*
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meteCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedel)»ko izdajo celoletno v Jugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D.vet|l oglasi nad 45 mm vt&lne po Din 2-30, velllcJ po 3 ln 4 Din. v urednlikemdelu vrstica po 10 Din o Pn večjem □ norožUu popual
Izide ob 4 zjulraj
rožen pondeliKa In dneva po prazniku
S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo fe v Kopttarfevl ulici SI. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon 61. 20S0. upravnlStva St. 2328
Uprava ie v Kopitarjevi ul.Sl.6 Čekovni račun: Cfublfuna Sle v. 10.6 SO In 10.349 za Inserate, SarafevoSt. 7563, Zagreb St. 39.011, Praga In »una/ St. 24.797
Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V LJubljani, V Četrtek, dne 14. julija 1927	St. 155. Posamezna Številka 2 Dir.
Pod vedno isto
Slovenska ljudska stranka je izvršila v najlepšem redu in največji soglasnosti vse vo-Bvne predpriprave ter stopa sedaj v volivni boj po novo zmago.
Pod zastavo SLS je slovenski narod do-Hvel svoj kulturni, gospodarski in narodni preporod. V Slovenski ljudski stranki organizirani slovenski narod se je obranil svojih domačih in tujih nasprotnikov in sam sebi pripravil sredstva in pota, ki so ga vodila na sedanjo kulturno višino. Od te poti slovenskega ljudstva niso mogla odvrniti ne obrekovanja ne natolcevanja, ne v stari, pa tudi ne v novi državi, šel je skozi gozd denuncijacij in ponižanj, ki so mu jih naklonili domači odpadniki, boriti se je moral pod zastavo SLS na vse strani, a narod je vztrajal vsikdar in s svojim programom zmagoval. Ali naj morda omenjamo tukaj vse silovite boje, ki jih je SLS bila za splošno in enako volivno pravico proti vsem slovenskim in drugim reakcijonarcem? Ali naj spominjamo na velike boje stranke za pravice slovenskega ljudstva v kranjskem in štajerskem deželnem zboru? Povsod smo videli, da so se nasprotniki SLS v prijateljskem objemu družili z nasprotniki slovenskega naroda. Odveč bi bila vsaka beseda, če bi hoteli tukaj pred živimi pričami oživljati spomine na devetletne srdite boje SLS za politične, dr-Žavnopravne in kulturne pravice Slovenstva v novi državi. Ker smo branili politično samobitnost Slovenstva, smo bili separatisti, proti-državni, protidinastični in protinarodni. To je bila vsa politična modrost liberalne buržuazije, ki jo je s trudom in priznanja vredno požrtvovalnostjo skušala vcepiti belgrajskemu javnemu mnenju. In priznati moramo, da ta trud ni bil brezuspešen. Slovenska liberalna buržu-azija je dobila za to svoje protislovensko in protinarodno rovarenje bogato politično nagrado. Slovenija,ji je bila za dolgo dobo izročena v politično-gospodarsko eksploatacijo. Laž in kleveta je dvignila politično brezpomembno kliko, da je mogla izvrševati nasilja nad slovenskim ljudstvom, upropaščati slovensko narodno premoženje, pobijati in preganjati politične nasprotnike. Nagrada za politično lo-povstvo je bila politična oblast.
Narod je v tej težki borbi samozavestno in do skrajnosti požrtvovalno vztrajal. Njegove borbenosti niso mogla zlomiti niti politična nasilja niti gospodarska zapostavljanja. Stal je v ostri opoziciji skozi leta in iz opozicije branil svoj slovenski kulturni in gospodarski program. SLS so zapuščali celo njeni zavezniki in sramotno izdajali svoj program. Celo to stranke slovenskega ljudstva ni ugonobilo. Šla je svojo pot, ki so ji jo začrtali volivci, in ni popuščala. S svojo vztrajnostjo se je končno uveljavila in razblinila v prah vse nečedne mahinacije nasprotnikov. Ko je končno vstopila v vlado, je imela celotni svoj program pred očmi in nihče, pa prav nihče ni zahteval od nje, da mora le v eni točki popustiti in kapitulirali. To je dobro znano tudi vsem slovenskim nasprotnikom SLS in ravno to dejstvo jih je preplašilo in nagnalo k najobupnejšim in najodurnejšim sredstvom politične borbe.
Danes so o priliki vesti o prijateljskem sporazumu med SLS in NRS naši nasprotniki napolnili politično javnost s senzacijonalno vestjo, da je konec SLS. Še do volitev bo živo-• tarila, po volitvah pa prestane eksistirati. Ab-solvirala jo bo NRS. S tem je padel v vodo slovenski, politični, kulturni in gospodarski program SLS. Sedaj bo zavladala NRS. Politični kratkovidneži in naivneži! Veliko kulturno in narodno gibanje celega polstoletja, ki mu je nosilec, gibalo in životvorna sila nagon naroda samega in ki ima v javnem življenju svoje vidno obeležje v politični stranki, tako gibanje naj prestane z enim samim sklepom, morda sporazum obeh strank pomeni konec obeh? Ako so taki malomiselni ljudje v naši slovenski javnosti, mi jim v resnici nočemo podirati njihovih iluzij. Naj žive v tej prevari, zanje bi bila tudi vsaka beseda odvišna.
Na celi senzaciji o »likvidaciji« SLS ni torej besedice resnice. SLS ostane kakor je bila. Svoj program je dosedaj moško branila in ga bo branila tudi naprej. Od svojega programa ni popuščala doslej in tudi v Bodoče ne bo popuščala. To ni njen program, ampak program slovenskega ljudstva, ki ga je ljudstvo davno iz svojih duševnih globin rodilo in ga izročilo v obrambo in uresničevanje SLS. S svojim starim, neokrnjenim programom stopa SLS tudi v sedanji volivni boj in po nedvomljivi zmagi ga bo z isto odločnostio in vztrajnostjo branila kakor dosedaj.
Šolska avtonomija m koroške Slovence?
v Celovec, 13. jul. (Izv.) Jutri se sestane koroški deželni zbor na kratko zasedanje, na katerem bodo sprejeli od vseh strank stavljeni predlog, ki bo uredil dovolitev šolske avtonomije za slovensko narodno manjšino. Zasebne slovenske šole so bile dovoljene že sedaj. Se-
daj pa se bodo zgradile javne slovenske šole v vseh onih občinah, kjer bo to zahtevalo 40 staršev. Stroške za nove slovenske šole bo nosila dežela Koroška. Učitelje bodo predlagali slovenski šolski sveti.
Sporazum med Vukičevičem in Korošcem
veSik driarai akt
MERODAJNI KROGI DEMOKRATSKE STRANKE POPOLNOMA SOGLASNI S TEM
KORAKOM.
r Belgrad, 13. julija. (Izv.) Vse tukajšnje časopisje je še vedno polno komentarjev o sestankih med Vukičevičcm in Korošcem. Pri tem poskuša priti do končnoveljavnih zaključkov in dela najrazličnejše kombinacije. Vsi komentarji pa soglašajo v tem, da so razgovori in rezultati teh razgovorov med oberna državnikoma najdalekosežnejšega pomena za bodoči razvoj naše notranje politike.
Ta značaj pripisuje temu celokupno tukajšnje časopisje brez izjeme. Edino samostojni demokrati poskušajo še nadalje intri-girati. Iz njihovih vrst se širijo vesti o nezadovoljstvu v enem delu radikalov. Med drugim je v tem oziru zabeležiti vest tukajšnjih »Novosti«, ki pišejo, da je nek demokratski prvak o tem dejal sledeče:
»Pakt prijateljstva, ki sta ga sklenila Vukičevič in Korošec, nas je zelo fznenacril v prvi vrsti radi tega, ker se je sklenil sedaj pred volitvami, čeprav ni nobenega povoda
za sklepanje takšnih paktov. Dalje nas je Iz-nenadil tudi radi tega, ker je Vukičevič to storil, ne da bi obvestil demokratske ministre v vladi. Pravilno bi bilo, da bi Vukičevič svoje zaveznike v vladi poučil o tako važnem koraku-«
Informirali smo se o tem pri merodajnih demokratskih krogih in ti so ram potrdili in dejali, da gre pri teh vesteh le za nezadovoljstvo samostojnih demokratov in dobro premišljene intrige, da bi se zmanjšal značaj teh sestankov. Merodajni demokratski krogi dobro vedo, na čem se dela, zato nimajo nobenega povoda za kakršnokoli nezadovoljstvo. Nezadovoljni so lahko samo tisti demokrati, ki niso dovolj informirani. Demokratski krogi so z veseljem sprejeli te in slične vesti in mislijo, da je vse, kar se dela, v veliko korist za državo. Tako bodo tudi pozdravili vsak nadaljnji korak v tej smeri.
Dogovor med SLS m v hrvatski luči.
ZEDINJENA SLOVENIJA S POPOLNO SAMOUPRAVO.
g Zagreb, 13. jul. (Izv.) Današnji »Hrvate se v svojem uvodniku bavi z vprašanjem sporazuma med predsednikom vlade Vukičevičem in načelnikom SLS dr. Korošcem. V uvodniku naglasa, da je dosedanja Vukičevičeva vlada imela v glavnem velikosrbsfci značaj in da se ni resno trudila, da bi spremenila metode in smernice prejšnjih vlad. Sedaj pa zgleda, da je Vukičevič pristal na to, da se dajo Slovencem gotove koncesije. Nadalje pravi »Hrvate doslovno:
»Nas Hrvate je Vukičevič slabo prepričal o svojih simpatijah. Zato se je mnogo trudil, da bi svoje simpatije pokazal Slovencem. Te dni je časopisje polnilo svoje kolone z vestmi o novem arangementu Vukičeviča s Korošcem kot zastopnikom Slovencev. Po teh vesteh bo Slovenija dobila posebno samoupravo in poseben položaj v državi. Obe slovenski oblasti bi se imeli združiti v eno in tako bi se storila zedinjena Slovenija. Veliki župan s svo-jmi referenti bi na ta način postal nekakšna mala vlada za Slovenijo. Oblastni skupščini pa bi bili slovenski sabor. Tudi finančna in gospodarska samouprava Slovenije je zagotov-
ljena. Glede samoupravnih kompeteoc se še ni podrobno uredilo.
Verujemo, da ta rešitev ne ustvarja programa, kakor ga je SLS proglašala. Toda Korošec je realen politik in sprejema tudi takšno rešitev, ker je prepričan, da je takšna samouprava boljša, kakor nobena.«
»Hrvate nadal e naglaša, da Hrvati nikakor ne zavidajo Slovencev, ampak da se nad njihovimi uspehi radujejo. Nato »Hrvat« vprašuje Vukičeviča, ali misli, ali je sedanji položaj v Hrvatski dober in ali so Hrvati zadovoljni. Pravi, da bi bilo treba isto storiti za Hrvatsko.
g Zagreb, 13. jul. (Izv.) Današnji »Obzor« se peča na več mestih s paktom Vukičevič-Korošec. V uvodniku, ki je datiran iz Ljubljane, obširno razpravlja o tem vprašanju. Iz vsega členka veje prepričanje, da sporazum ni trenuten političen manever, nego da ima globoke temelje. Nato uvodnik končuje: »Tega se zaveda tudi Vukičevič in se ne bi spuščal v tako dalekosežna pogajanja, če bi šlo samo za strankarske zadeve. Gre za ustvaritev važnejših stvari, kakor je lov za glasovi.«
Za gospodarski procvit Slovenije.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Današnja »Politika« zopet posveča mnogo pozornosti prijateljskemu sporazumu med dr. Korošcem in g. Vukičevičem, o katerem pa sama naglaša, da ji njegova vsebina ni jasna. Zato je prozorna tudi vest, češ, da so demokratski prvaki, ki so izven vlade, nemirni in da se boje iznenadenj. Poleg tega priobčuje »Politika« tudi izjavo nekaterih članov SLS, ki se mude ravno v Belgradu. Ti so o sporazumu
izjavili sledeče:
»Prvo je, da se bo po volitvah dovolilo, da bosta ljubljanska in mariborska oblastna skupščina delali skupno, posebno, ker jc to že pK> zakonu omogočeno. Delo te skupne slovenske skupščine bo v delokrogu tistega velikega župana, na čegar ozemlju bo skupščina zborovala. Drugo je, ker je Slovenija obmejna dežela, da se ji zagotove vse gospodarske ugodnosti, da se bo mogla uspešneje razvijati.«
Sprava med Vukičevičem m Triffko^čem.
r Belgrad, 13. julija. (Izv.) Kakor smo zvedeli, se bo Vukičevič odrekel kandidaturi v Banjaluki na korist skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča. Kakor se zatrjuje, se je Vukičevič odrekel kandidaturi zato, ker se
Ni nobenega dvoma, da so tega prepričanja vsi nasprotniki SLS, in če kljub temu drugače pišejo in govore, si skušajo v svojem političnem beraštvu pridobiti le par krilatic v sedanji, za nje brezupni volivni borbi. Ali nekaj drugega je, kar vse nasprotnike SLS pri-lično vznemirja in jim dela za bodočnost prav resne skrbi. Prepričali so se, da vsi njihovi nemoralni napori niso mogli izkoreniniti stranke v ljudstvu. Stranka je ostala mirna in neokrnjena in bo ostala v svoji moči še dolgo vrsto Let Pa tudi v Belgradu je bil ves njihov trud
je Trifkovič odrekl kandidaturi v korist Bože Maksimoviča v Sremu. Politčni krogi živo komentirajo sporazum med Trifkovičem in Vukičevičcm, ker mislijo, da se je s tem Trifko-viču zasigural položaj, na drugi strani pa,
obsojen na neuspeh. Tudi tam sc je SLS uveljavila. Klevete in denuncijacije ne užigajo več, SLS je postala ravno radi svojega dela in iskrenosti in politične načelnosti politična sila, s katero v Belgradu odločujoči faktorji računajo. V državni politiki se začenja nova smer in volitve naj to novo smer inavgurirajo. In to boli nasprotnike SLS, da bo SLS tudi po volitvah faktor, ki bo pozitivno pomagal pri konsolidaciji naših neurejenih notranjih razmer — na korist slovenskega naroda in cele države!
da so se odstranile vse ovire, ki so obstajale med nekaterimi poštenimi pašičevci, tako da je strnjenost radikalne stranke v večini okrožij povsem zagotovljena.
Nocoj ob 11 potuje predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič v Banjaluko. Kakor smo sc poučili, se bo pri tej priliki izvršila kandidatura Marka Trifkoviča za nosilca liste za Banjaluko, kjer je svoječasno kandidiral Nikola Pašič.
Kai pravi g. Radič.
g Zagreb, 13. jul. (Izv.) Današnji »Obz*«« priobčuje izjavo St epana Radiča, ki jo je dal časnikarem v Ljubljani na potu z Bleda. Radič izjavlja: »Vuikičevič pozablja, da bi on moral biti glavni zastopnik politike sporazuma. Mesto tega pa ustvarja radikalno zajednioo, ki ni nič drugega, nego Demokratska zajednica štev. 2. Kakor se je preje prestrašil Spaho, tako se je ustrašil sedaj Korošec. Strah pa je slab zaveznik. Korošec se boji, da ne bi HrvatS stopili v vlado. On misli, da morajo biti Slovenci vedno v vladni stranki. Vukičevič je storil dobro, ko je sklenil ta sporazum. Korošec pa je storil slabo delo. Vukičeviču gre za tem, da bi radikalom zasigural gospodujoč položaj v državi. To pa ni nič idejnega, nego taktično vprašanje. Korošec je storil danes isto, kar je očital meni.«
Nato je Radič govoril o Sloveniji in dejal:
»Slovenija mora v naši državi zavzeti poseben izjemen položaj. To zahtevajo državni interesi z ozirom na bližino Italije. Slovenija mora biti ena oblast z ozirom na svoj obmejni položaj. To politiko smo zastopali tudi mi.<
Na vprašanje časnikarjev, ali je kaj upanja za vstop SLS v vlado pred volitvami, je Radič dejal, da ni izključeno, da »klerikalci* še pred volitvami vstopijo v vlado. To bi bilo povsem naravno, če se je sporazum že sklenil. Dejansko pn bi tak vstop SLS v vlado po-irenjal samo nekako markiranje, ker bi radikali obdržali gospodujoč položaj. Mislim, je dejal g. Radič, da bi lahko SLS dobila kakšno manjše ministrstvo, n. pr. vere ali eventualno prosveto.
Nato je Radič prešel na politični položaj in dejal:
»Kar se danes dogaja, se dela od zgoraj. To pa ni programatična politika, niti idejna politika, ampak politika kombinacij in taktike. Nihče ne vpraša, kaj bo dejalo ljudstvo. Mnogi pravijo, da ta politika sistematično stremi za oslabitvijo hrvatskega ljudstva, oziroma HSS in da se hoče poiskati zaslomba pri gospodi in pri SLS. V Hrvatski ne bp tej politiki sledil nihče. Hrvatski blok in HPS ne bosta dosegla ničesar. Vukičevič slabo računa, ako misli, da bo HPS dobila kakih 15 mandatov.«
Marinkovič m Bledu.
r Belgrad, 13. julija. (Izv.) Nocoj je odpotoval na Bled zunanji minister dr. Voja M»-rinkovič, kjer bo kralju poročal o zunanjepolitičnih zadevah.
h radikalne stranke.
r Belgrad, 13. julija. (Izv.) Za danes skli. cana seja glavnega odbora radikalne stranke, za katero je vladalo tako veliko zanimanje, in na kateri bi imelo priti do velikih odločitev, se ni mogla vršiti, ker prvi podpredsednik Aca Stanojevič ni prispel v Belgrad. S tem je seja izgubila na važnosti. Prihodnja seja sc t>o sklicala takrat, ko se bode uredilo razmerje med vlado in glavnim odborom.
Iz demokratske stranke.
r Belgrad, 13. julija. (Izv.) Dopoldne ic bila seja glavnega odbora demokratske stranke. Na seji so sc potrdile sledeče kajididatnc liste: lista Kostc Timotijcviča za smederovsko okrožje, lista Acc Mioviča za timoško, lista ministra Šumenkoviča za bregalniško, lista Andre Radoviča za Črnogoro, lista Djoke Po-poviča za krajinsko (negotinsko) okrožje, lista Voje Vcljkoviča za podrinjsko, lista Ladislava Agatonoviča za niško okrožje. Nadalje so razpravljali o sporu v Novem Sadu. Do končno-veljavne razprave ni prišlo.
DRŽAVNI ODBOR.
r Belgrad, 13. julija. (Izv.) Državni odbor je danes končal delo glede imenovani predsednikov volišč v Sloveniti.
«
Sporazum med Poincarejem in parlamentom.
FRANCOSXA ZBORNICA JE S 325 PROTI 198 GLASOVOM IZGLASOVALA POINCA-REJU ZAUPNICO. — SENAT JE ODOBRIL NAČRT O VOLIVNI REFORMI. — PRED ZAKLJUČKOM REDNEGA ZASEDANJA POSLANSKE ZBORNICE.
v Pariz, 13. julija. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice je prišlo v razpravo povišanje kreditov radi zvišanja uradniških plač. Poincare je kaj po otvoritvi seje povzel besedo in izjavil, da bi rad ustregel želji po zvišanju kreditov, da mu pa to skrb za ravnotežje proračuna prepoveduje. Radi tega mora staviti vprašanje zaupnice. Ministrski predsednik dokazuje za tem, da je država doprinesla že veliko žrtev za uradnike. Uradniške plače so se od 1. 1919. že izdatno zvišale. Proti sredini in dcsnici obrnjen je izvajal: »Pridejo trenutki, ko je treba govoriti jasno in odkrito. Vsako vzdrževanje pri glasovanju o tuin predlogu lahko prinese veliko senzacijo in zna spraviti vlado v nevarnost. Pri glasovanju sc mora vsak jasno odločiti. Ako me hočete vreči, tedaj storite to takoj in ne šele jutri. Ako me smatrate za nesposobnega, da bi izpeljal svoj program do konca, tedaj povejte to takoj.« — Po vseh znamenjih sodeč, bi se dalo sklepati, da bo razprava o tem vprašanju še danes končana in vlada bo naj-brže dobila zaupnico.
y Pariz, 13. julija. (Izv.) Snoči sc je vršil p parlamentu razgovor med Poincareejem, predsednikom finančnega odbora Malvyjem in več zastopniki radikalnega parlamentarnega kluba. Pri tem razgovoru sc jc dosegel sporazum v vprašanju zvišanja kreditov. Finančni odbor je sklenil zvišati kredite od 3 miljard na 3 miljarde 450 milijonov. Vendar bodo radikali glasovali proti temu zvišanju, ker sc je Poincare obvezal, da bo takoj, ko bo to mogoče, predlagal v zbornici novo zvišanje, najkasneje pa do 1. januarja 192S. Po splošnem mnenju po tem dogovoru med Poincare-jem in radikali ni več računati z vladno krizo. — Senat je včeraj sklenil, da bo zakon o volivni reformi sprejel nespremenjen. Radi tega
je pričakovati, da se bo danes, kakor je bilo
predvideno, lahko končalo sedanje redno parlamentarno zasedanje.
v Pariz, 13. julija. (Izv.) S 325 proti 198 glasovom je danes poslanska zbornica sprejela od vlade predložene kredite v znesku 3 miljard frankov. Seja jc bila nato prekinjena in se je ob 9. uri nato nadaljevala. Na tej seji je predložil trgovinski minister Bokanowsky zbornici v odobritev pooblastilo za nadaljevanje pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo.
v Pariz, 13. julija. (Izv.) Pred glasovanjem o kreditih za zvišanje uradniških plač je dobil besedo socijalistični poslanec Blum, ki je rekel, da znesek, ki ga je predlagala vlada, ne zadostuje za zvišanje uradniških plač. Če danes ni na razpolago več sredstev kot ta, ki jih je predlagala vlada, je to po njegovem mnenju tudi eden izmed rezultatov Poincarc-jeve finančne politike. Poincare jc do danes zamolčal, za kakšno ccno bo treba plačati ta njegov uspeh. Poincare je prekinil govornika: >Kaj bi vi storili na mojem mestu? Ali bi bili izvedli oddajo premoženja? Blum: »Brez dvoma!« Poincarc: »Samo razglasitev tega dejstva bi že privedla do katastrofe.« Blum je za tem izjavil, da je s sprejetjem tega vladnega predloga moralo delavstvo doprinesti novo žrtev. Nato sc je generalna debata zaključila. Poincare je še pred glasovanjem izjavil, da stavlja v zvezi z vladnim predlogom tudi vprašanje zaupnice. Vladni predlog je bil nato s 325 proti 198 glasovom sprejet.
v Pariz, 13. julija. (Izv.) Senat je danes po kratki razpravi odobril predlog o volivni reformi s 312 proti 67 glasovom. Senatorji iz opozicije so tudi danes zastonj obstruirali ta predlog.
Zbližanje med Italijo in Grčijo.
MICIIALOKOPULOS JE IZJAVIL V RIMU, DA SE V KRATKEM PRIČNO POGAJANJA ZA SKLENITEV ITALIJANSKO-GRSKE PRIJATELJSKE IN RAZSODIŠČNE POGODBE. — ITALIJANSKI KAPITAL IN GRŠKA INDUSTRIJA.
so s tem izključene od prijateljskega razmerja z Grčijo tudi druge države. Grčija ne bo sprejela nobenih obveznosti, ki bi mogle neugodno vplivati na druge države. Pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe se bodo pričela po prihodu zunanjega ministra v Atene.
Pri razgovoru o albanskem konfliktu je minister rekel, da je Grčija uvidela popolno miroljubnost Mussoliniieve zunanje politike.
V svojih razgovorih z Volpijem je skušal minister Kafandaris pridobiti Italijo za sodelovanje pri inozemskem posojilu, ki ga namerava najeti Grčija v svrho stabiliziranja valute. Govorila sta tudi o udeležbi italijanskega kapitala pri grških industrijskih podjetjih. Mi-halokopulos je izjavil, da Italija danes v tem oziru lahko zavzema napram Grčiji stališče, ki ga je imela pred vojno na Gr&kem Avstro-Ogrska.
r v Rim, 13. jul. (Izv.) Bivanje obeh grških ministrov v Rimu in njiju razgovori z Musso-linijem so imeli namen, pripraviti ugedna tla za sklenitev grško-italijanske razsodiščne in prijateljske pogodbe. To dokazujejo tudi izjave Michalokopulosa, ki jih je dal pred svojim odhodom inozemskim časnikarjem. Itali-iansko-grške odnošaje je treba po izjavah grškega zunanjega ministra zboljšati najpreje do one točke, kot so se nahajali obe državi pred 1. 1912., torej pred tripolitansko vojno. Pozneje se je vsled aneksije Dodekaneza razmerje napram Italiji zelo ohladilo. Grčija resno stremi za mirom, toda vedno je treba računati s presenečenji. Razmerje med Italijo in Grčijo temelji na najboljšem prijateljstvu. Pot do sporazuma med obema državama ne bo težka. Grčija je samostojna in s sklenitvijo prijateljskega pakta z Italijo še ni rečeno, da
Ogromne žrtve potresne kates
v Palestini.
NAD 1000 SMRTNIH ŽRTEV, MNOGO MEST PORUŠENIH.
v London, 13. julija. (Izv.) Po poročilih angleških listov iz Kaira, je bil včerajšnji potres v Palestini in Transjordaniji eden najstrašnejših, kar so jih te dežele doživele v zadnjih stoletjih. Število človeških žrtev se je zvišalo že preko 1000. V Aamanu je 30 oseb mrtvih, v Lymi 80, v Rammleyu 72. Na vsem ozemlju od zapada proti vzhodu so smrtne žrtve zelo velike. Očividci pirfpovedujejo, da so se v Aamanu podirale hiše od vrha do tal in podkopavale pod seboj stanovalce. Iz Jeruzalema poročajo, da je v Nablusu 62 oseb mrtvih ,težko ranjenih pa nad 150. V Luddu, 2 milji od Rammleya, znaša število mrtvih 30, ranjenih pa 70. V Jeruzalemu sta bili mrtvi samo 2 osebi, število ranjenih pa jc silno veliko. Skoro popolnoma je porušena stavba angleškega komisarja. Istotako znana Omar-
jeva mošeja, ki je ena najveličastnejših stavb te vrste. Kakor znano, stoji ta stavba na kraju, kjer je svojčas stal Salomonov tempelj. Tudi znani most Allenbega je močno poškodovan. V Betaniji je porušenih nad 30 hiš.
v London, 13. julija. (Izv.) Po vesteh, ki so dospele do danes opoldne, je imel potres v Transjordaniji in Palestini dvoje središč, in sicer v Nablusu in Maanu v Transjordaniji. V Secenu je mrtvih 300 oseb. Visoke hiše so se podirale, kot da bi rušil igrače iz lepenke. Na pobočju stoječe hiše so z zemljo vred zgrmele na mestni trg in zasule veliko ljudi. Mesto je danes kot izumrlo. V Maanu je istotako vse razdejano. Težko je misliti, kje se bodo dobili denarni viri, ki bi' omogočili, da se prične z obnovo teh mest.
Nova težka neurja.
v VarSava, 13. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je divjal nad Varšavo velik vihar z nevihto. Padal je tudi močan dež, tako da je voda zalila vse nižje ležeče dele mesta. Stanovanja v kleteh so bila poplavljena. Udarjala je tudi strela in povzročila več požarov. Gasilci so morali nastopiti v več kot sto slučajih.
v Stuttgart, 13. julija. (Izv.) Nad Stuttgar-tom in okolico je bila včeraj huda nevihta, med katero se je utrgal oblak, kar je napravilo veliko škodo. Veliko mestnih ulic je bilo vsled naglega naraščanja vode za nekaj časa poplavljenih. V Sindefingenu je strela udarila v neko novo poslopje, v katerem se je nahajalo še pet delavcev. Pri tem sta bila dva ubita, trije pa so dobili težke poškodbe, ....
OPUSTOŠENJA NA ANGLEŠKEM.
v London, 13. julija. (Izv.) Škodo, ki so jo napravile nevihte po vseh delili Anglije, cenijo na več milijonov. Najbolj so bili prizadeti industrijski kraji v srednji Angliji in na južnem Škotskem. V Birminghamti jc morala av-tomobilna tovarna Austcin, ki zaposluje nad 10.000 dclavcev, radi velikih poškodb na električnih napravah za dalj časa ustaviti delo, Delavstvo r.o povečini odpustili. Iz vsake druge ulice v Londonu so zavarovalni zavodi dobili poročila o škodi, povzročeni po strelah in povodnji.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
MichaSokopulos o razmerju med Jugoslavijo in Grčijo.
Rim, 13. julija. »Tribuna« objavlja pogovor svojega urednika z grškima ministroma Michalocopulosom in Kafandariac.n. Ministra sta med drugim izjavila: Na grškem zunanjepolitičnem obzorju sta samo dve vprašanji: Jugoslovansko in grško. Belgrad zahteva olajšave za promet proti Solunu. Ta promet ne bo znašal več nego sedem odst. jugoslovanskega izvoza in od tega pojde dalje v inozemstvo samo 2.50 odstotkov. Jugoslavija žc ima koncesijo za svobodno cono v Solunu. Nadaljnje olajšave bi se mogle dovoliti, toda pod pogojem, da se ne bodo kršile suverenosti Grčije. Če bi nastali kaki nesporazumi, naj bi jih razčistili tehnični organi Društva narodov.
Kar se tiče Bolgarije, je bila dobila v neuillyski pogodbi zagotovilo, da se ji bodo priznale gospodarske olajšave glede izhoda na morje. Bolgarija pa bi hotela imeti koridor na Egejsko morje. To pa je v nasprotju z grško suverenostjo. Na olajšave je Grčija pripravljena, a ne več. Bolgarija pa vztraja na svoji zahtevi. — Kakor hitro bi se rešilo vprašanje bolgarskega izhoda na morje, bi postali grški ednošaji z Bolgarijo izvrstni, kajti na kake ekspanzijonistične težnje Bolgarije v Macedo-niji nikakor ni mogoče misliti, ker je tamkajšnje prebivalstvo popolnoma grško.
Sporazum g?ed@ ssk^esttJraraifo turških posestev v Jugoslaviji.
Belgrad, 13. jul. Turško polslužbeno glasilo »Džumhuriet« piše: V Belgradu so prijazno sprejeli turški predlog za pravilno rešitev spora glede posestev turških podanikov v južni Srbiji. Po obojestranski izmenjavi misli se bo dosegel sporazum po vsej priliki na sledečem temelju: Za sedaj bo jugoslovanska vlada ukinila sekvester na turških posestvih, ki ne spadajo pod agrarno reformo, na podlagi katere so se turška posestva razdelila med jugoslovanske koloniste. — Sekvestra osvobojena posestva se vrnejo lastnikom. Prevladuje prepričanje, da se bo v kratkem dosegel sporazum tudi v ostalih točkah vprašanja glede sekvestrov. t
Spremembe v češkoslovaški vladi.
v Praga, 13. jul. (Izv.) češki narodni de>
mokratje so danes sklenili, da stopijo v vlado. Dosedaj so vlado samo podpirali, niso pa bili v njej zastopani. Posledica tega bo, da bo odstopil dosedanji trgovinski minister Peroutka, ki je bil v kabinetu kot zastopnik uradniških krogov in bo njegovo mesto zasedel narodno-deraokralski poslanec dr. Matoušek.
Viharne razprave o upravni reformi v praškem senatu.
v Praga, 13. julija. (Izv.) Senat je snoči pričel z razpravami o zakonskem načrtu za
upravno razdelitev države. Pri referatu poročevalca Lukesa, so delali socijalisti in komunisti neprestano medklice. Končno jc hrup tako narastel, da so morali okna zapreti, da sc hrup ne bi slišal na cesto. Ko se je hrup zopet polegel, so sklenili, da se debata o tem načrtu vrši istočasno z zakonskim načrtom o volitvah v deželna in okrajna zastopstva.
Neprijeten gospodarski
v Praga, 13. jul. (Izv.) »Večerny list« prinaša z velikim naslovom vest, da je belgrajska občina velika naročila kamenja za tlakovanje pri neki češki tvrdki stornirala in oddala dobavo v Avstriji, ker je češka tvrdka dobavljala tako slabo blago, da ga komisija belgrajske občine ni mogla sprejeti. Škandal je tem večji, ker gre tu za dobavo v nam prijateljsko državo. Trgovinski ataše v Belgradu, PospiŠil, je moral sam ugotoviti, da poslano blago po svoji kakovosti ne odgovarja. Kljub vsemu opravičevanju češkoslovaškega poslanika so naročilo slornirali in oddali dobavo avstrijski tvrdki. List pravi: »Radovedni smo, kaj bo ukrenila trgovska zbornica in trgovinsko ministrstvo, da se zopet pridobi češkim tvrdkam dobro ime. Opravičevanje našega poslanika bc malo pomagalo, če se vsled tega škandala po: slabšani ugled v prijateljski državi tudi drugače ne popravi.«
Nadaljevanje inozemskih poročil na 6. strani,
Železnfcarski shod v
Sinoči ob 7. uri se je vršil v Mestnem domu železuičarski shod, ki ga je sklicala socialistična Zveza Železničarjev. Shod, ki se ga je udeležilo približno 400 oseb, je otvoril g. Kovač, prvi pa je govoril g. Stanko, ki je podal poročilo o intervencijah, ki jih je Zveza storila v Belgradu za želesničarsko delavstvo. Redukcij železniškega delavstva noče biti nihče kriv in vale sedaj politične stranke krivdo za to druga na drugo. Govornik je dolžil SLS, da v finančni zakon ni spravila možnosti, da bi se dobili vsaj za Slovenijo potrebni krediti za železniško delavstvo. Skupno z radikali je SLS odobrila premajhne kredite za delavstvo, davek na ročno delo je SLS izenačila s finančnim zakonom tako, da plačujejo železničarji sedaj še večji davek kot prej. Ironija je, po go-vornikovem mnenju, če letajo sedaj poslanci SLS po Belgradu intervenirat za železničarje.
Govornik je dalje priznal, da se je položaj sedaj znatno ublažil, ker so se mnoge krivice popravile, zlasti v Sloveniji ter je kot vzroke navedel krepki nastop v Belgradu, bližajočo se izvozno jesensko sezono, železniške nezgode, nevzdržno propadanje železnic, ki je nastopilo po redukcijah. Ministrstvo je končno le nakazalo iz posebnih virov 74 milijonov dinarjev izrednega kredita za železnice in sicer 20 milijonov za delavce, 20 milijonov za kurilnice in 34 milijonov za sekcije. Tudi da so se delavstvu vrnile vozne olajšave, je zasluga Zveze, saj je prometni minister sam priznal, da jih vrne le radi slovenskih železničarjev. Ko jo železničarje zadeval udarec za udarcem, se ni zanje nihče zmenil, ko pa je začelo prirejati velike protestno shode, je ^Slovenec« drug dan žc pisal, kaj je vse poslanec 2ebot storil za železničarje.
Gosp. Stanko, kakor vsi drugi govorniki, so si v svojih izvajanjih ostro privoščili nacionalno železničarsko organizacijo, ki da je le organizacija uprave. Ta organizacija je kriva cepljenja želez-ničarskih vrst, nereda v železuičarski bolniški blagajni itd.
Končno je g. Stanko zavil malo na politično polje in priporočal zborovalcem, naj pri volitvah pazijo, koga bodo volili. Med njegovim govorom jo padlo nekaj ugovorov.
Ko je Marcel Ž o r g a zahteval besedo, je nastal v dvorani precejšen hrup, ker so zborovalci bili mnenja, da hoče »shod razbijati«:. Vendar pa je Marcel Zorgn samo poživljal k enotnemu nastopu železničarsklh mas v akcijah in trdil, da so tudi komunisti za to.
Kovač je podal poročilo o anketi, ki so je vršila dne 9. t. nt. na železniški direkciji, ki pa ni dovedla do nobenih stvarnih rezultatov, kako bi se stanje slovenskih železnic zboljšalo.
Zadnji govornik g. Blaž Korošec je ostro kritiziral postopanjo nacionalno železničarsko organizacije, ki drži z upravo in ne z delavstvom ter je hvalil socialistično Zvezo. (B. Korošec je šele pred kratkim izstopil iz JNŽ.) Končno je pre-čital resolucijo, naslovljeno na železniško direkcijo v Ljubljani. Resolucija zahteva uvedbo redn na železnicah, ki pa so da doseči le s socialnim postopanjem z železničarji.
Resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar
je ob tricetrt na 9. uro g. Kovač zaključil shod. » * *
Gosp. Stanko Jurij je po naši vednosti resen mož in organizator železničarjev. Zalo se mu tembolj čudimo, kako da je padel na žargon »Jutra« in ni mogel železničarjem podati nič drugega kot pogreti nekaj neistini-tosti ali vsaj netočnosti, ki smo jih napram »Jutru« že opetovano ovrgli.
Trdimo, da g. Stanko prav točno ve, koliko so za železničarje delali naši poslanci, zlasti gg. Smodej, Sušnik, Zebot in K r e m ž a r. Dalje smatramo g. Stanka za toliko brihtnega, da ve, kako se je delal letošnji proračun, da ve, da ga SLS ni delala, da ga tudi sedanji in tedanji minister za promet ni hotel priznati za svoje delo in je odklanjal vsako odgovornost zanj. Menimo, da g. Stanko ve, da je bil proračun za promet končnoveljavno izdelan še pod predzadnjo Uzunovič-Radičevo vlado. Gospodu Stanku je znano, kaj so govorili naši poslanci o tem proračunu, kako točno so predvidevali njegove posledice in kako odločno so zahtevali izpopolnitev v korist železničarjev. Gosp. Stanko tudi ve, da je SLS v vladi v finančnem zakonu storila za železničarje vse, kar se je še storiti dalo, tako da bi več tudi sam g. Stanko, če bi bil minister za promet, ne mogel doseči. Predpostavljamo, da g. Stanko vse to ve in zato je dvakrat čudno njegovo sinočuje govorjenje.
Tudi logiko si je g. Stanko sinoči izposodil pri >JutriK. Samo po tej logiki je namreč mogoče reči, da je ironija, če poslanci SLS letajo sedaj v Belgrad, zraven pa takoj poudariti, da je minister predvsem radi slovenskih železničarjev odobril precejšnje naknadno kredite. Ali misli g. Stanko, da bi njegova organizacija brez podporo poslancev SLS in brez njihovega neprestanega posredovanja v Belgradu, mogla izposlovati le eno samo paro za železničarje? Uverjeni smo, da je g. Stanko toliko realen, da si tega ne do-mišljuje in ve, da je celo močni politični stranki tak uspeh le redko dan. Gosp. Stanko dobro ve, da imajo poslanci SLS polno pravico zahtevali naknadne kredite za slovenske železničarje, kajti le p0 njihovem trudu daje finančni zakon ministru možnost, da razpolaga s temi krediti. Sploh gosp. Stanko dobro ve, da niti njega niti dobršnega dela njegovih »borovalcev ne bi bilo več ne v službi, vsaj v Sloveniji ne, če bi poslanci SLS ne ugaujali »ironije«, da neprestano posredujejo v zadevah slovenskih železničarjev.
Zato je dvakrat čudno, da je g. Stanko iako govoril kakor je. Uverjeni pa smo, da tudi sinočnje zborovanje jutrovcem in drugim našim nasprotnikom ni prineslo niti enega glasu. SLS se s takimi sredstvi ne da premagati, četudi se strokovne in stanovske organizacije zlorabljajo v to, da jih pošiljajo v ogenj proti naši stranki. Delali so tako le pri vsakih volitvah, pa železničarji so volili SLS, tem bolj bodo to storili sedaj, ko vedo, kako trde boje je bila stranka za njihove koristi!
Kaj se QOdi doma
Sestanek bivših vojakov iz Notranjske 31. t. m. na Križni gori.
Zveza bivših slovenskih vojakov iz svetovne vojne (ZSV) tem potom sklicuje sestanek vseh tovarišev iz cele Notranjske in sosednih krajev Dolenjske, ki bo v nedeljo, dne 81. julija, na Križni gori pri Ložu (železniška postaja Rakek). ZSV želi e tem sestankom ustreči večletnim željam tovarišev Notranjcev, da se tudi zanje v njihovem središču priredi velika slovesnost, kakršno imamo za celo Slovenijo vsako leto na Brezjah.
Ta slovesnost naj da močno pobudo, da se vsi tovariši Notranjci vnamejo za blage cilje naše zveze: zvestoba do padlih, umrlih in živih tovari-Bev iz najtežjih časov, pomoS njihovim sirotam in tovarišem invalidom, ljubezen do naše svobodne domovine, za katero smo trpfeli in krvaveli.
Tovariši, ki so skupaj nosili težki vojni križ, maj se v 10 letu miru snidejo na gori Krlžanega, da si stisnejo žuljave desnice, obnove stare spomine in stara prijateljstva.
Naša slovesnost se bo vršila tako:
V	soboto, dne 30. julija, gore na Križni gori kresovi. (Zvečer je govor, večernice in spovedo-vanje za romarje, dne 31. julija, spoved in služba božja ob 6. uri za romarje.)
V	nedeljo, dne 31. t m., ob 10. uri za uimrle in padle tovariše, govor, molitve za mrtve; ob pol 12. uri zborovanje ZSV pod vodstvom glavnega odbora v Ljubljani; od pol 1. do pol 3. ure odmor ca kosilo; ob pol 3. uri slovesne litanije. Dalje prosta zabava v družbi vojnih tovarišev. Sodeluje godba gasilcev iz Cerknice in pevski zbori iz oikolice.
Tovariši Notranjci! Pridite kakor en mož 81. julija na Križno goro!
Pripravljalni odbor ZSV v Ljubljani.
AiiBaiBiaiaRaiBBBiiBHaaRRa
KONGRES JUGOSL. KATOLIŠKE DAŠKE LIGE V SPLITU
se vrši v dneh 22.-24. t. m.
Vsi katoliški akademiki in srednješolci se na ta kongres opozarjajo in naprošajo, da se ga udeleže, kolikor jim je to mogoče.
Prilika za poset Splita in njegove okolice je sijajna.
Hrana in stanovanje dnevno 10 Din, vožnja polovična.
Tovariši, pridite! Čimveč, tembolje!
BBBHBBBB0BBBHSBBBSl&3S8BSJaE)
Truplo mladenke na žel. prog v Tivoliju.
Včeraj zjutraj ob tričetrt na 6. uro je pasiral tranzitni tovorni vlak, ki je vozil preko Ljubljane v Trst, železniško progo pod Tivolijem. Strojevodja je opazil, da leži na levi strani proge nasproti Puharjeve ulice in blizu sokolskega telovadišča truplo mlade deklice in je o tem obvestil s klici stražnika Jerančeta, ki je stal pri prelazu v glavni tivolski drevored. Stražnik je takoj pregledal progo in v resnici našel na tiru neznano mlado dekle ter se takoj prepričal, da je dekle že mrtvo. Truplo je ležalo v mlaki krvi, prav posebno pa je bila krvava glava. Stražnik je o tem obvestil policijo, nakar je dospel na kraj nesreče mestni fizik dr. Mavricij Rus. Dr. Rus je ugotovil, da je nastopila smrt radi težke poškodbe na zadnjem zgornjem delu lobanje. Poleg tega je imelo truplo še težje rane na levi roki, v čeljustih in v križu. Na zdravnikovo odredbo so prepeljali truplo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Posebna policijska komisija pod vodstvom policijskega nadzornika Močnika je ugotovila, da gre tu ali za samomor ali pa za nesrečo. Zločin sicer ni izključen, ni pa verjeten. Iz situacije in lege trupla na progi je bilo razvidno, da je dekle skočilo ali pa padlo iz potniškega vlaka, ki je vozil z Rakeka v Ljubljano, torej se je morala nesreča pripetiti ob četrt na
2.	uro zjutraj.
* * *
Zvečer smo zvedeli o tem slučaju še sledeče: Policija je ugotovila, da je ponesrečena mladenka Elizabeta Vrabl, rojena 21. oktobra 1903 v Drogu-čovi, okraj Maribor, služkinja pri postreščku Tomažu Heinricherju, Gosposvetska cesta št. 13. V torek zvečer je prišel Heinricher domov, nakar mu je Vrablova dala večerjo. Nato je nesla Hein-richerjevi ženi, ki je natakarica v »Unionu«, dežnik in se ob pol 10. uri vrnila domov. Ko je ob
3.	UTi zjutraj prišla Heinricherjeva domov, je ni več našla doma. Včeraj sta Heinricherjeva šele iz časopisov zvedela, da so našli na železniškem tiru truplo neke mladenke in sta takoj slutila, da gre tu za Elizabeto Vrabl. V soboto se je proti nekemu izrazila, da se je s svojim izvoljencem skregala in da je sedaj vsega konec, iz česar sklepajo, da je izvršila samomor.
Ponareievaki denarja v Novem mestu.
Gosp. Franc Kos, sluga pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, je našel dne 11. julija t. 1. na podstrešju svoje dne 9. julija t. 1. kupljene hiše v Kandiji malo kovinsko stiskalnico za ponarejanje dvodinarskih novcev. Model je Izdelan jako točno in precizno. Zunanje strani stiskalnice kažejo sledove že večkratne uporabe. Izvršene so bile tozadevne hišne preiskave in ena aretacija. Model falzifikata nosi letnico 1925.
Žrtev mazeča.
M. K. iz Trnja je hudo zbolela. Zdravja ni šla iskat k zdravniku, marveč k nekemu neukemu tnazaču v Novem selu. Ta ji je predpisal, da mora piti čim več vina in jemati neke vrste parno kopel. Bolnica je ravnala po njegovem nasvetu. Pila je vino in se kopala. Toda le nekaj dni. Kura je očividno še bolj kvarno vplivala na njene živce. Kmalu so se pojavili na njej znaki blaznosti.
DomaČim prizadeva mnogo zla, ker je v zmedenosti nasilna in si ne da nič dopovedati.
Ukraden vol.
V ponedeljek, dno 11. julija, je bil ukraden Francetu Starehi, trgovcu z živino v Srednji vasi pri Goričah, na živinskem semnju v Kranju vol. Stare je vola ravno prodal za 3500 Din; ko sta šla s kupcem v bližnjo gostilno pit likof, je tat vola odvezal in odpeljal. Kdor bi zvedel, kje se nahaja ukradeni vol, naj to javi lastniku proti nagradi.
Težka avtomobilska nesreča.
Včeraj okrog 12. ure se je pripetila med Mariborom in Selnico težka avtomobilska nesreča. Pri vasi Bresternica sta trčila skupaj dva avtomobila. V enem sta se vozila predsednik in poslovodja falske družbe Jo6ip Rofh&nder in odvetnik dr. Ernest Schuster iz Gradca, z drugim avtomobilom pa neka dama. Vsi trije so bili precej težko poškodovani. Schusterja in Rofhanderja so prepeljali v sanatorij v Maribor, kjer je bil Rof-hSnder takoj operiran. Rešilni oddelek je zvečer oba odpeljal v Gradec. Gospo so prepeljali v bolnico. Ker je pa imela le poSkodbe lažjega značaja, so jo kmalu odpustili. Oba avtomobila sta bila precej razbita. Nesreča se je pripetila raditega, ker jo avstrijski šofer vozil po avstrijskih predpisih na levi strani.
Otrok utoraH.
Iz Sv. Jerneja pri Ločah nam pišejo: Otrok Anica Zabav, o kateri smo svojčas poročali, da se je neznanokam zgubila in se je sumilo, da so jo ukradli cigani, se je sedaj našla. Utopila se je namreč v velikem Posekovem ribniku. Našli so sedaj ob ribniku njeno od rib zunaj in znotraj do bele kosti oglodano lobanjo. Poiskali še bodo, ako se bo dalo, druge njene kosti in potem vse skupaj pokopali. Truplo je bilo v vodi 3 tedne iti postalo torej plen ščuk in karpov.
Minister Fedele je zadovoljen.
Italijansko časopisje je pričelo te dni objavljati članke o vtisih, ki jih je odnesal prosvetni minister Fedele z zadnjega obiska na Goriškem. Čitateljem našega lista je že znano, da je minister Fedele prišel v Gorico, • da osebno izroči zlato svetinjo vojvodinji D' Aosta v znak priznanja zaslug na prosvetnem polju, ki si jih je pridobila kot pokroviteljica društva »Italia Redenta«. Ob tej priliki je minister v spremstvu vojvodinje D' Aosta obiskal šole in vrtce »Italia Redenta« v Tržiču, Gorici, Gradiški, Ločniku, Biljah, Mirni in Vrtojbi. Nas zanimajo predvsem vtisi, ki jih dobil g minister Fedele v slovenskih krajih, saj je prav minister Fedele definitivno odpravil slovenski jezik iz ljudske šole in zatrl vse slovenske srednje šole. Seveda se moramo zadovoljiti s poročili iz italijanskih časopisnih virov.
»Minister Fedelet, piše neki italijanski list, »je v slovenskih krajih večkrat nagovoril otroke, da bi videl, ali so v resnici v stanu Izraziti se v italijanskem jeziku, in ob vsaki priliki je bilo njegovo zadovoljstvo vidno; saj se mu ni niti enkrat pripetilo, da bi ga otroci ne razumeli. Otroci so vselej točno izgovarjali italijanske besede in tudi v nastopu in izirazu so kazali radikalno italijansko vzgojo.« Minister je častital na uspehu
Pri kopanju utonil.
Pred nedavnim časom smo ravno na tem mestu poročali, da sta v Kamniku v Bistrici pri novem Hočevarjevem jezu utonila dva konja. Pri tem jezu je levi breg kakor odsekan in je Bistrici tam do tri metre globoka. V ponedeljek se je po kosilu ob pol 1. uri šel kopat na jez 25 letni pod-narednik Ivko Jovičič, rodom iz Srbije ln prideljen vojaški straži v smodnišnici. Spustil se je v vode in se takoj potopil. Navzoči kopalci so bili mnenja, da se je potopil namenoma, ln se niso niti vznemirjali, ker ga ni bilo toliko časa iz vode Ker pa je to le predolgo trajalo, je skočil eden od navzočih v vodo pogledat za njim. Toda šele po daljšem iskanju se je kopalcem posrečilo najti truplo utopljenca, ki mu je slučajno navzoči dr. Žvokelj nudil prvo pomoč. Bilo pa je že prekasno in vsaka pomoč zaman. Mladega podnarednika je najbrže za« dela kap. Mrtvega so prenesli na pokopališče m Zale, kjer so ga včeraj pokopali z vojaškimi častn*
Nesreča pri kopanju v Sabcu.
Dne 5. t. m. se je v dopoldanskih urah kopala v Sabcu četa vojakov v Savi. Kljub ostrim naredbara sta se vojaka Jože Mrak in Jernej Meae predaleč oddaljila od drugih vojakov in tako postala žrtvi Save. Prvi je iz Kranjske gore, drugi iz Logatca. Pomoč je bila izključena. Zašla sta v globok jarek, kjer jih je silen tok vode v trenutku zagrnil. Vse nadaljnje iskanje je bilo isti dan brezuspešno. Vzrok temu je bila kalna voda. Takoj drugi dan je našla straža truplo J. Mraka v bližini kraja, kjer je ponesrečil. Dne 7. t. m. pa truplo J. Mezeta. K večnemu počitku smo jih spremili vsi prijatelji iz I. pontonirskega bataljona v velikem številu. Grobove smo okrasili z venci in cvetjem, k čemur so nad pripomogli gg. častniki in podčastniki. Najgloblje soialje prizadetima družinama izrekamo v imenu vseh vojaki-Slovenci, službujoči v tem bataljonu.
šolskemu nadzorniku Reini, goriškemu prefektu in tajniKu fašistovske stranke. Izjavil je, vda veliki in evideatni uspehi dokazujejo, da je fašistovska vlada dosegla, ker je nameravala.« Minister Fedele se je hotel osebno prepričati tudi o napredovanju pouka italijanske šole v goriški jetnišnici; šola je bila ustanovljena, da se s poučevanjem italijanskega jezika tudi jetniki asimilirajo. Minister je imel na jetaipe poseben nagovor. Rekel jim je, naj se oni dan, ko stopijo na svobodo, spomnijo, da je prišel svojčas v ječo kraljevi minister, .da jim prinese besedo upanja velike države, kakršna je Italija. Minister je bil zadovoljen, ker ee je prepričal, da so vsi jetniki, čeravno Slovenci, govorih italijanski jezik. Tudi gluhonemnico je obiskal prosvetni minister. »BO je pretresljiv prizor. Tudi ti otroci, ki so vsi Slovenci, se učijo izražanja potom znamenj, na podlagi italijanskih besed.< Res pretreslijv prizor! Ubogi otroci, kako tuje se bodo čutih, ko se povrnejo k staršem, s katerimi se ne bodo mogli več sporazumeti niti potom znamenj. Še po vojni je bil v gluhonemnici šolski jezik slovenski, fašistovski ministri so ga zamenjali z italijanskim.
Pred odhodom je imel minister Fedele v prostorih Društva fašistovskih učiteljev nagovor, v katerem je ponovno izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi ljudske šole in pohvalil šolskega nadzornika za Primorsko g. Redna. Obljubil je, da se okto bra meseca povrne na obisk šol na Tržaškem.
Minister Fedele je odpravil tudi tako zvane dodatne ire, med kalerimi se je poučeval neobvezno slovenski jezik v ljudski šoli. S prihodnjim šolskim letom bo 5. razredov ljudske šole popolnoma italijanskih; edino 6. razred — kjer sploh obstoji! — bi moral biti legalno slovenski, v resnici pa ni že davno več. Kakor rečeno, so bile po zaslugi g. Fedeleja zatrte vse slovenske sred-
Neki angleški zobozdravnik piše: „Odol je izdatno učinkovit, zlasti glede odstranjevanja zoprnih duhov in slabega okusa v ustih. Na vsak način ima prednost pred vsemi drugimi zobnimi vodami, ki se ponujajo publiki."
Slovenci v It€slifi
F. C.:
O prlradi in planinah.
Priroda je globoka istinitost. Marsikdo hodi k njej, in ob njej je postal čist in naiven. Pozabil je na preteklost in zopet se je v dušo vrnila prvotnost. Nove zvezde so se utrnile nad njegovo dušno pokrajino, zdelo se je, da je človek prišel do novih studencev, da je našel pravir in da se je ob tem ognju užgala iskra novega življenja.
Marsikoga je zanesla pot preko jezera in prišel je v začaran čudežni svet onkraj bre-govin gozdov; z zlatom so bili posuti obronki tega sveta in v skritem kotu se je v svojem ritmu lomil ob skalah snežno beli slap, nad temotno dolino pa so se mešale barve in je kipela pesem solnčnega vzhoda. Duša se je dvignila od notranjega ognjenega sijaja, našla se je nad vsem, kot da bi jo bil kdo vzvezdil; ni našla samo sebe in svojega ritma, našla je kraj v vesoljstvu.
Da, naša duša in naše telo se iztezata v prirodo; v njenem bogastvu toneta, v njene koprene se ovijata, po njenih robovih hodita in često udarita po njih s trdim jakim korakom in nasilnim udarom. Kakršenkoli je naš odnos do prirode, — naj bo pogled ljubečega bitja ali ukaz vladeželjnega gospodarja ali umik nebogljeno klonečega oiroka ali padec premaganca —- vsikdar velja brezpogojno, da nam je priroda nekaj bistvenega, aa nam je bistven življen&ki prostor, da so tu tla, na
katerih stojimo s svojimi nogami in odkoder rastemo v višino. Kdor je odmrl prirodi in za-pahnil vrata svoje duše pred prirodnim svetom, temu nečesa bistvenega manjka, manjka mu istinitosti, ki sega globoko do dna in prinaša v dušo zvenenje, da more ob njem duša vstati od mrtvih. Drevo pred hišo, po-košena senožet, vzduh in vonj zrelega sadja, k temu še morje, gore in šumeči gozdovi, kot jih obsevata solnce in luna, — vse to so priče o domu in domovini človeka, o prostoru, kjer je zanj smisel in sreča.
A ta sreča ni vedno neskaljena, često je zakopana in se moramo do nje dokopati z veliko mujo. Niso vsi odnosi do prirode enako čisti in sveži, nekateri so celo popolnoma napačni. Največkrat grešimo pač v tem, da iščemo v prirodi samega sebe. Priroda nam ni svet sam zase, samovrednota; sebe polagamo v svet, svoje veselje in trpljenje zanašamo navzven, mesto da bi pozabili nase, da bi opustili teženje za nadvladanjem prirode in se v čisti ljubezni odprli čudežnemu svetu, ki bo prišel sam od sebe, neprisiljeno in brez ukaza v našo dušo.
Res je, priroda nam mora govoriti sama od sebe, ko gremo k njej, se moramo odreči »namenom«, ciljem, zavestno začrtanim smotrom. Prosto in svobodno moramo pogledali prirodi v obraz, iztrgati se moramo mišljenju, ki išče povsod ie uporabnost iu korist. Vsakdanjo modrost in sistematiko moramo pokončati in se občutiti v globini, — odtod moramo zadihati, tedai se nam bo prikazala zemlja
v svojem bogastvu, naši čuti bodo vsrkavali pclnost, naša dušna substanca bo rastla v velikem, srečali bomo v prirodi živo bitje, drugi jaz, ki nas pozdravlja v nemi ljubezni.
A ne samo naklepe in načrte, tudi sebe moramo do neke meje izločiti, kadar prihajamo s svetlim namenom k prirodi. Ni sicer bolj naravne težnje v človeškem srcu kot da zanaša sebe, svojo radost in bolest ven v svet in da prisluškuje bo-li našel odziva na svoje vprašanje. In nič ni čudno, če človek išče v priredi utešei\ja svojih najintimnejših hrepenenj in želja, če išče v hribih pomirjenjia za svojo razočarano ljubezen, če išče v gozdu nadomestek za prijatelja, če podzavestno tiplje za religioznimi doživljaji, ko je pristna religija in vera že obledela ali splahnela. Kar je najintimnejšega v človeku, nepriznano in še nerazvito ljubezen do dekleta, vero v življenje in samega sebe, prijatelja, stik in občevanje z Bogom, strah pred praznoto in tragiko življenja, — vse to in še marsikaj išče človek napol podzavestno, napol pomotoma, ko je v prirodi. Sami od sebe vstajajo ti motivi v duši, prepletejo vso dušo, in zlasti tam, kjer je dosti zadržanega in potlačenega, silijo in butajo na dan ter prevzamejo vso notranjost.
Toda tako doživljanje prirode ni pravo, je preveč egocentrično-subjektivistično, prirodi ne da mesta, ki ji tiče, od nje zahteva in pričakuje stvari, ki jih ona ne more dati.
Res je, kadarkoli smo v odnosu do prirode, vsikdar se tudi vanjo »vživljamo«, svoja duševna razpoloženja in dušna stanja zana-
šamo vanjo, — zaljubljenec vidi n- pr. svet mnogo bolj »rožnato«, deprimiran človek pa vidi svet pobarvan s samimi temnimi barvami. Tako doživljanje pa je možno le v omejenem obsegu. Če pridemo k prirodi s svojimi najglobljimi doživljanji, če zahtevamo zlasti rešitve in odrešitve, pomoči in odgovora, tedaj bo priroda brez moči za nas, pustila nas bo same, ne bo mogla utešiti naših hrepenenj. Da, to je živa resnica, ki jo mora človek občutiti po lastnem doživetju: priroda nam je lahko sodrug, z ljubeznijo nas more pozdraviti, a človeškega življenja nam ne more dati. Priroda je mrtva, je hladna; v vsej svoji svežosti in veličastnosti ji manjka telesno toplega srca, ji manjka ljubeče materinske roke, ji manjka ognja, ki nas druži v molitvi z Bogom. Če pridemo s svojim človeškim srcem k prirodi in od nje zahievamo človeškega ali celo poslednjega religioznega odgovora, nas priroda brezpogojno razočara in pusti neutešene.
Zato moramo biti drugačni, svojo notranjo smer moramo usmeriti drugam. Do prirode moramo biti v takem odnošaju. kakršen gre prirodi in je tudi človeku v korist in obo-gatenje. Na dnu svojega srca, v svoji substanci ali v svojih temeljih mora človek biti trden in zavarovan; v zadnjih kotičkih mora biti srečen in čist. biti mora jasen in pozitiven, — potem bo tudi prost in dovzeten za. prirodo. Dokler in kolikor je še zlomljen, razdvojen in neenoten, kolikor je njegova življenska substanca še bolna, toliko časa mu priroda ne
nje šole. Minister Fedele je uvedel v ljudsko šolo mladinsko organizacijo »Balilla«, ki ji je namen vzgajati v fašistovskem duhu slovensko deco.
Minister Fedele je v enem samem dnevu odslovil -12 slovenskih učiteljev, »ker se niso strinjali s splošnimi smernicami fašistovskega režima. Minister Fedele jo skoval zakon, ki mu daje pravico, da »nezveste« učitelje premesti tudi z dežele (regione) v deželo, n. pr. s Primorskega v Kala-forijo. Uporaba tega zakona, ki je bil uveden le rddi Slovanov in Nemcev, prične prav na široko s prihodnjim šolskim letom. Le tako bo mogoče, »da bo imela Julijska krajina samo italijansko šolo {in le italijanske učitelje«. Kontno je minister Fedele sestavil zakon, ki daje celo deželnemu šolskemu nadzorniku pravico, da sporazumno s pre-fcklom odpusti iz službe politično osumljene učitelje. Minister Fedele je lahko zadovoljen!
Balilta.
Iz poročila, ki ga je predložil predsednik osrednjo organizacije »Balille« poslanec Ricci ministrskemu predsedniku Mussoliniju, je razvidno, da je v »Balillk vpisanih 461.815 otrok. V »Balilli« so organizirani šoloobvezni otroci; po 14. letu preidejo v »Avanguardijoc, kjer se pripravljajo na dan, ko se jim pri 18. letu izroči »fašistovska izkaznica in puška«, ko prestopijo v redno milico. V >Avanguardiji< (predstraži) je vpisanih 397.865 mladičev. Poslanec Ricci je predložil g. Mussoliniju v odobritev načrt, po katerem naj bi so razpisalo 100 Studijskih štipendij za otroke, ki so vpisani v »Balilli«. štipendijo imajo pač zelo privlačno silo, posebno v času gospodarskih kriz. Postavili se bodo tudi »Domovi Balilla«. Posebno obsežen bo dom v Gorici, ki bo služil tudi kot prenočišče za mladino, ki bo prihajala na obisk bojnih poljan.
Uneime norice
' * Izid občinskih volitev v Toplicah. Dne j
10. julija so bile občinske volitve v Toplicah na Dolenjskem. SLS je dobila 15 odbornikov, Gospodarska lista pa 10 odbornikov.
•k Povratek poslanikov v Belgrad. Francoski poslanik Darde, turški poslanik Hik-met bej in poljski poslanik Okenski so se z Bleda vrnili v Belgrad in se zaradi raznih poslov oglasili na zunanjem ministrstvu.
kr Praznik sv. Cirila in Metoda v Londonu. Angleško društvo sv. Janeza Zlatousta je dne 7. julija proslavilo praznili slovausldh apostolov s slovesno mašo v stolnici in s slavnostno akademijo. Ruska grofica Benigsen je ta to slavnost naslikala veliko ikono sv. Cirila in Metoda, ld je bila postavljena nad veliki oltar v stolnici. Pri slavnostni akademiji so govorili: frančiškan Emil Orozovič (iz Bosne), P. Martindale S. J. in zgodovinar H. Belloc. Pri slavnosti je bil navzoč naš poslanik dr. Djordje Djurič, več slovenskih, hrvatskih in srbskih dijakov, pisateljev i. dr.; med njimi pisateljica Izidora Sekulie, Jela Lazarevič, Slovak dr. Chura i. dr.
-k Srebrno sv. mašo ali 251etnico duhovni šiva obhajajo v sredo, dne 20. julija 1927, v Ljutomeru naslednji gospodje: Ašič Maks, kaplan v Sv. Križu pri Ljutomeru. Goričar Maks, duhovnik v Št. Ilju pri Velenju. Gorjup Peter, župnik v Dolu pri Hrastniku, JeLšnik Ivan, župnik v Zibiki, Kociper Rudolf, provi-zor pri Sv. Janezu Krst. na Ojstrici, Lončarič Jožef, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim, Lov-, rec Andrej, župnik v Ljutomeru, Rabuzu Jakob, župnik v Slivnici pri Celju, Skvarč Jožef. župnik v Skomarju, Slavec Albin, vp. župnik v Braslovčali, Škamlec Ignac, župnik pri Sv. Andražu v Halozah, dr. Vraber Maks, kanonik v Mariboru, Zakošek Ivan, župnik pri Sv. Venčeslu. — Umrla sta novarisa župnika lic Janez in Pregelj Viktor.
k Vojni tovariši! Naš divni 21. avgust se bliža. Zabeležite si dobro ta dan. Nad Brez-jaini so na predvečer sv. Cirila in Metoda goreli čudoviti kresovi v poletno noč. Iz naših src pa zagore 21. avgusta na Brezjah samih kresovi neusahljive zahvale Mariji, presku-šene možate zvestobe in medsebojnega zaupanja ter ljubezni, ki je vzorela ob potokih nepozabne bratske krvi. Tovariši, 21. avgusta vsi na Brezje!
■k Okrožni agrarni urad Ljubljana je bil radi neprestanih prestopkov občinskih agrarnih odborov v zadevi nakazovanja agrarne zemlje, določevanja agrarnih interesentov za začasni nakup, pogrešnega naziranja o funkciji, 'katero imajo itd., prisiljen izdati okrožnico, katera je nabita na magistrata! deski in na katero se opozarjajo vsi interesenti.
k Umrl je v Železnikih to nedeljo po daljšem bolehanju občespoštovani g. Jožef Širaj, cerkveni ključar in posestnik.
* Hitrost pošte. Nekdo je poslal iz Hrastnika 27. junija svojemu sinu, vojaku v Zagrebu, zaboj jestvin. Pošta v Zagrebu pa mu ga je izročila šele 9. julija. V tem času bi lahko prišel zaboj že v Ameriko.
k Učiteljske službe. Vsi učitelji in učiteljice, ki so letos končali študije na višjih pedagoških šolah v Belgradu ali Zagrebu, naj najkesneje do 20. julija vložijo prošnjo za nastavitev na meščansko šolo. Navedejo naj, kje želijo biti nastavljeni. Ministrstvo bo posamezne želje vpeštevalo, kolikor bo le mogoče. Nastop službe 1. septembra. Dopust za polaganje diplomskega izpita dobijo na podlagi prošnje za službo po razporedu, ki ga bo rek-torat šole določil za izpite.
k Italijanski miličniki v Dubrovniku. Minuli ponedeljek popoldne je priplulo na jadrnici »Alala« v ginško luko več fašistovskih miličnikov z dvema častnikoma. Obiskali so italijanskega konzula v Dubrovniku in priredili v italijanskem društvu »Fascioc sestanek. Po ulicah so se obnašali tako izzivalno, da so začeli Dubrovčani demonstrirati in so hoteli udreti pred italijanski konzulat ednosno pred italijanske društvene prostore, kar je pa policija, ojačena z orožni štvom, preprečila. Policija in orožništvo sla ves čas spremljala fašiste. Zelo čudno je, da smejo na ozemlju naše države fašisti izzivati v uniformi! >Bei Gott und in Jugoslavien ist alles moglich: — je dejal neki nemški diplomat.
■k Panevropska Unija. Pod tem imenom delujoče združenje se trudi za vzpostavljenje tesnih političnih in gospodarskih vezi med evropskimi državami in narodi, da se ustavi nedeljiva in popolna evropska meddržavna zveza. Gibanje, ki je v zapadnih evropskih državah pritegnilo k sodelovanju najznamenitejše državnike in kulturno gospodarske delavce, se je začelo širiti tudi pri nas in se v kratkem ustanovi odbor za kraljevino SHS, ki bo že na II. panevropskem kongresu v Bruslju v dneh 9. — 11. oktobra 1.1. zastopal našo državo in sodeloval v plenumu in v komisijah. Istodobno se namerava v Bruselj sklicati kongres vseh sorodnih ekonomskih združenj Evrope. Začasno poslovno zastopstvo za našo kraljevino je v Zagrebu, Margaretska ulica 4, v pritličju, kjer se sprejemajo prijave za članstvo in za udeležbo na kongresu in kjer je mogoče dobiti vse informacije.
~k Čas za romanje na Sv. Višarje se bliža, zato hitite s priglaševanjem na Prosvetno zvezo, Miklošičeva c. 5. Polovično vožnjo imamo na progi Zagreb-Planica. Za druge proge še dobimo. Izkaznica za polovično vožnjo, italijanski vizum in vožnja po Italiji stane samo 40 Din. Ne zamudite ugodne prilike ter se pridno oglašajte. — Slov. kršč. ženska zveza.
k Občni zbor zagrebško delavske zbornice. Zagrebška delavska zbornica sklicuje za
more posredovati neskaljene sreče. Zaman bo iskal v prirodi notranjega miru, če ga že sam ne nosi v svojem srcu. V toliko človek ne more ubežati sam pred sabo, v toliko je njegov odnos do prirode odvisen od subjektivnega stanja.
A preko tega, — na tem temelju je možen najsvobodnejši napredek, je možna velika in bogata rast notranjega življenja. Če je duša v glavnem trdna in zdrava, se ji priro-da prikaže v pravi luči: prikaže se, kakor se prikaže ljubljenemu podoba ljubljenega. Da, kakor podoba*, živa podoba se prikaže, in sicer podoba, ki nenadoma zažari in koje ognjeni žar in plamen napolni dušo, da od ekstatične sreče onemore in da se do te podobe, ki je zažarela za trenutek, vrača vedno znova in da lepoto tega trenutnega zažarenja shrani in obdrži v svoji duši za vse dni svojega življenja. Ne vem, kaj je jasnejše; ali ■naj z ljubeznijo ponazorimo odnos do prirode, ali pa naj ljubezen ponazorimo z odnosom do prirode? Naj bo kakorkoli v podrobnostih, ta-ko-le je v glavnem: nad daljnim gorskim grebenom se lomijo v poslednjem ognju žarki zahajajočega solnca. Kot da bi bila s kopreno preprežena je pokrajina, v dolini pa se svetlikajo zelene barvo ledeniškega jezera. Ta slika nenadoma zaživi v duši, presune naše Mdnje vlakno, vzhičeni obstanemo, dobro vemo, da gre tu za doživetje, ki nas ne bo Izpustilo, dokler bo naša duša plemenita in dobra. V poznem poletnem večeru nas je zadel sijaj, neizmerno srečo obetajoča podoba e je vtisnila v naše bistvo, — le za nekaj
trenutkov, — a ta trepetajoči žarek je prepojil in prenovil našo dušo na vekomaj. V svoji ljubezni smo se nekam zazrli in skrivnosten smehljaj je objel nas vse; zagotovo vemo, da bo podoba pokrajine živela v nas še jutri in pojutrišnjem, ko bo objektivni njen korelat že zdavnaj zatonil.
V živih podobah se nam prikazuje pri-roda, prikazuje se nam, če smo dovzetni za ljubezen, če smo v stanu obuditi v svetu izven sebe drugi jaz, s katerim lahko govorimo kakor s prijateljem. Kakšni so ti odnosi v podrobnem, to zavisi od poedine duše, in seveda tudi od telesa. Nekdo se zadovolji s kontemplativnim doživljanjem iz daljave, dragi bo moral prestopiti prag visokih skal, so privil k steni in z nepreštevnimi prijemi plezal nad prepadi. To so razlike v podrobnostih, osnovni tonus je pri obeh lahko isti, a le-ta je zakoreninjen v duši, prav globoko na njenem dnu. Duša se z vsem svojim bistvom odzove, njena čuvstvenost se zrahlja, njene stremljenske težnjo se obude, oči na široko sprejemljejo, telo se vzpenja in proži, z vsem svojim napolnjuje prostor, v posameznih trenutkih se dvigne preko časa. V srečnih trenutkih seže v transcendenco. Tedaj premaga sebe in svet, v vnanjih predmetih doume Boga, preko prirodnih pojavov vidi duša v nov svet, karkoli je čutom dostopnega, poslane tedaj simbol Večnega, ob svetu in njegovih lepotah se obujajo doživetja Najvišjega. Tedaj govori duša prvič z Bogom, in ojačena se vrača potem nazaj v vsakdanje življenje.
21., oziroma 24. julija t. L v svojih prostorih (Hica 55," II. nadstr.) VI. občni zbor članov. Dnevni red občnega zbora je sledeč: 1.) Otvoritev občnega zbora, 2.) odločitev o rednem budžetu za proračunsko leto 1927.-28., 3.) odločitev o službenem pravilniku nameščencev delavske zbornice, 4.) vprašanja in predlogi.
*	Romanje na Sv. Višarje. To romanje bo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo slovenska krščanska ženska -zveza za svoje Članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična vožnja, in sicer le na progi Ljubljana-Planica, mogoče je, da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo že pravočasno objavljeno. Polovična vožnja iz Ljubljane do Planice in nazaj stane 34 Din. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačati pri prijavi 40 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oseba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti svoje ime in priimek, stan, rojstno leto in stanovanje. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1927.
*k Kdor želi na Trsat, naj ne odlaša s prijavo!
•k Abiturientjo leta 1907. I. državne gimnazije v Ljubljani bodo imeli v četrtek, dne 14. t. m. ob pol 9. zvečer na vrtu hotela Štrukelj sestanek, da se dogovore radi praznovanja 201etnice mature. Vsi ljubljanski in dragi tovariši, ki jim je mogoče priti v Ljubljano, se prosijo, da se sestanka zanesljivo udeleže.
-k Počitniški tečaj francoskega jezika na Bledu. Francoska instituta v Zagrebu in Ljubljani otvorita na Bledu dne 15. t. m. počitniški tečaj francoskega jezika, na katerem bodo predavali francoski profesorji gg. Vaillant, War-nier, Chataignau in gospe Reau in Privat Tečaj se bo vršil v poslopju osnovne šole na Bledu. Prijave in informacije istotam.
-k Dunajska vremenska napoved za 14. julija: oblačno, od časa do časa je pričakovati neviht.
•k Pominite: Pralni prašek ; Ženska hvalac ima 50% Schichtovega mila.
•k Nakup sadja. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru kupi več vagonov lepega sadja vseh vrst, tudi ranega. Vsa pojasnila se dobe pri načelniku podružnice gosp. Zacherlu.
*	Za citraše! Šaljive pesmi, za citre in petje priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani, Gosposka ulica 9. Zvezek stane 16 Din.
•k Mnogi bi radi otvorili brezalkoholno gostilno, pa ne vedo, kako dobiti tozadevno dovoljenje. Mnogi pa dvomijo, ali bi se jim tak obrat izplačal. Vsi interesenti se opozarjajo, da daje v tem pogledu strokovne nasvete na podlagi večletnih izkušenj brezplačno i Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
•k Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josefa-grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josek-voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izberno čistilo za želodec in čreva. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
kr Za razkuževanje živine in hlevov pri nalezljivih boleznih se poslužujemo z najboljšim uspehom Saneolin-a, ki ga izdeluje tvrdka Chemotechna dražba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. in E. Ska-berne).
Cfuhljana
O Regulacija Strcliške ulice. Glede včerajšnje noticc radi regulacije oziroma kanalizacije Streliškc ulice smo prejeli poročilo, da je bila pred kratkim pri vladnem komisarju g. Mencingerju posebna dcputacija, ki je intervenirala v tej zadevi. G. vladni komisar jc pritožbe deputacije blagohotno poslušal in nato dcputacijo prosil, naj sc obrne na mestni stavbeni urad. Na stavbenem uradu so pa deputaciji rekli, da je za regulacijo oz. kanalizacijo Strcliške ulice vse pripravljeno, treba jc le, da da g. vladni komisar ukaz, da sc prične delo.
0 Protest proti nakupu cestne železnice. Proti pogodbi, katero je sklenila mestna občina ljubljanska z družbo :.Klcinbahn Gesell-schaft« za nakup cestne železnice in o kateri smo že poročali, je bil pri velikem županu UuMmiske oblasti vložen ugovor. Pritožbo so
podpisali trije podjetniki, ki reflektirajo na koncesije za vožnje z avtobusi. Pritožba je mo. tivirana s tem, da sedanji mestni komisar sploh ni kompetenten za sklepanje talce po. godbe, temveč le pravilno izvoljeni občinski svet, dalje, da je odkupna vsota previsola, ker bi mestna občina dosegla lahko nižjo in da je •vrednost naprav cestne železnice zelo nizka radi obrabljenosti tračnic, vozov, remize itd. Dalje trdi pritožba, da bi bilo za mestno občino cenejše, če bi pospeševala promet z avtobusi. Mestna občina izpodbija pritožbo z drugimi, prav tehtnimi razlogi, kakor na primer, da je vožnja z avtobusi po mestnih ulicah neprimerna itd. O rezultatih pritožbe borno še poročali.
O Nesreča pri kopanju na Savi. Ponovno smo že opozarjali na neumestnost, da se kopljejo vojaški konji na ravno pri kopanju najbolj obljudenem kraju Save pri Tomačevem. Včeraj popoldne se je pripetila na Savi težka nesreča, ld le opravičuje ugovore občinstva proti takemu početju. Popoldne so prignali vojaki, — ravno v času, ko je na Savi vse mrgolelo kopajočega se občinstva, — na Savo več sto konj in mul. Pri tem se je ena izmed mul splašila in butnila na tla enajstletnega šolar-čka Daneta Dolinarja iz Zelene Jame. Mula je Dolinarja poteptala in mu s kopitom prizadejala težje poškodbe na prsih, izbila pa mu je tudi vse čeljusti. Poklicana je bila takoj rešilna postaja, vendar pa je težko ranjenega dečka odnesel že prej neki narednik na konju v vojaško bolnico. Stanje dečka je zelo težko. — Kakor čujemo z zanesljive strani, je posebna vojaška komisija določila za kopanje konj ravno ono mesto v Tomačevem, kjer se dnevno koplje največ kopalcev. Tudi imajo častniki ta kraj posebej označen na zemljevidih. Umestno in tudi v interesu ugleda vojaške uprave bi bilo, da se določi za kopanje konj kak drug samoten kraj, na primer v Malem grabnu, tako, da bi v bodoče izostala razburjenja, kakor je nastalo včeraj med občinstvom na Savi.
O Hotel »Union« — restavracija: Vsak četrtek in nedeljo koncert.
© Ali veste, kje dobite bučno olje? Po solidni ceni in v najboljši kvaliteti pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.
Maribor
□	Za priključitev občine Krčevina k Mariboru. Občinski odbor je na svoji redni seji dne 26. junija storil sklep, da se priklopi občina Krčevina k mestni občini Maribor. Morebitne opazke proti temu sklepu se morajo tekom 14 dni od danes naprej tuuradno vložiti. V zmislu občinskega reda z dne 2. m$ja 1864., dež. zak. štev. 51, se s tem javno sklicuj^,' na dan 25. julija 1927. od 10. do 12. ure <Joipoldne zborovanje vseh upravičenih volivcev te občine v občinski pisarni pri občinskem županu, hišna štev. 67, da glasujejo, dali se strinjajo z občinskim sklepom ali ne. Glasuje se ustmeno z r>da« ali »ne<. Odločuje večina glasov vseh upravičenih volivcev. Vsak, kateri ne pride k glasovanju, se smatra, da se strinja s sklepom, torej velja za »da«. — Občinski urad Krčevina, 10. julija 1927.
□	Namoščenja inozemcev. Ker se zadnje čase razširjajo neresnične vesti o nameščanju tujih državljanov pri raznih podjetjih, naznanja inšpekcija dela v Mariboru tem potom, da so vsi inozemci, ld so do sedaj nameščeni pri raznih podjetjih, pri teh upravičeno zaposleni. V slučaju, da bi kdo doznal za kakšen neopravičen slučaj zaposlenja v državi SHS, naj to naznani inšpekciji dela, ki bo tozadevno vse potrebno ukrenila, da se ti nedostatki odpravijo. V posameznih slučajih pa se dobe posamezna pojasnila pri podpisani inšpekciji dela. — Inšpekcija dela v Mariboru.
□	Prepovedano kopanje v Dravi. Radi ponovno se dogaiajočih smrtnih slučajev pri kopanju v prosti Dravi, opozarja podpisani mestni magistrat ponovno vse prebivalstvo mesta Maribor, da je kopanje v prosti Dravi kazensko prepovedano in da se bodo tozadevni prestopki brezobzirno naznanjevali sodišču v svrho kazenskega postopanja. V zabranitev nadaljnjih tozadevnih nesreč se posebno opozarjajo stariši, da posvetijo več pažnje nadzorovanju svojih otrok.
□	Hudi mesarski pomočniki. V gostilni Marek so se stepli trije mesarski pomočniki z nekim natakarjem. V boju so rabili kot orožje steklenice iu stole, kalere so razbili ter s tem napravili gostilničarju občutno škodo. Ko pa jo prišla policija, so pa ti jimaki urnih nog pobrisali.
□	Iz ječe v ječo. Včeraj je dospel cdgon-skim potom iz Avstrije Peter Šerc, ki je presedel v avstrijskih kaznilnicah 21etno ječo radi tatvine. Komaj pa je prišel na naše ozemlje, je že romal v zapor in pride pred sodišče radi velike tatvine, katero je izvršil 1. 1923. v Rušah.
n Ukradena obleka. Zasebnica Zinka F. je odpotovala iz Maribora, spravila pa je nekaj obleke v zaprti košari pri neki družini v Frankopanskj ulici. Ko se je te dni zopet vrnila nazaj, jo opazila, da je zmanjkalo" iz košaro obleke v vrednosti 3000 Din. Tatvino je prijavila policiji.
□	Tatvina v brzovlaku. Nedavno je bil v brzovlaku Zagreb—Maribor okraden neki potnik — najbrže dijak. Žepar mu jo izmaknil listnico s 100 Din, 30 šilingi, dijaško legitimacijo in pismi. Omenjenega žeparja so v Zagrebu prijeli in priznal je navedeno tat-
vino v vlaku. Policija poziva okrHenega dijaka, da prijavi svoj naslov, da se mu stvari vrnejo.
Cel/e
& Prva občinska seja novo izvoljenega občinskega sveta v mestu Celje je sklicana za petek, dne 15. julija, ob 7. uri zvečer. Na tej seji se bo vršila volitev župana in podžupana.
& Sliodi SLS v celjsko-vranskem okraju. Narodni poslanec g. dr. Jakob Hodžar je imel v nedeljo 10. julija po ranem sv. opravilu dobro uspeli shod v Braslovčah. Volivci so enodušno odobrili peslančevo poročilo in sklenili delati z vso vztrajnostjo na to, da bo zmaga SLS pri državnozhcrskih volitvah še lepša in silnejša kot kdajkoli doslej. — Prihodnjo nedeljo, dne 17. julija, ima g. poslanec dr. Hodžar po jutranjem sv. opravilu shcd na Vranskem, po popoldanski službi božji (po večernicah) pa shod na Gomilskem. — Enako V Galiciji, kjer govori tajnik SLS gosp. Ivo Per^uh.
& Jožefa šuler. V torek, dne 12. julija, ob pol 8. zjutraj je odšla v boljše življenje vzorna krščanska žena in mati, gospa Jožefa šuler, roj. Gclavšek. Vse njeno 651etno življenje je bilo ena sama visoka pesem materinstva in vdano prcnašanega trpljenja. Pogreb vzorne matere se vrši danes v četrtek 14. jul. ob 8. zjutraj iz Celja, Glavni trg 8, v Griže pri Celju, kjer jo bedo ob pol 10. dcpcldne položili k zadnjemu počitku. N. v m. p.l
Kamnik
Politično pismo iz Kamnika so v torkovo
Jutro spustili naši demokrati. Boli jih, ker se je »Slovenec« predrznil povedati svetu, da so ccmo-krati proti volitvam vložili priziv, ki naj "bo zadnja tolažba ob smrtni postelji njihovega pasovan|a v kamniški občini. Iu sploh ti klerikalci, kaj sc vse predrznejo: dovolijo si sami razmišljati o utemeljenosti demokratskega priziva, nc pa da bi preje povprašali edini verodostojni demokratski vir modrosti in juridične znanosti za milostno mnenje in dovoljenjel Pa pomislite še, dragi bravci, česa vsega so še zmožni ti kamniški klerikalci: ako bi bili hoteli ti klerikalci, bi bila demokr?tska stranka v Kamniku še vedno lahko na krmilu v občinil Prosimo, to ni izmišljotina »Slovenčeva«, to piše edini verodostojni demokratski vir v torkovem »Jutru«. — Gospodje demokrati, kako jc že tista o lisici in kislem grozdju? Pa lc potolažite sc, kamniški demokratil Verodostojni vaš vir se bo pritožil proti volitvam na upravno sodiščel Mi pohlevni klerikalci smo sicer mnenja, da bo upravno sodišče prav tako zavrnilo priziv kot ga bo politična oblast, ali to naše mnenje ni merodojno za kamniške demokrate in njihov verodostojni vir. Ti gospodje naj se le tolažijo s svojim prizi-vom, saj drugega jim ne preostane in mi jim to poceni tolažbo iz vsega srca privoščimo, ker nismo hudobni!
i oo> Kandidatura poslanca Štrcina tudi silno boli
naše demokrate. Kako bi jih šele bolela, ako bi bili navzoči pri sestanku zaupnikov v Domžalah, kjer Jo "ti" izvolili za kandidata g. Štrcina! Videli bi bili, s kakšno enodušnostjo so sklenili vsi delati z vsemi močmi, da bo g. Štrcin izvoljen s še večjo večino kakor pri dosedanjih volitvah. Glede protikandidata, ki ga je po mnenju demokratskega najverodostojnejšega vira postavilo vodstvo SLS v Ljubljani, pa naj omenimo samo to, da naši somišljeniki niso vajeni metod demokratske stranke, pustiti si od vodstva diktirati kandidata, kakor demokrati in si vodstvo SLS tudi nikdar ne dovoljuje takih poseganj v pravice somišljenikov, ampak vedno pusti volivcc same, da si izbero kandidata, ker zna bolie spoštovati načelo demokracijo, kakor vodstvo SDS, ki svojim krajevnim organizacijam ne dovoli niti izključno gospodarske politike voditi z drugimi strankami brez svojega pristanka! Somišljeniki v kamniškem okraju, vi pa pokažite demokratom, da ste si res sami postavili kandidata in pojdite v boi za listo SLS pri skupščinskih volitvah z vsemi silami!
Kandidata za skupščinsko volitve iščejo kamniški demokrati, Kdor reflektira na to izredno čast, naj sc obrne na najverodostojnejši vir v Kamniku. Oglase naj se samo taki, ki_ so že vajeni prav pošteno propasti pri volitvah. Siccr smo pričeli v Kamniku učiti naše demokrate, kako se totalno propade, pa pravijo, da sc še niso privadili temu, zato še vedno iščejo, da dobe priprav-nejšo osebo.
Nove zvonove jc dobila žalska ccrkev in siccr bronaste, ki so bili razstavljeni na ljubljanskem velesejmu. Tudi farna cerkev dobi mesto sedanjega tretjega, ki jc slab, obenem z žalskimi novega. Zvonovi bodo blagoslovljeni v nedeljo.
Novo mesto
Razglasitev vojnega razporeda. Vojni razpored za obveznike operativne vojske letniki 1887 in mlajši ter za obveznike rezervne vojske letniki 1877 do 1886 se bo razglasil v območju novomeškega okr. glavarstva kakor sledi: 1. Zbirališče v Novem mestu na Loki dne 17. julija t. 1, ob 6. uri za občino Novo mesto, ob 6.30 Prečna, ob 7 Št. Peter, ob 7.30 Bela cerkev, ob 8 Brusnice, ob 8.30 Orehovica, ob 9 Smihcl-Stopiče. 2, Zbirališče v Trebnjem pred Pavlinovo gostilno: Dne 17. julija ob 6 za občino Trebnje, ob 6.30 Velika Loka, ob 7 Mirna peč, ob 7.30 Mirna, ob 8 Dobemič, ob 8.30 Sela-Sumberk. 3. Zbirališče v Toplicah na kopališkem trgu: Dne 17. julija t. 1. ob 6 za občino Toplice, ob 6.30 Gorenje Polje, ob 7 Poljane, ob .7.30 Čermošnjice. 4. Zbirališče v Žužemberku na glavnem trgu: Dne 17. julija ob 8 za občino Žužemberk, ob 8.30 Dvor, ob 9 Zagradcc, ob 9.30 Ajdovec, ob 10 Ambrus, ob 10.30 Smuka.
Vr&nika
Brežice ob Savi '
Kolesarski nadloga. V splošnem se kolesarji Jako malo brigajo za predpise cestno-policijskega reda. Posebno brezobzirni pa so postali zadnji čas. Predrzno se vozarijo po pešpotih in drevoredih. Na poslednjih smo Brežičani sicer revni, a še lega, kar imamo, ne moremo v miru uživati. Drevored od frančiškansko cerkve do Sv. Roka jo itak ozek in bi bil komaj zasilno igrišče otrok, ki doma nimajo prostora, da bi se izletih. Toda, ali morejo starši pri tej surovi brezobzirnosti kolesarjev, ki drevijo po drevoredu gor in dol — dočim je cesta poleg drevoreda prazna — otroke lo za hip proste pustiti? čudimo se, da se ni dogodila že kaka večja nesreča, manjših ie itak dosti. Preteklo nedeljo n. pr. sta se igrala dva otroka od 2—5 let na pesku sredi drevoreda. Otrokoma je za hrbtom nenadoma z veliko brzino privozil kolesar, ne da bi dal svarilno znamenje. Večji deček je naglo skočil na stran, v istem hipu pa pridrvita na enem kolesu dva, nekoliko nadelana meška. Nastala bi lahko velika nesreča, da ni prestrašena mati otroka hitro potegnila k sebi. Apeliramo na mestno policijo in orožništvo, da take brezob/.irneže ovadijo, da jih zadene zaslužena kazen.
Nov mesar. Staro drbro vpeljano mesarijo pek. J. Dntškoviča je sedanji lastnik I. Bogovič dal v naiem mesarju Ivanu Breznlkarju.
Hotel »Narodni dom« se odda s 1. oktobrom t. I. novemu zakupniku. Dosedanji hotelir I. Trop se preseli v Laško, kier ima lastni hotel »Srv/njic. Reflektmtje naj vložijo prošnjo lastnici Posojilnici v Brežicah r. z. z n. z. do 31. julija.
Zagorfe ob Savi
Na »pojasnilo« g. Čobaia v »Slovencu« z dne 12. julija 1927 št. 153, kjer piše, da ga jc M. V/, vprašal, če bi hotel prevzeti župansko mesto, kar pa mu je odločno odklonil in da ni bilo ni-kakega pogajanja ne z-eno ne z drugo pol t čno stranko — moramo resnici na ljubo ugotoviti sledeče: Res je, da je g. Čobal obljubil poc'pr?ti pro-tikomunistično koalicijo tako, da bo oddala njegova skupina za župana, za katerega bi se sporazumeli zastopniki SLS in SDS cn gias, tako da bi imel ta žup?nski kandidat večino nad komunističnim (SLS 4 SDS 4- Čobal = 12 glasov, komunisti 11). G. Čobal se hoče s svojim pojasnilom v »Slovencu« samo oprostiti očitka, da zopet sim-patizira r. demokrati. Vendar pa sc bo g. Čobal moral odločiti ali za demokrate ali za komuniste. Da pa je g. Čobal gospodu M. W. odbil ponudbo za župana, je razumljivo, ker bi ga demokrati ne mogli izvoliti, ko irrajo samo 7 glasov, on pa 3. Če bi upal na izvolitev, bi ne odbil ponudbe.
Slovenska krafina
Dr. Pcrnar v PctiJovcih. Odkar jo doživel dr. Pcrnar v Turnišču in Dobrovniku tako strahovit poraz, kakršnega še noben politični agitator, se še ni pojavil v tej okolici. S svojo navzočnostjo pa »osrečuje« vasi v okolici Dolnje Lendave. Uspeha pa tudi tam ni. G. Pernar jc namreč postal pre-cej pohleven in več ne obljublja veleposestniške zemlje. Zato pa njegove besede ne najdejo odmeva.
Murska Sobota. Monter J. Mclcš je ime! opravka z elektriko. Slučajno se jc dotaknil žice z visoko napetostjo. Električna sila ga jc stresla in vrgla z visoke lestve na tla. Pri padcu si je zlomil rebro in obležal jc nezavesten. Na dobro srečo j? bil v bližini zdravnik, ki ga je z umetnim dihanjem spravil na aogc.
Teharje. Na dan nove sv. maše, ki jo bo daroval demačin g. L u ž e v i č Jožef, novomašnik, v nedeljo, dno 17. julija 1927, ob 10. uri v Zupni cerkvi sv. Martina na Teharjih, se bodo izvajale lepe cerkvene skladbe. Petje bo spremljal orkester »Godbeno društvo Celje«, dirigira ravnatelj or-glarsko šolge is Celja g K. Bervar. orgla domač' organist Fr. Luževič, poje teharski pevski zbor.
Zaplana. Dne 26. p. m. se jo vršilo pri nas odkritje spomenika domačinom, ki so tekom svetovne vojne dali življenje na oltar domovine. Po sv. maši se je ob 11. uri zbrala številna množica ljudstva od blizu in daleč. Po žaleslinkah vrhniške godbe in vrhniškega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom g. A. Grunia in po deklamaciji ganljive pesmi, sestavljene od domačega g. župnika je imel slavnostni govor vrhniški g. dekan ,Jar<". Kete. Po govoru sta bili odstranjeni dve veliki tro-bojnici in uzrlo je ljudstvo veliko ploščo s sledečimi imeni: Na italijanski fronti: Janez Brence, 1915; Anton Bogataj, 1917; Gašper Traven, 1917; Jakob Leskovec, 1918; Jožef Jelovšek, 1918. — Na ruskem bojišču: Jernej Brence, 1914; Matevž Otrin, 1914; Franc Trček, 1915; Jožef Jereb, 1915; Janoz Urh, 1916; Anton MivSek, 1916; Franc Pivk, 1917. — Jakob Bogataj, 1914, umrl v Osjeku; Janez Spa-capan, 1915, utonil v Mariboru; Franc Jolovšek, 1918, ponesrečil na vlaku; Franc Treven, 1918, umrl v Gradcu. — Tako je mala gorska fara Zaplana veličastno proslavila spomin svojih rojakov ter se jim na najlepši način oddolžila.
Nov« maša. Preteklo nedeljo je daroval v naši cerkvi prvo sveto daritev novomašnik č. g. Ciril Jcrina. Na predvečer so mu priredili cerkveni pevci pred župniščem serenado. Drugi dan je bil ob 10. uri dopoldne slovesen vhod novo-maSnika in svatov v prelepo ozaljšani božji hram. Slavnostni govor je govoril vrhniški rojak veleč. g. kanonik dr. M. Opeka. Gospodu novomašnik« želimo pri njegovem vzvišenem poklicu najlepših uspehov. Bog ga živil
70 letnico svojega rojstva ooitn|a ie dni obec spoštovana gospa M. MalavaSlč, mati naic učiteljice, gdč. Albine Molavašičcve. Dobri gospe želimo, da bi jo ljubi Bog ohranil v tako izbnrnem zdraviu, kot sc ga veseli danes, še mnogo let.
sednika med železničarji
Maribor, 12. jul. 1927.
Ko se je pretekli torek mudil v Mariboru ministrski predsednik Velja Vukičevič, je šel tudi v mariborske žel. delavnice, da si tam ogleda ustroj delavnic, in se oeebuo razgovori z železničarji. Res nismo navajeni, da bi ministrski predsedniki hodili samj med delavstvo, zato je ta demokratičen nastep ministrskega predsednika izzval med železničarji izredno zadovoljstvo.
Mislili smo, da bodo nasprotni listi, tako sccijalistični kot demokratski, beležili ta nastep ministrskega predsednika tako iskreno, kot ga je on tudi napravil. Pa ne! >Jutro^ si, dovoljuje ironično pripominjati, da je Vukičevič >in5pidtal< — delavnice, ter pri tem predstavlja ministrskega predsednika kot navadnega radikalskega agitatorja. Zato je tudi podčrtalo izjave, ki pa jih je seveda zavilo ter po svoje priredilo. Ni naš namen, da bi branili ministrskega predsednika pred temj napadi, pač pa hočemo mariborskim železničarjem povedati resno besedo v pomislek.
Prvo, kar je ministrski predsednik pravilno poudarjal, jc bilo tisto, kar jc povedal na vsedelavskemu kongresu v Ljubljani tajnik mednarodne socijalistične organizacije iz Amsterdama, da delavci v Sloveniji posebno radi
naseda!o demagoškim hujskačem. Svetoval jim je. naj opuste uapačno st.ulišoe, da bi s po-močjo socialističnih in komunističnih strank res uredili kdaj svoje strokovno stališče. Zato je zavrnil ns.lin, ki so ga do sedaj imeli, ter j svetoval naj se s svojimi zahtevami obračajo I na velikega župana, ki bo potem te zalileve ! njemu sporočil.
Drugo, kar je poudarjal, je pa bilo, da ho vlada, v lcaterj jc on in v katero bo stopila SLS po volitvah, tudi popravila vso krivico, in izpolnila zahtevo delavstva. Potrebno pa jc, da delavstvo pokaže, da je opustilo negativno politiko ter se priznalo kot državotvorno.
Ako zdaj primerjamo to dejstvo z našo 1 pripombo pred dobrim tednom, ko smo za-p'sali, da pri intervencijah za delavstvo in železničarje slišimo ugovor: >Pa kako, da se potegujete za socialiste in komun'ste,-c potem moremo poudariti, da se je zdaj pred delavci samimi izpričalo, kar smo trdili. Naj zdaj pišejo demokratski alj socialistični listi, kar hočejo, jstina je, da bo delavstvo v naši državi, kj je do 80 % agrarna, s svojim socialistični ni razrednim bojem lezlo v vedno večje stiske. ker si brez potrebe napravija nasprotnike. Delavstvo to uvideva, in socialisti se bo p, zato pn je »Volksstimme« izdala preteklo sobclo oglas, da je sramota za vsakega socijal'sta, če išče intervencije, recimo pri Že-botu alj pri kom drugem, razen pri socijali-stih. Delavci, tudi socijalisti pa pravijo: Mi gremo k on ni, ki nam hočejo in tudi morejo pomagati, zato bomo zapustili hujsknjočo politiko soeiinldeinokracijo.
Kmalu pride čas, ko bedo delavci sami odločali o svoji usodi. Alj hočejo poslati prijatelji onim. ki jim bodo pomagali k boljši bodočnosti, ali pa bodo še dalje redili z bornimi zaslužki svojih žuliev socijallsitčne voditelje, ki jih vodijo v vedno večjo revščino.
eira za zvezo
v Madrid, 13. jul. (Izv.) V listu sNation«, ki stoji blizu diktatorskim krogom, je izšel zanimiv članek neznanega avtorja, o katerem pa domnevajo, da je Primo de Rivera sam, o mnžnesti splošnega svetovnega miru. Članek govori o združitvi vseli evropskih držav v veliko mirovno zvezo, ki bi imela svoje posebno mirovno razsodišče. Sedanje Društvo narodov bi potem postalo brezpomembno. Prestopki posameznih držav bi se ka-novalj z gospodarskim bojkotom, v slučaju nadaljnjega nepoko-ravania bi nastopila mednarodna armada. Ta armada bi štela dva milijona uiož z ravno tako veliko rezervo. V to armado bi dalo Anglija, Francija, Nemčija iu Italija, vsaka po 11% mož, Šp- litja 7%, oslale države pa ostanek. Sovjetska Rusija bi ne imela pravice imeti vojaštva v tej mednarodni armadi. Fašizem in diktaturo bi bilo treba priznati kot skladno z zakoni.
Nova Sangsrska konferenca s sodetovaniem velesil.
v Madrid, 13. jul. (Izv.) Vsi listi prinašajo iz Londona poročila, po kc.tcrih se bo v kratkem vršila ob udeležbi Anglije, Francije, Italije in Španije posebna konfcrenca, na kateri sc bo reševalo vprašanje Tangerja. Domnevajo, da je to uspeh potovanja španskega kralja Alfonza v London.
v London, 13. jul. (Izv.) V nekem govoru v Londonu je minister Churchill izjavil, da je položaj angleških financ in angleške industrije zelo dober. Danes ima deia 9000 ljudi več kot pred tremi leti. Finančni položaj se jc toliko zboljšal, da upa, da bo v 1. 1928 pokrita vsa škoda, ki jo jc povzročila rudarska stavka. O pickinjcnju odnošajev z Rusijo jc rekel Churchill, da trgovinske zveze z Rusijo vseeno lahko še obstojajo naprej. Angleška vlada Rusije ne bo ovirala pri njeni trgovini z dominijoni in drugimi državami. Na koncu jc omenil minister tudi vprašanje angleškega vojnega bro-dovja. Kakor jc izjavil žc angleški zastopnik na ženevski konfcrcnci, potrebuje Anglija posebno veliko brodovje radi velike razsežnosti ozemlja in zelo oddaljenih pomorskih zvez z dominijoni.
Pomorska konferenca se
nadaliire.
v Ženeva, 13. jul. (Izv.) Pomorska razoro-žitvena konfeicnca, ki jc bila v pondeljek pre-
ložena na »nedoločen čas«, sc sestane zopet v četrtek. Kakor se jc zvedelo, sc bodo razgovori nadaljevali na temelju novih predlogov, ki jih je stavila Anglija.
Gemenceau na potu okrevanja
v Pariz, 13. julija. (Izv.) Zdravje bivšega ministrskega predsednika Clemenceauja sc jc zboljšalo, ker je hripo srečno prestal. Upajo, da bo žc prihodnje dni mogel zapustiti Pariz in odpotovati v morsko kopališče.
Za znižanje vojaškega roka v Belgiji.
v Brusolj, 13. julija. (Izv.) Glavni odbor socialistično stranke je sklenil predlagati znižanje vojaško dobe na šest mesecev v zvezi z reorganizacijo armade. Do prihodnjega sklicanji parlamenta bo stranka izdelala tozadevne zakonske načrte.
Proti pomorskemu oboreževa-
v Rim, 13. julija. (Izv.) V >Tribuni< zavrača bivši minister Davanzatti zahteve faši-stovskega časopisja glede povečanja italijanske vojne mornarice. Vojna mornarica bo imela v bodoče vedno manj pomena in tudi svetovna vojna je dokazala, da si Anglija s svojim velikim bredovjem ni dosti pomagala. Zato ni potrebno po njegovem mnenju, da bi so Italija poslužila dovoljenja vvashiugtonsko konference, da smo graditi de.-eltonske kri-žarke, ker so še to prevelike. Italiji bi zadostoval tip 7500 Ionskih križark.
Češkosiovaško-jugoslovanski
sporšni spor.
v Praga, 13. jul. (Izv.) V Benetkah sc bo v kratkem vršila seja srednjeevropske nogometne zveze, kjer bodo sklepali o tem, kateremu klubu naj sc izroči srednjeevropski pokal. Obravnavali bodo tudi šport m<;d Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki jc do vedlo do tega, da jc Jugoslavija napovedala proti Scškiin atletom bojkot. Češkoslovaška dclegacija jc dobila navodila, da skuša zadevo mirno poravnati. Če Jugoslavija nc bi pokazala dovolj dobre volje za to, naj češkoslovaško zastopstvo odkloni srednjeevropski pokal in naj na-daljnim posvetovanjem nc prisostvuje.
Whfte?eva zapuščina.'
v London, 13. jul. (Izv.) Pred konkurznlm sodiščem se jc danes vršila obravnava o zapuščini Whiteja, ki jc pred kratkim izvršil samoumor in zapustil veliko dolgov. Veliko senzacijo je vzbudila ugotovitev, da jc White, ki jc špekuliral na različnih borzah in sc izdajal za premožnega kapitalista, imel v resnici s.arao malo vilo, katero so occnili na 72 funtov.
AMNESTIJA V FRANCIJI, v Pariz, 13. jul. (Izv.) Predsednik republike Doumerguc jc pomilostil ob priliki narodnega praznika 14. julija 491 obsojencev. Večina teh jc bilo obsojenih od vojnih sodišč. Leona Daudcta ni med pomiloščenci.
KLEPIKOVA OBSOJENA NA SMRT. v Moskva, 13. jul. (Izv.) Pred leningrajskim sodiščem sc jc ponovno vršila razprava proti ženi višjega ruskega častnika Klcpikovn, ki jc bil pred kratkim radi izdajanja važnih vojaških tajnosti in radi špijonaže ustreljen. Njegova žena je bila takrat obsojena na tri leta ječe, ker svojega moža ni ovadila. Sedaj pa je bila tudi gospa Klcpikova obsojena na smrt, ker so ji dokazali, da jc pri špijonaži sodelovala.
ANGLEŠKI LETALEC COURTNY BO LETEL V ETAPAH V NEWYORK. v London, 13. jul. (Izv.) Stotnik Courtny, ki je vsak dan dajal časnikarjem poročila, d i sc pripravlja na direkten polet iz Anglije v Newyork, jc dal sedaj izjavo, da bo v sobolo odletel na polet v etapah iz Valencije na Irskem na Novo Fundlandijo. Na Novi Fundlan-diji bo pristal in od tu nato odšel v Newyork.
OGROMNA ŠKODA VSLED POŽAROV V BOSANSKIH GOZDOVIH.
g Sarajevo, 13. julija. (Izv.) Komisija mi' nistrstva za gozdarstvo in rudarstvo je ugolo. vila, da znaša škoda, ki jo jc povzročil požai v Bosni, okrog 150 milijonov dinarjev. Ogen sc jc v glavnem žc omejil in pogasil.
KTSiit
Besednjak Divjega moža.
Sestavila Giovanni Papini in Domenico Giuliotti. Prevaja Peter Klemen.
SPRETNOST (ABILITA).
Spretnost je ena izmed* štirih glavnih čed-uosti, ki so zabeležene v katekizmu Antikrista.
Druge so: Krivica: strahopetnost, razuzdanost.
Spretni so: politični kockar, trgovec s pocukraaim blatom, faliranec s polno mošnjo, ponarejevalec računov, ki so, če jih pregledamo, popolnoma v redu, kramar, ki pritrdi pod krožnik tehtnice kos svinca, da lahko ogoljufa odjemalca za košček salame, tat v rumenih rokavicah, ki se mu je s pomočjo poštenih goljufij posrečilo istočasno doseči komendo, milijon in naslov senatorja, ki uživa stalno rento.
Iz tega izhaja, da spretnost obstoji v do-zdevnosti, nespretnosti pa v resnici. Biti pošten, dober, je vrhunec neumnosti. Prava modrost obstoji v tem, da smo ničvredni lopovi, ljudem pa se zdimo ravno narobe.
»Boga ni,« tako misli spretni purgar današnjih časov, »javno mnenje pa na žalost je in če bom znal spretno ribariti, bom lahko čez dan igral svetnika, po noči pa hudiča.«
Pa poizkuša in stvar se obnese.
Primer:
Gospod Narcis Ničprida, bogat lastnik različnih štacun, je čital v časopisju, da je neki blagajnik, zmaknivši petdesettisoč lir, padel kot zrela hruška policiji v roke. In gospod Narcis je izrazil tole mnenje, prihajajoče mu od srca: Kakšen tepec! Če je bil že zmožen, da jo je napekel, bi bil vendar moral biti tudi toliko pameten, da bi bil odfrčal.
Jaz mislim n. pr., da sem poštenjak, ki mu ni enakega, če bi pa slučajno izgubil glavo in bi napravil kako slično bedarijo, moja častna beseda, da je ne bi izgubil V9e dotlej, dokler ne bi bil z vsem plenom na varnem.
ABESINIJA (ABISSINIA).
Ker je to edina krščanska dežela v Afriki, so jo izbrali politični veleumi tretje Italije za sedež prve kolonije nove kraljevine. Vojska z Abesinijo, ki so jo Italijani začeli, da bi laže pozabili Kustoco, se je končala pri Adui in Crispi je moral izginiti s politične pozornice. Krščanstvo, pa četudi v barbarski obliki, ki mu jo je dala Abesinija, je kaznovalo na ta način starega prostozidarja, ki je hotel sporazumno z Bismarckom igrati antagonista Leona XIII.
BERAŠTVO (ACCATTONAGGIO).
Omikani človek, ki že po nagonu sovraži reveža, ker vidi v njem božjega in večnega Upnika, je uvstil beraštvo med prestopke, ki so kaznivi in se kaznujejo z dosmrtnim zaporom v enem izmed onih farizejskih poboljše-vališč, ki jim pravimo Ubožnice. Človekoljub-ci, ki pogosto citirajo Evangelij, da se tako opravičijo, ker niso kristjani, so ustanovili druitva za zatiranje beraštva, ki ga smatrajo kot nadležno nadomestilo za razbojništvo. Rekli smo zatiranje: kajti beračenje (uboštvo), ki ga naroča Kristus in svetniki kot prvo dolžnost kristjanov, je zanje neznosen in pregrešen škandal. Ne vedo in ne opazijo, da smo vsi, pa prav vsi, berači, ne vedo, da neprestano nečesa prosimo ljudi ali Boga, pa bodi z žalostnim sitnarjenjem ali celo z grozečo nekramnostjo, ne "vedo, da prosjačimo na vseh nesramnostjo, ne vedo, da prosjačimo na vseh slave, za drobtino sreče, za odpustitev kazni in za malo usmiljenja — in to je neskončno večje premoženje kot je umazani drobiž, s katerim se zadovolji pocestni berač.
SARDELE (ACCIUGHE).
Brez glave so in vse skupaj stlačene simetrično v majhen sod. Popoln simbol idealnega socijalista.
VODA (ACQUA).
Sovražijo jo in jo ljubijo.
Sovražijo blagoslovljeno — hm, to je babja vera.
Sovražijo potopno, ker jih spominja pretirane (četudi bajeslovne) božje osvete.
Sovražijo krstno, ker jo zlivajo na glavo človeku, ko še ne more slobodno razpolagati s svojimi mislimi.
Ljubijo pa: Tisto, v kateri si je nesmrtni m bistroumni Pilat umil roke.
Imajo radi vodo morskih bregov, kjer se lahko vsako poletje, ne da bi s tem preveč žalili čut sramežljivosti, slačijo skoraj prav do Adamove nagote.
Všeč jim je Tofanina voda (acqua to-fana*). Žal je ni več. Bil je to čudovit strup, ki ni puščal za seboj nobenega sledu in bi bil zelo koristen podjetnim dedičem kakega bogatega sorodnika.
Ljuba je purgarjem tudi voda iz Monte-catinija, karnor se ravno hodijo ljudje vodenit, in sploh vsaka odvajalna voda, ki osnaži in razkuži tistih osem znanstveno zmerjenih metrov črevesja, po katerem se purgarjeva duša vrti, kruli ter se preteza navzgor in navzdol, dokler ne zapusti svojega zakonitega bivališča, zasmrdi in se razkroji v mistični nirvani temotnega stranišča.
ALL RIGHT.
Pomeni prav za prav: kar naravnost, Angleži pa rabijo to besedo zmeraj s pomenom odobravanja in zadovoljstva: Dobro, prav! Za ljubeznive otočane velja na"elo, da je ravna pot najboljša pot. 0 tem bi pa mi na kontinentu upravičeno utegnili dvomiti. Zaviti pravočasno za voglom pomeni včasih toliko kakor izogniti se možnosti, da ustrelimo kozla. Pa okrogla črta je popolnejša in lepša od preme.
A dobri Angleži se ne razburjajo tako hitro.
Irlandce pobijajo! Ali right! Egipčani se puntajo! Ali right. Grki so jih dobili po grbi! Ali right. Indija snuje zarote! A11 right. Rusi umirajo za lakoto! Ali right. Muslimani mislijo na osveto! Ali right. Amerika mrmra! Ali right.
Če bi nov vesoljni potop poplavil zemljo, bi rekli: Tem bolie, Anglija je kraljica morja! | Ali right.
ALTRUIZEM (ALTRUISMO).
V navadnih besednjakih, ki pa niso tiskani, se bere, da je altruizem dobro, ki ga morajo drugi izkazovati nam. Oni, ki pridigajo altruizem — ta pa seveda nima nič opraviti s krščansko ljubeznijo — hočejo čisto enostavno razširiti zmisel darežljivosti med svojimi enakimi, da bi oni sami, pridigarji, lahko prejemali vedno več.
PLESNETI (AMMUFFIRE).
Tudi kruh, naša najpopolnejša jed, splesni, pravimo pa tudi, da je kako mnenje, kaka vera plesniva, kadar so želodci preveč pokvarjeni, duše pa preveč suhe, da bi čutile njiju svežost in hranilno moč.
TURISTOVSKA PALICA (ALPENSTOCK).
Je palica modernih športnih romarjev. Svetišča turistovske religije so visoki vrhovi. Plezajo na pečine, kolebajo nad prepadi, drče po ledenikih, izzivajo mraz in neurja samo zato, da se končno dotaknejo najvišjega vrha ali pa, da pripovedujejo, če se vrnejo, da so se ga doteknili. Kadar pa umro, strmogljav-ljeni v kako grapo, zasuti s kakim snegom in odreveneli od ledu, ne predstavljajo po mnenju Divjega moža nič drugega kakor muče-nike svoje neumnosti in ničemurnosti.
In če bi kdo zahteval za to trditev prepričevalnega dokaza, bi bilo dovolj pomisliti samo to, da niti eden izmed teh športnih ple-zajočih živali ni čutil nikdar, da tudi visoka gora kakor nebeške višave oznanja slavo Boga.
* Tofana jc bila sicilijanska mazačka, ki je izdelovala strup, kateri ni puščal na mrliču nikakršnih znakov zastrupljenja.
Vera in laultura
dosokietstvo pred sodiščem.
Maribor 13. julija 1927.
Znana je zavrnitev tožbe drž. pravdnika v Mariboru od strani sodišča v Mariboru v zadevi bogokletnega pisanja socialističnega lista »Volksstimme«. Ko se je o tem izvedelo v javnosti, se je pač čulo, da je to unicum, posebno še, ker se je med raznimi argumentacijami navajala tudi ta, da moralna načela svetega pisma starega zakona ne odgovarjajo sedanjim moralnim načelom. To argumentacijo smo s posebnim člankom g. dr. Jeraja, profesorja moralke na mariborskem bogoslovju, pojasnili. Danes bomo le poročali o podobnem slučaju, kjer se bogokletno govorjenje ni smatralo za razpravljanje in razlaganje brezver-skega svetovnega nazora, ampak se je dejansko kot bogokletstvo tudi kaznovalo.
V petek, 1. julija t. 1., je bila v Innsbrucku zelo zanimiva razprava pred tamošnjim sodiščem. Pred sodnim stolom je stai odpadnik od katoliške Cerkve Anton Krenn. Tožil ga je na »aktevo okrajnega glavarja Worzikowski-
Kundratitza drž. pravdnik dr. Knopfler. Predmet tožbe je bil sledeči:
Anton Krenn je na poziv svobodomisel-cev na Tirolskem prišel v Innsbruck in je tam v mestni dvorani dne 11. avgusta 1926 govoril. Govoril je seveda zoper katoliško Cerkev. Kot obtežilne besede navaja obtožba tele: »Kje je pravični Bog, sveti Bog? Napa-
—	Jožefovo ženo itd. Poleg teh besed je Krenn človeka iz raja in je pripustil svetovno vojno, Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje!« — Te besede so veliko bolj mirne in dostojne, kot so bile one v »Volksstimmi«, kjer se je Bog nazival za morilca, bolj krutega kot je Herod, za prešustnika, ki drugim prepoveduje ženo svojega bližnjega, sam pa je imel razmerje z
—	Jožefovo ženo itd. Poleg teh bese je Krenn izustil še nekaj žalivk kot da je vera duhovnikom le — kšeft, ker vse računajo, in podobne stvari, kar je v liberalnih in socialističnih svobodomiselnih listih redno objavljeno.
Za te svoje besede, ki jih je govoril na shodu, ie bil oKaoien na 1 meiec uoora, ker
je Zi.grešil zločin bogokletstva in žalitve ▼ državi priznane vere.
To obsodbo objavljamo, da obvestimo javnost, kako se večkrat v enakih ali zelo podobnih slučajih vendar le različno mnenje poraja. Zanimivo je tudi to, da je v objavljenem slučaju zahteval tožbo okrajni glavar, ki je bil na shodu navzoč, ker je vedel, da je to žalitev katoliške Cerkve. V slučaju, ki je bil v Mariboru, je zahteval postopanje ordina-rijat kot predstavnik katoliške Cerkve, ker , je moralno obvezan, da brani katoliško Cerkev pred blatenjem in zabranjuje bogokletstvo. To je bil torej še tembolj podan dokaz, da je kat. Cerkev v resnici žaljena.
Za nas zadeva še ni končana. Katoličani smo bili po omenjenem članku v svojem ver- i skem čuvstvovanju razžaljeni. Razžaljeni smo 1 posebno, ker se je javno blatil Bog —, v katerega verujemo kot najpopolnejše bitje, s psovkami, ki ga ponižujejo med — propalice. Ne zato, da komurkoli škodujemo, ampak zato, da se bo prenehalo s temi bogokletstvi, ki so se potem ponavljala tudi na shodih svo-bodomiselcev, zahtevamo, da se drž. pravd-ništvo pritoži zoper razsodbo sodišča, ki je tožbo zavrnil" ter se zaSčiti katoliška vera pred zlohotnim blatenjem in smešenjem!
Narodni poslanec Jožei Klekl,
ki je po dolgi bolezni zapustil bolnico v Murski Soboti.
50.000 dol. za iiterarni fond
hoče zbrati ameriško »Katoliško tiskovno društvo«. Tako je sklenil njegov vrhovni odbor na letošnjem glavnem zborovanju. Sedemnajst let že obstoja to društvo. V teku tega časa je imelo dosti prilike spoznati, da je katoliška Amerika literarno odločno premalo produktivna. Da bj se ta produkcija zvišala, je predsednik letos sprožil misel, naj bi se pisateljem najboljših del zasigurala primerna nagrada. Misel je bila z navdušenjem 6prejeta in načrt kako omen.;eni fond zbrati odobren. Petsto podpornih članov tiskovnega društva naj bi vplačalo dosmrtno podporo v znesku 100 dolarjev in fond bo skupaj. Že pri seji se je oglasilo 50 delegatov in položilo po 100 dolarjev. Ostalo upajo dobiti v teku enega meseca. Gotovo bo nagrada marsikaterega spodbodla k intenzivnejšemu literarnemu delu. Za vzgojo mladega literarnega naraščaja po raznih učnih zavodih, bo društvo določilo posebne nagrade.
PLAVAJOČI OTOKI.
Avgusta meseca bo že dograjen prvi plavajoči otok sredi Atlantskega oceana po načrtu inž. Edwarda Armstromga. Ležal bo 880 kilometrov vzhodno od Newyorka. Otočič tvori na morskem dnu močno zasidrana jeklena plošča. Njeno ravnotežje ne bodo baje omajale tudi najhujše burje, ker se bo avtomatično pomikalo njeno težišče v stran največjega pritiska. To načelo votlih prostorov ob gradbi je že davno v uporabi pri mornarici. Otočič je 365 m dolg, 120 m širok in se vzdiguje za 100 metrov pod morsko gladino. Služil bo za odpo-čitek letalcem. Sledili mu bodo nadaljni otoki v daljavi 650 kilometrov drug od drugega, redni zračni promet. Kdo bi hotel živeti na Preprežili bodo ves ocean in vstvarili tla za takem otoku ob groznem viharju sredi oceana po zimi?!
+ Prvi avto. Pred Dunajsko tehniko so postavili spomenik Siegfriedu Marcusu, ki je zgradil prvi avtomobil. Marcus je bil rojen
1. 1831 v Mecklenburgu in umrl 1. 1898 na Dunaju. Bil je samo monter pri tvrdki Siemens in je konstruiral motor z bencinskim pogonom. Policija je prepovedala novemu stroju javne ceste. Marcus s svojim prijateljem Kurt-ziusom se je vozil skrivaj po noči in se je nekoč v temi tudi ponesrečil. Avto se je razbil in ga je moral zgraditi vnovič. Ta drugi stroj je sedaj v Dunajskem tehniškem muzeju.
+ Stroj za ozivljenje. Dunajski zdravnik Eisenheimer je zgradil po 201etnem delu stroj za oživljenje obešencev, potopljencev, zastrupljenih s plinom, zadetih s strelo in al. Stroj ima obliko oklepa z zračno cevjo in bo nadomestil dosedanje > umetno dihanje«, katero
Egiptovski kralj Fnad,
ki je te dni gost angleškega kralja v Londona
Sultan Egipta je od leta 1917. dalje.
malokdaj zaleže. Elektrika, ki goni stroj, pritiska na želodec, vpostavi dihanje in krvotok. Stroj se je sijajno obnesel pri več nesrečah in samomorih. Nemčija sama je že naročila pri izumitelju 2 in pol tisoč teh aparatov.
4- Onečaščena piramida. Egiptovska vlada je pričela graditi električno vzpenjačo na vrh velike piramide. Prevažala bo gori turiste. Angleško egiptološko društvo zdaj poziva vse akademije znanosti, naj dvignejo glas zoper to onečaščenje čestitliivega spomenika. Stvar si je seveda izmislila neka ameriška družba, ki hoče dobro zaslužiti. Khedivska vlada bo tudi zraven zaslužila in težko, da bo poslušala ogorčene Angleže že z ozirom na znano politično nerazpoloženje med Londonom in Kairom.
*	i o VI
Ker je sedaj moda, da dame tudi v poletnem času nosijo kožuhovino, je povpraševanje krznarjev po zajčjih kožah tolikšno, da avstralski lovci zajcev dobe tedensko za kože do 30 funtov (8250 Din).
Na Angleškem se je v zadnjih dvajsetih letih število gostiln zmanjšalo za 20.000. Danes jih je »samo« še 99.478.
*
Neki kmet blizu Tridenta je našel užitno gobo, ki je tehtala pet kilogramov teT merila 48 cm v premeru. Tri družine so jo imele zadosti.
★
Radio je silno priljubljen med Eskimi. Kadarkoli pridejo ti sinovi Severa do državne pošte, kjer je povsod radio-naprava, se tam zadržijo po več dni ter poslušajo godbo, ki prihaja po zraku,
*
Pravilno razvitega odrastlega človeka velikost je šestkratna dolžina njegove desne noge.
General Nikoleanu,
šef romunske tajne policije, ki nadzoruje železnico, pošte, brzojav in časnike in sme vsakogar aretirati, ker je odgovoren za vaaoct
Icraliev&ke rudhme.
Gospodarstvo
Letošnja sadna letina.
Splošno dobre sadne letino nI bilo že ve6 let. Letos spomladi je pa kazalo, da bodo imeli sadjarji zopet enkrat obilo žetev. Toda »ledeni možje« so naredili velik križ čez naše račune. Huda vsesplošna slana 12. do 15. maja je ponekod uničila vse, skoro povsod pa poškodovala pridelek, ki je bil bas v cvetju ali pa je komaj odcvetel.
Kakor posnemamo iz mnogobrojnih poroSll, je posebno hudo prizadeta vsa mariborska oblast. To jo hudo, ker je baš na Štajerskem sadje glavni pridelek, za katerega se dobi denar. Nekoliko boljše jc v ljubljanski oblasti, vendar tudi tukaj je le malo takih leg, ki bi jim bila slana popolnoma prizanesla. Najbolj so seveda prizadete mrzlejše pokrajine in nizke lege.
Največjo Škodo so utrpeli orehi, ki so marsikje pozebli do starega lesa, tako, da ni uničen snmo letošnji pridelek, ampak je močno oškodovano tudi drevo, ki več let ne bo moglo roditi. Silno je trpel tudi pridelek na jablanah, ki dajejo pri nas glavni sadni pridelek. Razen slane je pritiskal na jablane tudi cvetoder, ki je ponekod uničil več nego polovico cvetja. Skoro še slabše je s hruškami, ki so bile sicer večinoma že odevete-le, pa je le prehuda slana (ponokod do 4° pod ničlo) zamorila nežni zarodek. Tudi češplje v splošnem ne obetajo kaj prida letine, ker so jim razen slane škodili južni vetrovi ob času cvetja.
Jabolka obetajo vobče jako pičel pridelek. Še najbolje kažejo po nekaterih od slane mauj prizadetih krajih brežiškega, krškega, novomeškega, črnomaljskega in radovljiškega okraja. V mariborski oblasti bo nekaj v ptujskem in ljutomerskem okraju.
Hrušek bo v splošnem še manj nego jabolk. Nekaj kažejo po Dolenjskem in po nekaterih krajih ptujskega, ljutomerskega in celjskega okraja.
Cešplje obetajo nekaj po Dolenjskem. Slabše je stanje v mariborski oblasti, razen nekaterih izjem v celjskem, ptujskem in mariborskem okraju.
Breskve in marelice, kolikor je sploh tega sadja, so ostale večinoma nepoškodovane, ker je bil zarodek že precej odrastel in ker rastete ti dve plemeni le v zavetnih legah ob zidu, kamor inoč slane ni dosegla.
Pridelek orehov je uničen skoro povsod. Slana mu je prizanesla se izjemoma po nekaterih posebno ugodnih legah krškega, brežiškega in litijskega okraja. Posebno prizadeti so orehi v mariborski oblasti razen v posebno zavarovanih legah.
Južni kraji naše države niso toliko trpeli od slane, vendar brez občutne škode tudi tam ni bilo. Hujše so pa prizadete Avstrija, Češkoslovaška -in Nemčija.
Iz-vsega tega sledi, da bo letošnja sadna letina pičla in da bo zaradi tega sadje drago.
Graditev nove solarne v Ulcinju. Novo veliko solarno v Ulcinju so začeli graditi. Pri delu je zaposlenih okoli 50 delavcev in je za gradbo odobren kredit 8 milijonov dinarjev.
Tobalna tovarna v Nišu. Gradba te tovarne se bliža koncu. Skupno bo stala okoli '200 milijonov dinarjev.
Državne finance v novembru 199.6. Po daljšem presledku so se zopet začeli objavljati mesečni pregledi državnih dohodkov in izdatkov. V novembru t. 1. so znašali dohodki 1.119.6 milj. Din, v prvih 8 mesecih prorač. leta 1926-27, skupaj 7.346.8 milj. (proračun za to dobo 8.336 milij. Din); izdat-
ki so znašali v novembru 938.65 milij. Din, skupaj v 8 mesecih 6.583.9 milij. (proračun 8.336 milij. dinarjev). — V mesecu novembru lani so znašali dohodki min. prometa 181.4 milij., izdatki pa 242.3, skupaj v 8 mesecih dohodki 1.350, izdatki 1.388.4 milij. Din. Faktični dohodki zaostajajo za proračunom za 816.66 milij., izdatki znatno manj, 618.96 milij. Din. Edino državni dohodki od neposrednih davkov (splošnih in pribitkov) ter carin in monopolov so bili večji kakor proračunana vsota.
Nova električna centrala. Na reki Bistrici pri Prizrenu se bo gradila večja hidroelektrična centrala, ki b6 dajala razsvetljavo mestu Prizrenu.
Volitve predsednika borznega razsodišča v Ljubljani. Ker se volitev predsednika borznega razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote ni mogla vršiti dne 17.. junija radi nesklepčnosti, se vrši volitev dne 15. julija ob 16 na borzi brez ozira na Število navzočih.
Jugoslovansko-nemška trgovina v i. letrlelju 1927. Po uradni nemški statistiki je v 1. četrtletju t. 1. uvozila Nemčija iz Jugoslavije za 25.7 milijona mark napram 1917 milijona mark v t. četrtletju lani. Največ je Jugoslavija izvažala v Nemčijo: žito za 3.4milijona mark, sadje (slive) 3 milij., meso in slanina 2.1 milij. ter sir. kože 1 milijon mark. Tudi uvoz iz drugih držav v Nemčijo je znatno narastel, saj je znašal ves uvoz v 1. četrtletju letos 3.271 milij. mark napram 2.014 milij. v prvem četrtletju lani. — V prvih 3 mesecih t. 1. je Nemčija izvozila za 2.396 milij. mark )v 1. četrtletju lani za 2.501. milijon); izvoz v Jugoslavijo jo znašal 16.3 milij. napram 16.8 milij. mark. Izvažala je Nemčija v Jugoslavijo: tekstilije 4.3 milij. mark, od tega voln. tkanine '1.1, bombažne 1.2 in konfekcija 1.1; želcz-ninski produkti 2.6, od tega žel. material 2.3; barve in kemikalije 2, stroji 1.6 itd.
Evropa plačuje dolgove Ameriki. Iz Washing-tona poročajo, da je državna blagajna prejela obroke, ki so zapadli 15. junija t. 1. od različnih evropskih držav v znesku 89 milijonov dolarjev. Anglija jo plačala 67.6 milij. dolarja, Francija 10, Italija 5, Češkoslovaška, naša država pa 200.000 dolarjev. Zanimivo je, da je Letonskn od dolžnega zneska 35 000 dolarjev že plačala 27.000 dolarjev.
Izvoz klavirjev iz Avstrije v Jugoslavijo. Lani je Avstrija izvozila v Jugoslavijo 166 ton klavirjev in delov napram 190 tonam v letu 1925.
Semenj v Urnimi. Min. trg. in ind. obvešča, da se vrši v času od 1. do 9. septembra t. 1. v Smlrni prvi mednarodni sejem. Po poročilih, ki jih je prejelo ministrstvo, bi se mogli na tem sejmu r. uspehom plasirati naslednji predmeti: žitarice, beli sir, kaškaval, bukov les, železniški pragi (hrastovi in bukovi), brzojavni drogi, doge za sode, živina: konji, kobile, krave in ovce, dalje cement, železo itd.
13. jul.
DENAR.
Posebnih izprememb na deviznem tržišču ni bilo. Napram včeraj je Trst bolj malo fluktuiral. Povpraševanje in ponudba sta se gibali med 308.25 do 309. Zaključen je bil po 308 25. Učvrstila pa se je danes deviza Berlin na podlagi vesti iz Curiha, kjer je kurz narastel od 123.21 na 123.35 in je bil ' Berlin zaključen po 13.51. Narodna banka jo dajala dovize, ker blaga nI dosti na trgu: Dunaj, London, Praga, Curih, Berlin ter Ne\vyork. Promet je bil danes živahnejši; hajveč ga je bilo v Pragi, potem j v Curihu in v Londonu, v Trstu ie bil majhen.
Ljubljana (v oklepajih zaključki). Devize: Berlin 18.495—13.525 (13.51), Budimpešta 9.935 bi., Curih 10.935—10 965 (10.95), Dunaj 7.9975— 8.0275 (80125), London 275.90—276.70 (276.30), Ne\vvoik 56.70-56.90 (56.80), Praga 168.20-169 (168.60), Trst 307.25—309.25 (308.25).
Zar/rob. Berlin 13.49—13.52, Italija 307.67 do 309.67, London 275 90—276.70, Newyork 56.70 do 56.90, Praga 168.20—169, Dunaj 7.9975—8.0275, Curih 10.935—10.965, Amsterdam 22.798—22.858.
Curih. Belgrad 9 135, Pešta 90.50, Berlin 123.35, Italija 28 25, London 25.225, Pariz 20.345, Newyork 519.625, Praga 15.395, Dunaj 73.10, Bu-karešt 3.16, Sofija 3.76, Varšava 58, Amsterdam 208.15, Madrid 88.90.
Dunaj. Devize: Belgrad 12 4850, Kodanj 189.80, London 34.47, Milan 38.45, Newyork 710 10,
Pariz 27.80, Varšava. 79.30. — Valute: dolarji 707.90, francoski frank 28.10, lira 38.80, dinar 12.48, čsl. krona 21.04.
Praga. Devize: Lira 193, Zagreb 59.35, Pariz 122.50, London 164, Newyork 33.80.
Dinar. Pariz 4.85, Londou 276, Berlin 20.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Odkar je začela poslovali devizna borza, je zanimanje tudi za efekte postalo živahnejše. Tendenca za drž. papirje jo čvrstejša. — 7% invest. posoj. 84.25 den., vojna odškodnina 342 do 343.50, Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 150 do 150, zaklj 150, Merkanlilna 98 bl„ Praštediona 850 den., Krod. zavod 160 den., Vevč© 138 den.. Stavbna 55 den., šešir 101 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84—84.50, agrarl 49—50, vojna odškodnina zaklj. 344, 314.50, avg. zaklj. 346, Ilrv. esk. zaklj. 94, Hipobunka zaklj. 57, Jugobanka 91—92, Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 150 don., Šečerana 470—190, Slavonija 16 do 18, Trbovlje 460-470.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 77.80, Alpine 43.20, Greinitz 0 50, Kranjska ind. 57.45, Trbovlje 43.80, Hrv. esk. 11.15, Jugobanka 11.30, Avstrijske tvor-nice za dušik 3-1, Mundus 170, Slavonija 201.
Mago.
, . Ljubljana. Les: tendenca je neizpremenjena. Povpraševanje je za tramiče (filerje), bordonaie in 18 mm parjene deske. Zaključeno: bordonali 28/28 —37/39 od 5—10 m fko vagon meja 2 vag. po 330. Deželni pridelki: lendenca je nadalje čvrsta; zaključkov ni bilo; nudi so: pšenica bačka nova 76 kg brez doplačila, slov. p., ml. t., prompt 30 dni 335—340; pšenica bačka 77/78 2% primesi brez dopl., dobavo julij, avgust po izbiri kupca 30 dni 342.50—345; pšenica nova sremska 77/78 2% primesi brez doplačila par. slov. p., ml. t., prompt 310 do 342.50; pšenica stara bačka 75/76 slov. p., ml. t., prompt plačilo 30 dni 330; koruza bačka 75/76 kg, stara, slov. p., ml. t., prompt 30 dni 225; koruza bačka stara slov .p., navadna tarifa prompt plačilo 30 dni 230, koruza banatska slov. p., nav. tar. 30 dni 222.50; ničlarica bačka iz st. pš. fko Ljubljana, plač. po prejemu brez užituine vag. odjem 510.
Novi Sad. Pšenica 400 mtc., bačka nova 78, 2%, 275—280, 800 mtc., bačka nova 78—79, 2%, 280— 282.50, 150 mtc., sremska stara 74—75, 2%, 270, 150 mtc., sremska stara 75—70, 2%, 270, 100 mtc., bačka stara 74, 2%, 265. — Ječmen 100 mtc., sremski 65, 200. — Zdrob 300 mtc., bački 180 do 182.50, 100 mtc., bački, glavna proga 180.5, 100 mtc. sremski iz okolice Rurae 180, 200 mtc., banutski 177.50. — Moka 200 mtc., 00 bazis bačka 430, 100 mtc. Og bačka 422.50, 200 mtc., 2, bačka 395—100, 100 mtc., 5, bačka 335, 100 mfc., 7, bačka 250, 100 mtc., 6, bačka 320. — Mekine 200 mtc., bačke stare v juta-vrečah 155. — Tendenca mirna. Promet 48 in pol vagona.
Pšenica. Cliicago julij 143.75, septemb. 140.75.
Naše difaštvo
Vsi »Daničarji«, kakor tudi »Zarjam«, xBorci« in drugI kat. akademiki in srednješolci so opozarjajo, da se vrši v Splitu od dne 22.-24. t. m. kongres jugosl. kat. dačlce lige. Ker je katolištvo temelj našega življenja, zato, tovariši, udeležite jse kongresa, da manifestiramo zanj! Prilika ugodna! Stroški minimalni! Udeležbo priglasite >Da-iiick, Akademski dom, vsaj do nedelje. Z Bogom za narod! — Viljem Seibitz.
- jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredi! M. Numek
Cena Din 33'—, vezano Din 40'—1
24. julija telovadni nastop celjskega orlovskega okrožja v Kadečah pri Zidanem mostu.
Krekovo orlovsko okrožje v Škofji Loki vabi okoličane in prijatelje orlovstva na okrožno prireditev, katero priredi dne 17. julija v Selcih nad Škof jo Loko:. Bog živi!
Koroško orlovsko okrožje priredi v nedeljo 24. julija t. 1. celodnevno okrožno prireditev na Muli ob Dravi. Zjutraj ob 7. uri ob prihodu vlakov iz Maribora in Dravograda sprejem članov in gostov na Muti. Ob 8. uri skušnja za popoldanski telovadni nastop, po skušnji obhod po trgu, ob pol 10. uri procesija, nato cerkveni govor in sv. maša. Popoldne ob 2. uri slovesno večernice, ločno ob 3. uri telovadni nustop članov in članic. Po telovadbi prosta zabava na telovadišču, kjer bodo šotori z jestvinami in pijačo. Sodelovala bo domača godba iz Mute. Za polovičuo vožnjo smo zaprosili.
Spori
S. K. Jadran. Danes ob 19 sestanek rezervnega in prvega moštva v garderobi. Rezervno moštvo mora prinesti dreso nu sestanek, V petek ob 18 trening-tekma s S. K. Ilirijo. — Tajnik.
WAC (IViener Alhlctiksporl Club) v Ljubljani. V soboto in nedeljo gostuje v Ljubljani nogometno društvo dunajskega \VACa, enega vodečih klubov I. profesijonalne ligo na Dunaju. Nedeljsko tekmo prevzame predvidoma nogometni podsavez za trening in poskusno postavo podsavezne reprezentanco, ki igra 24. t. m. v Belgradu za prehodni pokal JNSa.
3K Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v če-Irtek ob 18. uri trening I. skupine. Jutri ob 18. uri trening-tekma z SK Jadranom. — Načelnik. ad Orel — — —
Kolesarska zveza SHS, pododbor Ljubljana. Drugi termin za I. kvartal cestnega drž. prvenstva za ljubljanski pododbor se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., na progi Ljubljana — Planina in obratno 100 km. Start in cilj jo na Tržaški cesti pri km 2.200 gostilna Kramar). Start točno ob 6. uri zjutraj. Prijave sc sprejemajo do 16. t. m. pri kolesarski zvezi SHS, pododbor Ljubljana, Karlovska ccstci 4š
TELESNA KULTURA V RUSIJI.
Za telesno kulturo imajo Rusi državni centralni zavod v Moskvi. Ta zavod opravlja resno delo, in poroča o njem v nemškem strokovnem listu »Leibestibungen« profesor Valentin Gori-nevski, vodja oddelka za zdravniško-pedagoško nadzorstvo. Pripoveduje nam, da so ustanovili v Rusiji v svrho enotnega vodstva vse telesne vzgoje »višji svet za telesno kulturo«, ki mu je prideljen zpanstveno-tehniški odbor. Centralni zavod v Moskvi goji pouk ia znanstveno raziskovanje. Sedaj študira lam 400 gojencev, ki jih stalno zdravniško nadzirajo. Za ženske jc poseben ginekološki oddelek. V raznih oddelkih se vršijo posebna antropo-metricna i. dr. opazovanja; tako je tam »srčna« dvorana z rontgenovim aparatom, dvorana »krvi« za preiskovanje krvi itd. Priključen je še laboratorij za duševnotčhniška raziskavanja. Vsako leto da zavod posebna vprašanja, ki jih morajo- gojenci predelati. Zadnja taka vprašanja so bila; telesna kultura ženske, utrujenost, trening, zimski šport. Raziskovanje in študiranjc pri takem vprašanju traja večkrat več let, zaključke priobčijo v knjižicah.
Z ODLOKOM PRVORAZREDEN.
Nemška nogometna zveza v Češkoslovaški jo zborovala 3. t. m. v Pragi. Sprejeli so dva predloga, ki se jima bodo povsod čudili, zlasti prvemu. Namesto da bi znižali število prvorazrednih klubov na kolikor mogoče nizko število in s tem dvignili igravno višino, so zvišali njih število na 40. Pri tern se pa niso dosti ozirali na igravno moč kluba, temveč so jih pflr kar kratliomalo imenovali za »prvorazredne«. Drugi predlog pravi, da se amaterskega prvenstva nc sme udeležiti noben igravcc, ki je v istem prvenstvenem letu sodeloval v prijateljski ali prvenstveni profesionalni tekmi.
Svetovna marka: Ccndrc de
Rougc mandarine
Bourjoln
Pnrln
Voizsvedovanfa
Na vclescjmn pozabljen dežnik se dobi na Zaloški ceali 2 pri Ivanu Papežu.
Pozabila se jo turistovska palica na blnkošlni pondeljek na kamniškem kolodvoru pri blagajni ob 8. uri zvečer. Na koncu kljuke je monogram \V. najditelj naj jo Izroči ozir naj sporoči na 1 \Vidmayer, Križevniška ulica 2, Ljubljuua. Proti nagradi!
zmožna kavcije ali Jamstva za vodstvo podružnice. — Ponudbe z navedbo priporočil je oddati takoj na naslov:
I. delavsko kensumno društvo Ljubljana, Kongresni trg 2.

Nikolaj Ljeskov:
Začaram romar.
15
—	Zakaj pa ne, — mi odgovori, — ažijati so pametni in prevdarni ljudje. Razsodili bodo, da ne sme nobeden izgubiti za prazen nič vsega imetka: Khan Džangar bo dobil, kolikor zahteva. Glede konja pa bodo vsi soglasno sklenili, da ga dobi listi, ki bo zmagal pri bičanju.
Poslal sem radoveden in vprašal:
—	Kakšno bičanje pa bo to?
On mi odgovori:
—	Nikar ne vprašuj, samo glej. To je treba videti in zdaj se bo pričelo.
Gledam in vidim, da sta postala Bakšej Otučev ln Čepkun Jemgurčejev nekam bolj mirna. Oba sta se iztrgala svojim tatarskim posredovavcem, hitela drug drugemu naproti, prišla skupaj in si udarila v roke.
—	Sgodd! (to pomeni — velja!)
Drugi mu odgovori isto:
—	Sgoda! Kupčija drži!
Oba sta istočasno slekla široke halje in bešmete,1 sezula čevjake in vrgla strani pisane katunaste srajce. Ohranila sta na sebi samo široke progaste gate. Nato bumf! sedeta na tla drug proti drugemu in sedita na zemlji, kakor stepne kokoši.
Nikoli še nisem videl tako Čudnih stvari, pa som gledal, kaj bo zdaj. Bakšej in Čepkun sta »i iztegnila levi roki in z njima močno držala drug drugega, raz-koračila sta noge in se z njimi uprla drug drugemu s peto v peto in zakričala: »Daj sem!«
Nisem razumel, kaj zahtevata s temi besedami >Dai semk, a tatari, ki so stali na kupu, so odgovorili :
i Be?met Je ozka in dolga, v pnsu vrezana obleka Iz
velblodovo dlake. Cevjaki »o sufjanaste opanke.
—	Takoj, bačka,- takoj!1
Iz te tolpe je stopil star in ugleden tatar. V rokah je držal dve debeli nagajki.2 Pomeril ju je in pokazal prej vsem gledavcem, potem pa Čepkunu in Bakšeju: »Poglejte, je rekel, obe sta enako dolgi,«
—	Enaki sta, — so zakričali tatari, — vsi vidimo, da sta pošteno napravljeni, oba korobača sta enaka! Vse je gotovo! Začnimo!
Ugledni tatar jima je rekel: »Počakajta,« med tem pa je obema izročil nagajki: Čepkun — eno, Bakšeju — drugo in je tiho zaploskal z rokama: ena, dve, tri... Čim je udaril tretjič z dlanmi, je oplazil Bakšej na vso moč z nagajko Čejdaina čez ramo po goleni hrbtu, Čepkun pa mu je odgovoril na isti način. Pričela sla na ta način urno častiti drug drugega: vsak gleda nasprotniku v oči, upira noge s petami v njegove pete in mu močno stiska z levico levico. Z nagajko v desnici pa sta drug drugega tepla. Oh, kako sta se pretepala! Če je eden dobro oplazil, je drugi naredil še boljše. Obema so ostelclele oči, levici sta jima postali leseni, a nobeden se ni hotel vdati.
Vprašal sem svojega znanca:
—	Ali je to pri njih tako v navadi, kakor na primer pri gospodi dvoboj?
—	Da, — mi odgovori, •— to je tudi dvoboj, samo da ne gre za čast, temveč za žep, in da nimajo nepotrebnih izdatkov.
—	No, — mu pravim, — kako dolgo pa smejo drug drugega biti?
—	Kolikor jih je volja, — mi reče, — in kolikor imajo moči.
Ona dva sta se še vedno mlatila. Med gledavci je nastal radi njiju hud prepir. Eni so rekli: »Čepkun bo posekal Bakšeja,« drugi so se prepirali: »Bakšej bo premagal Čepkuna«?. Nekateri so tudi slavili ali
1	Bačka, spačeno rusko »bfttjuška«, t. j. oče, ic navaden tatarski nagovor.
2	Kratek jahalni bič.
na Čepkuna ali na Bakšeja, ker so se bolj zanašali na enega kakor na drugega in so upali kaj priigrati. Pazno so jima gledali oči, zobe in hrbte, po nekih znamenjih sklepali o vztrajnosti in stavili na tega, o kalerem so mislili, da bo zmagal. Človek, s katerim sem se pogovarjal, je ludi spadal med izkušene ve-ščake, in je stavil od kraja na Bakšeja, a potem je rekel:
—	Ah, ustrelil sem kozla, zdaj je šlo mojih dvajset kopejk: Čepkun bo premagal.
Jaz pa rečem:
—	To se še ne ve. Zdaj še ni mogoče sklepati: oba se enako dobro držita.
On mi odgovarja:
—	Kaj zato, da se oba enako držita, ko pa vsak drugače bije.
—	No, kaj, — mu rečem, — po mojem Bakšej bolj krepko bije.
—	Baš to je slabo, — mi odgovori. — Ne, izgubil sem z njim svojih dvajset kopejk. Čepkun ga bo posekal.
—	Kako je to mogoče? — sem mislil. — Kako neumljivo sklepa ta moj znanec. In vendar se mora dobro spoznati na ta boj, drugače ne bi stavil.
Tako sem modroval, postal zelo radoveden in pričel vpraševati svojega znanca.
—	Povej, prijatelj, — mu rečem, — zakaj pa se zaneseš več na Bakšeja?
On pa reče:
—	Ti si res neumen, menda še nikoli nisi prišel iz mesta ven. Le poglej, kak hrbet ima Bakšej.
Pogledal sem, pa nisem ničesar videl posebnega: imel je krepak, junaški hrbet, mehak in velik, kakor blazina.
—	Poglej še, — mi pravi, — kako bije.
Pogledal sem in videl, da udriha prav besno. Tz-
buljil je oči in vsak njegov udarec je razsekal nasprotniku kožo do krvi,
mm\{\
CJ ,0 O os
sš **
o
a N
3
■S. ci
K '3
£ £ « >
- .
__:
E o s
, m T3 «
t— '—— —— a ^ -
ac 2 > oo f ^ a
►4 04
> I
2 .9
C	a
^ ?	o
a> .s^	ui
Cj ^	...
L.	C
« « a	«

c3 ° , T C?
I c.' a>
ui C
n a
s
B» «
3	a,
^	2
g	-a
»m	rj
'3	M
>M	S
©
■a	c
N	—'
L.	a)
a	S
U	CJ
O	>
>-1	M
Ol N CM II
.3 1/1 >
< f o —
7. bi
•S p
<1 tn £ O jn
a a
o N O.
n m
o a
.5 5 3 fe "S "
i -s g ta
3 S >-! £
i I
g": § § . • X*. hs »a
o
= lll~!ll
S/užbe /sče/o
IMAM HČERKO
staro 15 let, katero bi dala učiti Šivati tako, da bi imela hrano in stanovanje pri Šivilji. Zato bi pomagala pri gospodinjstvu. - Naslov v upravi lista pod Številko 5450.
GOSPODINJA
iSSe mesta, najraje na deželi v župnišču; vajena e vsakega gospodinjstva in hmelja. — Naslov v upravi lista pod št. 5464.
vešč tudi gozdarstva, z izpitom in večletno prakso, trezen in zanesljiv, želi premeniti službo. — Ponudbe na upravo lista pod »Trezen 5t 5460«.
PREPROSTE OBLEKE. iSfogoče prav take preproste in cenene dbleke vse premalo upoštevamo, saj se vedno iznova prepričamo, kako so te obleke potrebne za doma in na cesto. Ni prav, da ravnamo po mačehovsko z njimi, ker pokažejo prav take preproste obleke, kaiko se zna ženska, ki ima kaj okusa, poceni pa lepo obleči. Za preproste obleke uporabljamo platno, pope-Mn, kreton in cefir. Ti blago vj so pisani, saj je prav živahnost blaga tisto, kar daje preprosti obleki okras. Različni so krop teh oblek. Zgibane in plisdrane so, okrašene z vezeninami, žemprske so in ravne ko plašči. Zmeraj so svetle barve, da jih solnce ne ob-ledi, bele, rumenkaste, peščeno barvne z modrimi, zelenimi, rdečimi ali črnimi pikami ali črtami. Prva obleka na sliki je značilna pralna obleka, zgornji del je enobarven, krilo jcgibano v Široke gube in prepasano z u&nja-tim pasom. Druga obleka je iz platna in ima obliko plašča. Tretja je žempraka. Krilo
je enobarvno, plisirano, zgornji del črtast, z belim ovratnikom. Četrta je promenadna obleka z dolgimi rokavi in belim naprsnikom. Blago je črtast popelin, naprsnik iz pikeja. K takim oblekam spadajo svetli platneni čevlji, ki so lahki, poceni in jih moreš vedno čistiti.
Iz pisane svile moremo napraviti promenadne in pražnje obleke, ki utegnejo biti brez rokavov ali pa imajo prav dolge rokave. Pripravne so za na potovanje, posebno še zato, ker se ne mečkajo preveč.

Čevlji za kopanje. Dandanašnji ne sme biti nihče bos pri kopanju* ker je — seveda — noga lepša, če je obuta... Tj čevlji se ne ozirajo dcsti na zdravje, saj imajo tudi pete. Pravijo pa, da so pete zato, da se noga ne udira v pesek. Pač pa jih ne moreš imeti za v vodo, ker se razmočijo in uničijo. Za v vodo imamo dvoje vret čevljev: ali so iz platna s podplati iz konoplje, ali pa iz gumija. Platneni čevlji so pripravni za kamenita tla. gumijasti pa za peščena.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V L J U B L J £ M I:
FRANCOSKO - SLOVENSKI SLOVH^.
Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70"—.
SLOVENSKO - FRAMCOSGfl SLOVAR.
Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70 —.
I \ t l
Vremensko g^ročsfo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 13. julija 1927.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplote » C1	Rel. vlaga » %	Veter ln brzina » m	Obleč-noal 0—10	Vrsta padavin		ca S »	! šs jj «
krat	čas						Ob opazovanju	»ramit« 7h		
	7	757-5	19-6	74	mirno	0	dež	0-2	27-7	17-2
L)nbl|ana (dvorec)	14	757-3	27*1	55	SW 3]	4				
	21	759M	22-6	66	mirno	6				
Maribor		75S-2	18-0	95	NW 4	0	dež	5		16
Zagreb		756-9	22-0	82	WNW 2	2	dež	5	33	19
Belgrad	8	756-7	18-0	94	mirno	10	dež	3	32	18
Sara|evo										
Skoptje		756-0	26-0	59	S 6	0			33	16
Dubrovnik		756-2	26-0	53	mirno	0			28	17
Split		757-0	25-0	74	mirno	0			31	23
Praga	7 |	758-0 1	10-0		mirno	0	-		27	17
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nitki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznani« v glavnem spremenljivo vreme.
Talac že rabljen, za I C1IC1I j upokojenega duhovnika, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »V. M.« 5461.
LOVEC
KOVAŠKI POMOČNIK,
izurjen, se sprejme. Nastop takoj. — Naslov v upravi lista pod St. 5444.
UČENKA se sprejme v trgovino ročnih del. Naslov v upravi pod 5467.
Iščem služkinjo
v starosti 12—16 let, najraje siroto. Naslov pove uprava pod Stev. 5425.
UČENKO za delikatesno trgovino z 2 razr. mešč. šole, krščanskih staršev, sprejmem. — Oskrba pri starših. Pon. pod »Učenka« na upravo Slovenca.
POMOŽNA MOč,
moška, za preprosta dela pisarni, skladišču in trgovini, se sprejme takoj. Naslov v upravi pod št. 5477.
Sprejme se
zlatar, vajenec
boljših staršev za tako; Ivan Žalohar, zlatar, Ljubljana 7, Tržna ulica 5.
Kupim dobro ohranjen
elektromotor
4 KS za vrtilni tok, 220— 380. Ponudbe na upravo lista pod številko 5449.
Kupim RADIO-aparat
dobro ohranjen, ?elo selektiven, s 5—6 cevmi z okvirno anteno. Slika in načrt zaželjena. Ponudbe prosim na: S. POP, z. p. Bizovac, Slavonija.
RAZPISUJEMO
dobavo raznega
ELEKTRIČNEGA
materijala. - Ponudbe je vložiti do 26. t. m. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika ZABUKOVCA, poŠta Griže.	5456
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk Ljubljana, Resljeva c. 24
Elektrotehnični materija!
po znatno znižanih cenah prodaja tvrdka Transformator, družba z o. z., Ljubljana,	5360
Kdo bi stopil v družbo s srednjim kapitalom za Izdelavo kemič. predmetov. Lahko tudi doma. Trgovsko znanje ni pogoj. Ponudbe z navedbo gotovine pošljite upravi »Slovenca« Maribor pod »50 %«.
Prosto stanovanje
prijazni hišici na Po-savju (sobo s kuhinjo in pritikllnami) dobi poiten zakonski par brez otrok, ki bi zato opravljal službo hišnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod: »Posavje«.
Prazno ali C H P O
meblovano O U D U išče gospodična. Ponudbe na upravo pod «1. avg.».
HIŠO KUPIM,
večjo stanovanjsko — v Šiški — do 90.000 Din. Ponudbe s ceno na upravo pod: »Resnost« 5448.
Stavbno podjetje
ACCETT0& drugovi
družba z o. z Maribor. KoroSčftva ul.
žimnice
predeluje po Din 37-50 Slavič Franc, tapetnik, delavnica na Žabjaku 14.
Nabava drv!
Pri »Komandi 8. žandarmerijskega polka« v Ljubljani se bo vršila dne 16. avgusta 1927 ob 11 dopoldne favn« ustmena licitacija za nabavo 380 kubičnih metrov drvi, potrebnih za Ljubljano.
Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri navedeni komandi.
Kavcije je položiti 5 odst. od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10 odstotkov).
E. Br. 7628. Iz pisarne komande 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani,
11. julija 1927.
Tovarniški prostori
v sredini Ljubljane, svetli, razsežni, ter prirejeni za električni pogon, se oddajo celotno ali delno s 1. avgustom v najem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Industrija«.
Pozor veletržci masti!
Trgovina masti in mesnih izdelkov JOSIP WEHNER. VEL. BEČKEREK,
priporoča svojo Ia mešano čisto svinjsko mast v sodih in kantah po najugodnejših dnevnih cenah. V kantah se morejo poslati tudi manjše količine izpod pol vagona.
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja in zelenjadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-.
Jugoslovanska knjigarna v Liubliani.
Najboljši in najekonomičnejši
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35.000 Din. — Samostojno, lepo delo, — Pišite na upravo »Slovenca« v MARIBOR pod šifro »Novo« in pri-jožite Din 20.— za navodila in vzorce, 5209
Več tisoč kg letošnje pšenične slame prodam. Štrubalj, Novi Vodmat 14.
RADI PRESELITVE
ceao naprodaj: pisalna miza, spalni divan, oto-mana, sobna in kuhinjska kredenca ter drugo pohištvo. Resljeva cesta St. 3, pritličje.	5447
POZOR! V nedeljo 17. t. m. ob 3 popoldne v Nadgorici 38, pošta Je-žica, Črnuč., prosto vol j.
JAVNA DRAŽBA
majhne domačije, hiSa, hlev, šupa, svinjak, kozolec- okoli hiše velik sadni vrt, velika njiva in prot.	5357
Borovnice
se najbolje plačujejo v Mariboru, Koroika c. 1.
Dr. Alfred šerko
od 14. julija naprej ne ordinira.
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M« A. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7_Telefon 2966
Strokovnjaki so si edini v tem, da sfer
..WECK CM£
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo W*ck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.--
Ceneiše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pr
TRPIN. MARIBOR, o,ODni ,Tg šleo. 17
USNjE IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenčnih cenah samo pri
Vac/av Vošinek, Maribor. Koroška c. 13
Zahvala.
Ob smrti naše nepozabne, dobre matere
Marije Sčiembas
se iskreno zahvaljujemo za izkazano nam sočutje, za poklonjene vence, kakor tudi za številno spremstvo na njeni zadnji poti Posebej se zahvaljujemo Pogrebnemu zavodu v Ljubljani, zlasti njegovemu veleč. g. ravnatelju, nadalje preč. g. duhovnikom, vsem sorodnikom in pevskemu zboru Kat. Prosv. društva za lepe žalostinke.
Zagorje ob Savi, 13. julija 1927.
Rodbina Klembas.
EIII=!IIEniE!i8=!l!EUiEmEIU=IIIEIII=IIIE!l!EIIIEI!lE!il=ll!=
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. FellcU« KallnSelc
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
jugoslovanska knjigarna v LJubljani.
Za Jugoslovansko tiskamo v Liubliani: Karal Ca£.
5i}SiSiE»iiEiiiEiiiEiiiElll=IIISIIIEIllEillSIIIEIilEIIIEIIIEIIIEIIf
Izdajatelj: dr. Fr. Kalovac.	,	Uredniki Fmm lenetflaT.