>,,uai.i o^a^m- 1 *8 U pričakal br-sovlaka V Podgradu pri Zalogu je najel železniški odhodnik 16. t. m. zvečer ob progi moško truplo, ki mu Je bila ^ kan. ghjra,ki i«. Mala med tračnicami. Obhodnih je takoj šel obvestiti ve^llke orožnike, ki so v nssrečnlku tpo-znali brseposelnega tesarja V\o-rijane Brstuns, vo domače ja-vlržkov. Pokojni Je bil zeto do- berdeUvec.tedpsseJe odajaJ pijači. Zaradi brezposelnosti Je • *'> nsmreč sušili s kokso- zadnje čase obupava! to p8§8-V|rni i^mi, pe se je v zaprti|.to govoril, da ee bo ubil. her •"bi nabralo precej strupenegn nima življenje ssnj nobmegs po- ki se hkraU skočUI In ss peUpM e OU leno'as bsvi Soinoza z za- It ,fum]1 P^l ISSSu I ^ v\"rediostl okrog ^08b'ru-znsvsnjsm ^Id^smir In^ lil ^^ £ ^tTf^l Vtfc ti. Kar sssnavemo s telesnim. J*** ^ ^6S)I^V^TAIt ——pred nsltm štetjem. Uvgkt ft4#rte|je ln B. M. No- Ariemall Skele, UJnfk ieU organieeclje, ki dajejo pe vmetu kovenoe naj- škrbnlka sapuščine, sU sklenile, reellčnejže stvari, sladkarije, I Is se sepuščine porabi se spome-tnamlce, jsdlls, pijsčs itd., so msUrl Jones, ki bo pteUv-rum naših dni —> toda V sta-jUtn v Rprlngfleldu. ri Aleksendrijl so Imeli še pred vpedom Rimljanov evtomet, ki Je sa določen denar servirel do* ločeno količine vode Da se semlja vrti ne pa sonee t vsemi drugimi zvezdami okoli zemlje, U je v I, etel. pred nečim štotjem vedel Refteire, 0, — John Bori ah, star 48 let, ruder In veUren sve-vojne, je sednje dni ponudil svojega desetletnega sine Sdrtvnlkti v plačilo računa v _ snesku $88. Račun, js se oskrbo !• mm, |iim a»iw mm+jwww i , ^ — 4 imimiihm stiriih že gfžkl ačenjak In sstronom ' ' Aristarh, V njegovih spisih nam «8***t8sl8 '"t** je ohranjen U nasor, s katerim | "^"J^^*?*! nl hotel asatopHI v jevnestl. nft J« odklonil poravnavo U vr- RUktrilus žamlas to pripisujemo izumlUIJsksmu ge-| ig^iug hll na ni Ju Edisonu. Obe stvari sU le prsj liumHs Anglež Grove In Prancoe Crosse, e pariška akademije snanoetl, ksUrl sU U i-bsms predložila, jo 81 Is. Chicago? oN* V prvih enejetfh tdgTleU je bilo 18448 HIŠ ta etovMšš prisilne podanih (forselosurea) ee dolgove v okraje Coek. kl obsega OMtage in okolico. Vaa U poaoatve m fi!i. nastopil kak pevec ali goslač ls španske dežele. Poslušat so ga šli večinoma tujci, ki ao po kakih opravkih slučajno hodili akosl mesto, od domsčinov pa prsdvsem profesorji ln profesorice, da bi dali dober zgled dijakom, nekaj nepoklicnih kritikov in mlada dekleta, ki so hotela isrsblti u-godno priliko, da pokažsjo svoje nove svilene obleke, v tsnkem polkrogu začrtane obrvi ln a temnim karmlnom prevlečene ustne. Nekstere so zasedle mesta v parterju (n so bile aelo glasne, druge so poslušale lz lož, tretje pa so akoro pozabljene sedele ns galeriji ln pri arcu In v duši jim je bilo težko. To ao bile tiste, ki so to pomlad vprvlč zagledale enega namega belega metuljčka. zakaj metuljčki ao, kakor po vnem avetu, tudi v tem kraju uravnavali usode mladih dekllžklh are: One, ki ao pomladi prvič zagledale belina, ao bile za vae leto obsojene na samoto in zapuš-čenost; one. kl so zagledsle gručo svetlih metuljčkov, eo vedele, da bo veliko ljubimkanja in laskanja to leto, čeprav tistega e-dlnega Izvoljenega že ne bo: blagor pa onim, kl so ugledale enega samega pisanega metulja! Te so gotovo še to leto poetale srečne neveste, te se niao poročile kar n« hitro. Zgodilo pa ne je, da Je neko po-mlad prišla v to men to tuja deklica'služIt. Poalml sts JI ae ta-mrzlimi šipami v kletni sobici u. mrla oče in mati in ker jI ra* srn belih In modrih rož v lončku ln napol raapadlegn pohišt- va nista zspustlla ničesar, si je obleke in mašno knjižico zavezala v drobno cullco, staro opravo prodala hišnic! za bori denar, lonček z rožicami vzela v roke, zmolila Še dva očenaša na grobu svojih staršev, nato pa ss odpravila proti mestu. 'Tam je veliko hiš in veliko ljudi," si je govorils. "krpala bom atare o-bleke in nogavice, saj sem bila dela vajena la mladega, pa se bo že živelo." Ob reki ao jo dohiteli meatnl fantallni. Kričali ao sa njo grde priimke ln eden je zahičal težek kamen. Nl pa zadel, aamo lonček ji je zbil iz rok, Uko da Je z rožicami vred zakotni 11 v tuhnjeno reko. Hudo ji za rožicami, ali nekdo ji petal v srce: Oče in--------- čete, da bi težko ('replajt ps nosijo erečo! Deklici js postalo takoj lažje pri srcu, ta kaj sposnala je, da oče ln mamica še vedno akrbiU sanjo in ko se je Uko oarla krog sebe, jr nenadoma sapaalla. da je prišla še pomlad v dodalo. TTava Je zeleno pogledala po o-brežju, v grmovju eo ee oglasili ptički, sonce Je posijalo tako mehko in dobrotno, da je kakor v sanjah razprostrla roke in vadihnlls: "Da. sedaj pa že čutim. da prihaja areča!" V hipu pa, ko se je hotela skloniti, da bl utrgals nekaj zvončkov In vi-Jollc. je priletel mimo po zraku — metuljček. Prvi metuljček pomladi! De. ne gruča svetlih metulj*-kov, en sam je bil. čisto sam na praatran«nj zrle nem obrežju* ampak — bel, tako zoprno bel.., "Kaj je to sreča T je vzdih* nlla deklica, ai otrla veliki eotei, ki aU ji grenko pripolzeli preko svetlih ličec, in se še enkrat o-zrU sa metuljčkom, ki se je kakor nalašč igral z vijolico ob njeni nogi. Tedaj pa je aapnzila, da ni čisto bel, da ima na vsaki pe-roti široko, črno progo. AU je bel ali je piean? Na levo uho ji je nekaj šepe-Ulo, da črne proge pomenijo še celo nesrečo, na desno ps, da je metulj, ki ima proge, pisan. Da, da. Saj je piaanl Torej bo morda v mestu spoznala ženina, ki bo šel ž njo »kozi življenje in morda bo potem vae lažje. Morda jI še po hišah krpati ne bo treba in bo ssmo zs svojega gospoda kuhala, šivala ln pospravljala. Kadar bo truden, mu bo pela pesmi, če bo bolan, mu bo z drobno roko hladils vroče čelo ; če bo vesel, se bo veselila ž njim in mu božala svetle lase . _ Misli ao se Ii rile kakor oblaki pod nebom. Jz ene jih je bilo sto. In vae eo bilo svetle ln vesele kakor žarki pomladanskega sonca. Tedaj je deklica prispele ns Glavni trg. Mnogo ljudi je vrvelo na vse etrani in bilo bi jo groza da ni bHo ž njo misli na črepi-nje ublUga lončka. Črepinje nosijo srečo! Tuj gospod se je zadel ob njo in ae mimogrede oprostil. Obstala je in ae ozrla za njim Mor da bo U? Eden bo! Metuljček ni bil čieto bel, imel je lepe, velike, črne proge! Najbrtl bo visok in viUk. Drobne korake bo delal in če se bo zasmejal, se bodo bleščali lepi svetil zobje kakor biseri. Z vogala so kričali veliki rumeni lepaki s modrimi črkami: Danes v Veliki dvorani koncert 8Uvni slovenski goslač. Gruča mladih deklet ee je pravkar razburjala, da letos ne nastopi Spanec, ampak Slovenec. "To že ne be nič posebnega", je rekla največja med njimi, "pa ker aem ai že dala napraviti novo obleko za U večer, naj bo." (Deklica je prisluhnila. Res škoda, da ne bo Spapra, jI je prišlo mimogrede, pa slednjič «— saj ona doslej pi slišale še niti Spanca niti Slovenca, ,ka j ve, kdo gode lepše. « . ..iS, Nocoj pa pojde tudi ona! Koncert.—Slavni slovenski goslač O, to mora biti nekaj čudovi to lapega: Kar takoj ee mora pobrigati za vstopnioo. Potem pa že še stopi v kako hižo, da se dogovori zaradi dela. Človek bi v mestu skoro na vse pozabil. Gospodična v blagajni je imela svetlo polakirane nohte in temen pogled. "Kakšen sedež želiU?" je vprašala z osornim glasom. Deklici js zaoeUla beseda. Na to vprašanje ni bila pripravljena. Se nikoli ni takole kupovala vstopnice sa koncert. "Kaj še nlsU videli metulja letos?" je jeano vprašala blagajnlčarka. "O dat Danes sem ga ugledala, ko sem šla čez obrežje." "No torej! Kakšen js bil ?* "Nl bil čisto bel. Črne proge je imel." 'Torej bel! Galerija, številka enajst." Deklica je vzela vatopnico in se vsa osramočena okrenila. Gospodična jo je poklicala nazaj Posabila je plačati. O Bog! Tako prihaja aramoU aa s rs moto In .ko je ŠUls novce, je zapazila, da ji ne ostane prav nič več. Torej je bil le bel! Gospodlčns pri blagajni bo Uke stvari pač bolje vedela. OsUla bo sams ln zapuščena in le tujim ljudem bo krpala sUre cunje. Saj res! Se vodno se ni ozrle sa zaslužkom A kam naj gre? Ko ee je znalla apet na cesti so bile hiše bolj vlseke kakor prej ia UndJe so gledali bolj o. dumo. Tudi sedaj ae je nekdo sedel obnjo, a se le ai več oprosti in tudi ona ss al oarla sa njim. Stopila je v mrvo hiša H Da krpajo šahi. V drugI ims jo šivilje že na do- ilmmmmimm V tretji nimajo n« raztrgane-ga. frošiodlla je dve alfci vzdoH ia eno počet. Dela ni bilo nikjer, aamo trudna ja postala Uko. da ni mogla več naprej in spomnila ae je. da od rteraj avežer še ai saužila nobene skorjies. Za hip Ji je prišlo aa misel da M vrnila vatopnico ln al kupiti kruha. Ne, ne! Ha koncert pojile fn potem naj umre. Godba jo bo zazibala v svetle nanje in nič težka ne bo smrt. Tsm pa Jo že tako čakala oče in mamica. Nekje je udarila ura tričetrt. Treba bo stopiti. V veži se je gnetlo že polno ljudi. Luči so bile svetle kakor v nebesih. Pred visokimi ogledali ao si dekleU popravljale lica ln obrvi. Dišalo je po vijolicah, hijacintih ln španskem beagu. Deklica je bila vesela, da je i-mela sedež na galeriji. Kako bi ai upala etopiti v parter ali celo v ložo! Na galeriji Je bilo še najmanj hrupa in prešernosti. Stisnila se je v svoj kotiček, glede la na zaveso, ki je Užko, kakor dn se ne bo nikoli dvignila, visela nad odrom, in čakala, čakala. Tedaj je nekje zazvonilo. Luči so ugasnili in zsvesa se je dvignile. Na oder je atopil goslač ln se globoko priklonil. Ljudje so zaploskali. Deklici ja sasUlo srce. Prav tak je bil kakor oni gospod, ki se ji je dopoldne na Glavnem trgu oprostil. Lep, visok in svetlih las, ki jih je imel počesane na dve strani, tako da se je, ko se je sklonil, videla široka, svetla preča. Z odra do galerije je bil majhen prostor, deklici pa ee je zdelo, da prihajajo gUeovi iz nebes in da se bo goslač sam zdaj pa zdaj izpremenll v sinjo ptico in zletel skozi strop pod zvezdnato nebo. Kadar bo truden, mu bo pela pesmi, če bo bolan, mu bo z drobno roko hladila vroče čelo; če bo vesel, se bo veselila ž njim in mu božala svetle lsae. . e- , Ljudje so med aplavzom pričeli vsUjati s sedežev. Deklica se je začudeno oarla krog sebe. Luči so bili prižgali in zavess je zopet visela težko, da se ne dvigne več. Čudno, ds so ljudje še vedno imeli Uke oči kakor prej. In ko so odhajala, so si dekleU spet popravljala lica in obrvi. Kaj niso slišale pesmi? Ena ji je prav za hrbtom rekla, da s Slovenci ni nič. Drugič da ne pojde, če ne bo Spanca. Bog ve, kje je on? Goslač. A-11 je šel v nebo ali je osUl tu? Kakšne oči ima on? Bog ve, če mu je hudo, da U dekleta prav nič ne razumejo. Rada bi mu povedala, da ona razume in ds bo sedaj lepše življenje, odkar je Čula njegovo peaem. ., Goslač je v garderobi. S strahom in negotovostjo se je približala. Tedej pe se ji je pokazal atra-šen prizor: . , . Ves miren in z nasmehom v ustih je sUl ob sUni. Krog njega pa — o Bog! krog njega so se gnetla dekleU s kričečimi o-blekaml in narejenimi nasmehi. Dajala so mu nekakšne knjige v podpise^ se ^smejale fn vrtele krog njega. Deklica je že začutila, kako se ji vdirajo tla pqd nogami, a zbrala je poslednje sile, da se vrže nanj in ga ubije. Kadar človeka ljubezen rani, pusUne močnejši od leva samega. V tem hipu pa jo je zapazil gpslač in za-klical je z glasnim, zvenečim glasom: "Torej si prišla, deklica moja. Saj sem slutil, da sf tu. Saj si mi ti izvabila rajske glasove. Brez tebe bi moje pesmi ne bilo. Pojdi z menoj, da boš moja gospa za vedno in jaz tvoj vodnik skozi vse življenje." Deklici so roke omahnile takoj ob prvih besedah. Razširila je svoje velike sive oči in se bližala čudovitemu goslaču, kakor da bi jo vodila neznana aila. Komaj to je zapazila, da deklet že ni več bilo. Brez besed so se izgubile, Bog ve kam. Ko pa jo je goslač dvignil v svoje naročje, je zaprla oči in pozabila na vee. ANEKDOTA Pred palačo Društva narodov je našla postrežnica zavoj, v njem novorojenček in listek * kratkimi besedami: "Ode sedi v Svetu Družtva narodov." i>0. strežnica je odnesla nepričakovano najdbo v predsedstvo Predsednik je v veliki zadregi' končno pravi: "Proaim, odne«iu' najdenčka v glavno UjniStvo" Na listek pa je napisal besedo "Zaupno." V glavnem Ujniitvu je bilo vse presenečeno. Uradniki ne vedo, kako bi pomagali Končno se je oglasil vrhovni inšpektor Društva narodov Maier "Nemogoče, da bi otrok izviral od tu, kajti, prvič, pri nas ni še nihče nikoli delal s strastjo in ljubeznijo, drugič nima to, kar pride iz nas, nikoli ne rok ne nog, tretjič se ni pri nas se noben akt rešil v devetih mesecih!' Prijazno Gospod sedi v tramvaju in o-pazuje dečka, ki vžtrifjno vrU po nosu. Ko naposled izstopi in vi di, dn je dečko še zmerom s tem zaposlen, mu reče: "Kadar pride* na vrh, mi pošlji kakšno razglednico!" Mali o^lan "Mlada dama z dobro idočo tr govino s čevlji išče upeljanega operaterja kurjih očes v svrho ženitve." NAJBOLJŠE CENE DOBITE ZA MORGAŽE, BONDE \u certifikate. Oglasite oo nn: 1S4 N. Ln SaBe ot. resa SIS, Ckicnga. Odprto ob rečerik. ' ' -(Adv.) NAROČNIKI. POZOR! Znamenje (Nev. SS, 1SJ2) pome. ni. dn vem Je naretnins potekla u Ja prnvočeone. So vosi Ako Hsts ao »roj. mete, fe aisgsls vstavljen, ksr ni bil plašna. Ako Je vnš Met plota« ls ae prejmete, js mogoče vstavljen •loro, pilite MM la navedite stari In nori Naši gaetepalkl ss trsi drnštvml tajniki la dragi saetepaiki. pri koto. rik lshko plačate naročnino. Naročnina ss aols leto Jo M.M la ss pol lota pa SMS. Osni SNPJ do-plačaje UM os Ista, ss psi lota 9UI. 17JS, pol lota 00.79, ss Osno K.M. ss pel leta |iH, Tožnik stane ss Evropo $1.7«. Člasi doplačajo seme 11.00 ss poštnino. _ Naročnino tažl f1r1 poiljet« Upravnižtvo "PROSVETA" 2657 & Lawndale Ava. Chicago Agitlrajte za Prosveto! UROČITE SI MEVIK UST MISVETA PS sklope 0. redno kenrendje ee eoiej lshko aeraM ne Bst ProeveU b prištelo eden, dva nl! tri člane is one draštas la la mmgs naslove k oni Ust PresveSn staas ss.vse eneko, sa Bana aH nečlane HM m irečnina. Ker po člani to pinlsje pel ssssmmtn fl JO sa tešnlk. so Jim to prišteje k naročnini. Ml prištejemo onega, dvs sli tri Osno b ono draštas k eni narefcini. Torej oežej nl vsieha. reči, ds )o list prs-drog ss člene S. N. P. J. List Pvseveta Je vaša Instarian hi gotove J. ■bere v vonld drnftinl nekio, M M md Atol 11* vsak dan. Torej seda] leiaU prilike, ds so teži VI nensHto an dnevnik Prosveto. Coan Hote Proeveta |e: Ss Zdrnš. držsvs la Kašedo OSJO Sn