GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1942-XX~43-XXI DRAMA 4 Lit 2-— L. PIRANDELLO: ŠESTERO OSEB IŠČE AVTORJA Gledališki list narodnega gledališča v ljubljani 1942-XX./43-XXI. DRAMA Štev. 4 L. PIRANDELLO: ŠESTERO OSEB IŠČE — AVTORJA PREMIERA 22. OKTOBRA i942-XX Ost.: L. Pirandello: „Šestero oseb išče — avtorja“ (Ob priliki nove vprizoritve.) L- Pirandello stoji v italijanski in pa tudi svetovni literaturi P°Polnoma sam zase, osamljen, dejal bi, da je jelen enorog. — izredno bogato osebno življenje, ki se je razvijalo pogosto pod naj-0l) nenavadnimi okoliščinami, ki so bile cesto fantastične, mu je Pustilo svoj pečat in mogočno značilno osebno noto. Vse to se rcah v njegovih delih, pa najsi bo to kratka novelica »O konju Pogrebnega zavoda« ali drama o Henriku IV. Njegov sloves se je iskovito razširil po vsem svetu in gotovo ni avtorja, ki bi bil po tV^°Vn' v°ini tak° suvereno zasedel in obvladal vse evropske in udi svetovne odre. Od Buenos Airesa do Monakovega, od Aten do °ckholma in vse, kar se nahaja vmes, je vprizarjalo njegova dela, Pred vsem pa senzacijonalno dramo »Šestero oseb išče avtorja«, atero je tudi naša Drama vprizorila že pred petnajstimi leti. »J. Svojevrstnost Pirandella tiči V tem, da je v prvi vrsti filozof, ^legova filozofija pa je tesno povezana z literaturo in njegova 'teratura še prav posebej z njim samim — z njegovim življenjem. . ako se je zgodilo, da so njegova dela živ vrelec njegovega najbolj lntlrr>nega življenja in njegova literatura je povečan izraz njegovega 25 »jaz-a«. — Zato se tudi dogaja in neprestano ponavlja v njegovi tvornosti borba filozofa s pisateljem in dramatikom Pirandellom. Pogosto zmaga prvi, vendar pusti vselej vse dobre znake dramatika na prvem planu. Isto se mu dogaja tudi kot snovalcu filmov, panoga moderne umetnosti, ki je Pirandellu in njegovi miselnosti prav posebno blizu in pri srcu. To tudi ni čudno, saj ima film v veliki meri one izrazne možnosti, s katerimi filozof Pirandello prav posebno računa. Pirandello je, čeprav je danes že v letih, tip modernega človeka. Njegovo prvo večje delo, s katerim je prodrl v svet Drame, je bilo »Šestero oseb išče avtorja«. Prav posebne vrste delo je to, svojevrstno po obliki in vsebini. »Komedijo v zarodku« jo imenuje sam in dejansko se odigra pred gledalcem nekaj, kar se odigra običajno v glavi pisateljevi, daleč, daleč pred onim trenotkom, ko sede in napiše svojo zamisel. . . Ta zamisel, ki jo nosi avtor v sebi morda dolge mesece in tedne, a ji ne da prilike, da bi se prelila v črke, da bi postala rokopis, da bi jo vzeli gledališki ljudje v obdelavo, ta zamisel je tale: nekje v majhnem mestu živi možak, inteligent, z ženo v zakonu, ki ni ne srečen, ne nesrečen, samo prazen je. Rodi se sin in dorašča. V to puščobo stopi tretja oseba, nekak tajnik in v trikotu žive dalje, vse dotlej, dokler mož ne ugotovi razmerja med tajnikom in ženo. Tako se zgodi, da odslovi možaka, sina pa pošlje na kmete. S tem pa se problem le poostri, kajti žena zapusti radi gluhe osamelosti moža in odide z drugim neznano kam in živi z njim in mu rodi troje otrok, kot prvo deklico. Mož sam pa živi skupno z dora-ščajočim prvim sinom. — Tukaj zasuče usoda svoje kolesje... Drugi mož umre in zapusti vdovo s tremi otroci v bedi. Preselijo se in mati se preživlja s šivanjem, pastorka je pa posrednik tega zaslužka v atelieru gospe Pacetove, ki ne kroji samo oblek, temveč nudi tudi shajališče za tajne grešnike, katerim oddaja gospa Pace-tova lepe modistke . . . Mož, prestar, da bi iskal novega razmerja, premlad da bi zatajil svoj spol, zaide tudi v ta brlog pregrehe in naključje hoče, da sreča tam svojo pastorko, katere ne spozna po tako dolgih letih razstanka. Skoraj se dogodi krvoskrunstvo — in 26 °b zadnjem hipu prepreči pošastno situacijo mati, ki spozna moža. Zasnu.tek drame nadaljuje avtor v mislih na ta način, da pusti Pastorko, da izsiljuje očeta, med tem ko prvi sin spregleda vso igro Jn se z gnusom umakne. Dalje pove zarodek drame, da mala štiriletna deklica utone v ribniku in se dvanajstletni sinko ustreli iz °ne onemoglosti, ki otroku, pubertetnemu fantu, ne dopušča več, da bi gledal in živel v tej zastrupljeni atmosferi. Ob strani pa živi fiati, ki trpi zagrenjena svojo dramo — dramo nesrečne matere. * Pirandello bi ne bil Pirandello, ako bi prinesel snov obdelano Po vseh pravilih dramaturgije. Ne! On skuša podati novo obliko, skuša spraviti pred publiko ves razvoj in ves potek snovanja avtorjevega, njegove muke in krče — z eno besedo proces rojstva dramskega dela, takorekoč »nazorno dramaturgijo«. Dvoje vrst nastopajočih oseb dobimo v tej zanimivi igri. Prav realne in zaresne igralce, skeptičnega režiserja in pa vizije oseb, Prav za prav fantome, spletene iz oošastne atmosfere, v kateri je blodila avtorjeva fantazija. »Verjemite, gospod,« pravi pastorka, »da nas je šestero zelo zanimivih oseb! Čeprav smo nedonošeni. V smislu namreč vidite, da nas avtor, ki nas je ustvaril žive, potem ni hotel ali pa ni mogel telesno spraviti v svet umetnosti... In to je bil pravi zločin, gospod, kajti kdor se je rodil kot živa oseba, mu le lahko tudi smrt deveta briga. Nikoli več ne umre! Umrl bo človek, orodje stvaritve — stvor sam ne umre več!... ,In da večno zivi, mu niti ni treba posebnih darov, niti da dela čudeže. Kdo bi bil Sancho Panza, kdo Don Kihot? In vendar živita večno; kajti imela sta srečo, da sta našla plodno maternico, domišljijo, ki ju je znala gojiti in rediti, ki jima je podarila večno življenje!« Pred petnajstimi leti so se te Pirandellove osebe pojavile prvič na našem odru in uspešno zaživele — Potem smo spoznavali avtorja potom »Henrika IV«, »Kaj je resnica« in »Danes bomo improvizirali«. — Ponovna pojava »Šesterih oseb« je po časovnem Presledku in zasedbi vlog popolna noviteta, ki dokazuje, da je akademik Pirandello več, kot pojava mode. z 7 Fr. L.: „Deseti brat“ V sezoni 1900/01 je imelo naše gledališče tak repertoar: Grill-parzer: »Sappho«, Anzengruber: »Dolski župnik«, Pohl: »Sedem gavranov«, Fr. Šamberk: »Valvazorjev trg št. 6«, Anzengruber: »Četrta božja zapoved«, Held: »Šivilja«, Btament. in Cadelb.: »Pri belem konjičku«, Gorner: »Palček«, Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo«, Shakespeare: »Romeo in Julija«, Brandon: »Charleyeva tetka«, Birsch-Pfeiffer: »Lowoodska sirota«, Hauptmann: »Hanice pot v nebesa«. + Izmed neštetih diletantskih predstav (saj je imel vsak večji podeželski oder svojega Krjavlja) omenimo samo eno: »Slovenci pa smo imeli tudi izreden užitek. Ljubljanski dijaki so predstavljali v zvezi z brežiškimi diletanti »Desetega brata«. Če hočemo z eno besedo označiti uspeh, potem samo rečemo, da je bilo vse presenečeno. Igralo se je izborno. Poset je bil jako povoljen, dvorana polna do zadnjega kotička...« Itd. To predstavo (leta 1904.) omenjamo radi tega, ker jo je zrežiral in igral Desetega brata gosp. M. Skrbinšek, ki praznuje letos 2c letnico, odkar spet stalno deluje na našem odru. (Konec.) Fr. L.: Prvi slovenski prevod Shakespeareovega „Hamleta“ Hami. Povej brž, da s perotmi hitrimi Kakor molitev sama, ali kakor Zaljubljenega misel tečem te Osvetit. 28 Duh. Zdiš se mi poslušen, voljen; Res bi lenejši bil ko zel debela, Ki tiha na Letejskem bregu gnije, Ko bi se tu ne zdramil. Čuj, Hamlet! Raznesel se je glas, da strupni gad Me piknil je na vrtu spečega; In s tem zlaganim vzrokom moje smrti Prevarili so Danijo sramotno; No vedi, blagi moj mladenič, da gad, Ki piknil tvojega očeta je, Sedaj njegovo krono nosi. Hami. O predčuteče srce moje! stric moj?! Duh. Da! ta prelestna, krvomesna zver! Poln uma bistrega, pa izdajavec — (Prokleti uma dari, kteri mogo Zavest; v tako zlobo!) ta-le je Premamil voljo moje na oko Le čiste soproge v ostuden greh. O Hamlet, kakošen odpad je ta bil! Od mene, kterega ljubezen bila [e take vrednosti, da je s prisego Pred ženitvijo dano v trdni zvezi Ostala trdna — in odpad od mene Do tega hudodelca, kterega Prirojeni darovi so le revni V primeri k mojim! — Pa ravno tak, kakor da bi čednost Ostali ne.sk02.ena, če bi tudi Njo strast v nebeškem liku božala: Tako bi slast, i z dobrim angelom Omožena, nebeške postelje Nasitila ter želela grde Gnusobe! — No tiho! Sapo juterno že vošem, Zato le kratko! Ko na vrtu spavam, Popoldne po navadi stari svoji, 29 Zaleze stric tvoj mojo varno uro, Nese sok strupnega zobnjaka v steklu, In vlije mi-v ušes tuljavo to Gnojilno kuho, ktere moč tako je Človeški krvi zoperna, da naglo Ko živo srebro po telesnih strugah In žilah teče. ter kapljam kiselim F.naka v mleku, z brzo močjo usiri Tekoče zdravo krv. Tako i meni: Cprh in gobe so obdale urno Ko Lazara z ostudno grdo skorjo Telo mi gladko. — Tako je roka bratova mi v spanji Živi jen ie, krono in kraljico vzela, Me sredi moiih grehov pokosila; Brez kesa, obhajila, svet'ga olja, 2 nesklenenim računom slan sem v sodbo, Obtežen z vsemi svojimi pogreški! Hami. O grozno, grozovito, o pregrozno! Duh. Ne trpi tega. če nagon naravni Se v tebi klije: ne trpi, da bi Danska Kraljeva postelja ležišče bila Nečistosti in krvomesnosti! No kakor god boš maščeval to d’janje, Ne skruni srca si; le materi Ne stori nič! prepusti jo nebesom In trnom, kteri v prsih bivajo; Bodeči bodo! Z bogom! ker kresnica 7e kaže, da se jutro približuje, In njeni slabi ogenj že bledi. O z Bogom, z Bogom, Hamlet: pomni me! (Duh odide.) (Nadaljevanje) 3° Fr'1•• Ob petdesetletnici Tvrdka (banka) I. C. Mayer prodaja srečke velike 50 krajcarje loterije. Osebna vest: »Naša slavna pesnika gg. Simon Gregorčič in Ant. Aškerc sta se danes nekaj ur mudila v Ljubljani.« Mali oglas naznanja, da gostilna »Pri Škrjancu« prodaja na pol Prekajene kranjske klobase, doma napravljene samo iz svinjskega mesa in pristno hrvaško vino. , Tržne cene nam povedo, da stane slanina 64 kr, mleko 10 kr, lajce 3 kr, piščanec 40 kr, svinjsko meso pa 64 krajcarjev. V »Švicariji« je ob nedeljah koncert vojaške godbe, vstopnina 20 krajcarjev. Samassova zvonarna slavi i2$letnico. V Rusiji, Galiciji, v Budimpešti, Hamburgu in drugod razsaja kolera. Tudi v Ljubljani se je boje. Nekega dne peljejo po Martinovi cesti velik črn zaboj, popolnoma krsti podoben. Poleg zaboja le visela črna zastavica, za vozom sta stopala dva resna stražnika, Prav zadaj pa zdravnik. Takoj se je razneslo po mestu, da peljejo Prvega mrliča, ki je za kolero umrl. Pozneje so pojasnili, da so na v»zu peljali dinamit za dolenjsko železnico, seveda ga je morala sPremljati straža, zdravnik pa je šel samo slučajno mimo. In v četrtek 29. septembra, na dan otvoritve novega gledališča, s° res slovesno zapičili prvo lopato v Bršlinu pri Novem mestu in s tem pričeli progo Grosuplje—Straža. Tisti čas so drugoletniki mariborskega semenišča zbrali 12.15 gld Prešernov spomenik. Gledališki lepaki pa naznanjajo, da pri predstavi »Brus poje yložko kupletov.« In tisti čas so se pričele prve nervoznosti pred otvoritvijo. Za ?-o. septembra ob pol treh je bila napovedana dražbena oddaja lož vse slovenske predstave v bodoči sezoni. »Dramatično društvo« pa je sklicalo »Gledališki shod« v Čitalnici dne 17. septembra ob pol osmih zvečer. Udeležilo se ga je 6o elanov. Že na shodu, kjer je imel nagovor predsednik dr. V. Kri- šper, poročilo pa A. Trstenjak, je bilo oddanih 34 lož; ostalo je še 11 lož. Dr. Tavčar je predlagal, naj narodne dame in gospodje začno nabirati abonente. Tri dni nato so bile na dražbi prodane vse lože po: parter od 60 do 97 gld, I. red od 100 do 175 gld, II. red od 46 do 63 gld; v celem je bilo prodanih 38 lož. Dve loži je imelo »Dram. društvo«, tri so bile že prej rezervirane, dve pa sta bili dvorni loži. »Bilo je toliko povpraševanja po ložah, da jih nekateri celo niso mogli dobiti.« (»Sl. N.«) Med drugimi naznanili (znak slavnostne nervoznosti) je izšlo v listih tudi to, da »bodo vozili vozovi h gledališču po Franc Jožefovi cesti, od gledališča pa po Knafljevi cesti.« Komisijski ogled dne 27. septembra, katerega se je udeležila deželna vlada, deželni odbor, magistrat, policija, gasilsko in Dram. društvo, je ugotovil, »da zadošča vsem predpisom in da tudi stroji dobro funkcijonirajo.« Na kararski spominski plošči v gledališču se je zasvetil napis: »Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro deželno gledališče leta 1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine Kranjske leta 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. leta 1890 in se ob stroških dežele Kranjske ter s prispevki mestne občine Ljubljanske in kranjske hranilnice dogradila leta 1892. Tega leta so bili Oton Detela deželni glavar; Ivan Murnik, dr. Fr. Papež, dr. A. Schaffer, dr. Jos. Vošnjak deželni odborniki. Stavba se je zidala po načrtih deželnega inženerja I. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega.« (Nadaljevanje.) Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik : Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 3* . .=V«r : ■ ■ /■. . • / V ‘ - v’ * •■} sei personaggi m cerca ti’ ant COMMEDIA IN TRE ATTI Dl LUIGI PIRANDELLO — VERSIONE SLOV' I. ŠORLI Regista: prof. Personagggi della commedia: 11 padrc...................................... , , Vlad. Skrbinšek La madre...................................... , > Šarič La figliastra....................................., M. Danilo Tl figlio................................., , » Jan Un ragazzo....................................... , * Una fanciulla........................................ • •• * Madama Pace.............................................Nablocka Personaggi della compagnia teatrale: 11 regista....................................... , P- Kovič Artisti................. Nakrst, Peček, Gorinšek, Plut, Košut3 Artiste................. Gabrijelčič, Kralj, Starec, Sancin, Gon( L’ispettore................................... , , Vertin II suggeritore................................... , Benedičič II maestro di scena.................................V. Leben II requisitore................................... , Košič II portiere................................... , , Brezigar II costume di signora Mira Danilo e confezionato dal Salone „Vera Nebotičnik, il cappello Salone Mimi Sark, Palazzo Banca di credito h ^ La cassa sl apre alle ore 16 Inizio della rappresentazloni alle to Fine dello spettacolo alle ore 19 PUi-a: l. fila .... . Lic. 18 — Posti agiunti nei palehi aggunt: II -III. • « 16 — platea I. fila ,1 IV.-VI. • n 14'— balcone „ . . VII.-IX. n 14 — Balcone: I. .... X.-X1. 12 — II XII.-XIII. 10 — Galleria I. fila 1 il.-hi: platea (4 persone) . 64 — II. „ .... III. „ . . . - I. piano 1—5 . . . • t, 72-— Ingresso in galleria bali one 6 S . . . • 44 — lngresso per gli študenti . . I L; (, Lit. •Parterju '• redu Ikonske i1Ce so 8 18 — 16 — 14 — 14-— 12 — .. 10-— 64 — - 72-- .. 44’— Dodatni ložni sedeži: v parterju v I. redu . balkonski. Balkon: Sedeži 1. vrste . . . „ II. „ Galerija: Sedeži I. vrste „ II. „ „ 1IL „ Galerijsko stojišče Dijaško „ Pn blagajni Lit. 14 — 14 — to — *• 12 — h 10 — 7 — m 6 — M 5 — ►» 1-50 ** 3-— do 12.JC so