List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od I januar ja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 16. DECEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 98 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Preiti od besed k dejanjem Josip Broz Tito ponovno izvoljen za generalnega sekretarja Zveze komunistov VIII. kongres ZKJ je bil v nedeljo zaključen. Delegati so izvolili nov centralni komite ZKJ ter revizijsko in kontrolno komisijo. Kongres je sprejel tudi resolucijo o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Jugoslayije. Tito je bil v centralnem komiteju ZKJ soglasno izvoljen za . generalnega sekretarja. Ob tej priložnosti je Tito poudaril, da bo VIII. kongres ZKJ postal zgodovinski šele takrat, ko bodo vsi sklepi postali resničnost. Delegati in gostje so kontrolne in revizijske komisije ZKJ. Tovariš Franc Leskošek je predlagal, naj bi tovariš Tito še naprej bil generalni sekretar ZKJ in dodal, da s tem prav gotovo izraža željo vseh članov centralnega komiteja, delegatov VIII. kongresa in vseh delovnih ljudi naše dežele. Vsi navzoči so toplo pozdravili predlog tovariša Les-koška, ki je takoj za tem povabil Tita naj vodi sejo. Na predlog Tita je bil izvoljen izvršni komite ZKJ in sekretarji centralnega komiteja ZKJ: Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič In Vel j ko Vlahovič. Zanimanje za potek kongresa je bilo na Gorenjskem precejšnje. Na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Radovljici Iti Skofji Loki so že bila številna politična zborovanja v delovnih organizacijah, kjer so obravnavali razen referata tovariša Tita še druge govore naših najvišjih predstavnikov ZKJ. Občinska politična vodstva so prav tako organizirala zborovanja. D. K. V dneh okoli 22. decembra, dneva JLA, je sodelovanje med vojaki in civilnim prebivalstvom močno poživljeno. Kot v preteklih letih bodo tudi letos na programu številni obiski v vojašnicah, vojaki pa bodo obiskovali gospodarske organizacije in se spoznavali z dogajanjem v komunah, v katerih služijo vojaški rok. te besede sprejeli z nepopisnim navdušenjem. V dvorani je zado-nela pesem: »Druže Tito, mi se ti kunemo...« Gostje in delegati pa so takoj za tem zapeli Inler-nacionalo. Medtem, ko se je tovariš Tito zahvalil delegatom za zaupanje, ki so ga izkazali z izvolitvijo najvišjega partijskega foruima, je poudari, da je to za izvoljene velika obveznost za bodoče delo. Zahvalil se je tudi vsem članom CK, ki tokrat niso bili izvoljeni in poudaril, da so med njimi tudi dolgoletni sodelavci, s katerimi so veliko doživeli v obdobju ilegalnega dela kot v osvobodilni borbi !n ki so pozneje tudi nosili breme graditve naše socialistične domovine. Prav tako se je zahvalil vsem delegacijam komunističnih, socialističnih in drugih naprednih organizacij Iz tujine, ki so prisostvovale kongresu. V nadaljevanju zaključnega govora je Tito med drugim dejal: ■♦Mislim, da smo na kongresu temeljito povedali vse, kar bi bilo potrebno izboljšati in da smo dolžni v našem bodočem delu upoštevati rezultate diskusije in gledišča referatov. S tega mesta lahko rečem, da bomo te sklepe uveljavili zlasti zato, ker je naše ljudstvo s tolikšnim zaupanjem spremljalo kongres in ker je potrpežljivo čakalo, da bomo sprejeli sklepe. Sklepe pa bomo lahko Izvajali samo, če nas bodo podpirali naši delovni ljudje. Noben kongres ne postane zgodovinski samo po tem, kar se na njem govori in kakšni sklepi so bili sprejeti, marveč po tem, kako se bodo tt sklepi izpolnjevali. To pomeni, da mora.mo preiti od besed k dejanjem. Naše sklepe smo spravili na papir, zdaj pa morajo postati jedro vsejta na^e^a dela v podjetjih, raznih ustanovah; povsod in v vsakem kraju. Prvo kar moramo storiti in sicer mi zgoraj, Je to, da se lotimo urejanja tistih perečih vprašani, ki najbolj zanimajo našega delovnega človeka, kakor so izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema in drugo.« Kmalu po zaključku VIII. kongresa ZKJ je bila prva seja članov novoizvoljenega CK ZKJ, Vsak dan sem vestno prebiral male oglase in končno, ko že skoraj nisem več verjel, da bo kdaj kaj zame, našel tale vabljivi oglas. Prav tak je bil, kakršnega sem si želel. Vsakodnevna, dolgotrajna vožnja v službo in iz službe domov mi že od prvih hladnejših dni močno preseda, ne morem se zrlebiti prehlada, ki sem ga staknil ob koncu jeseni pa še v zaželeno večerno šolo se ne MedAem ko je kar naprej prijazno govorila, sem si ogledal sobo. Bila je skromna, a kar prijetna in v duhu sem že videl, kako bom razporedil svoje knjige, precenil sem dolžino ležišča, poškilil proti oknu in ugotovil, da bom lahko opazoval sosednji blok. Bil sem zadovoljen in srečen, a že naslednji trenutek sem se znašel v popolnoma drugačnem razpoloženju. Opogumil sem se namreč in vprašal, kolikšna bo najemnina. »Ja ,veste, takele sobe so pa sedaj drage. M°Ja znanka dobi kar 20 tisoč mesečno za podobno. No, pa midva misliva računati manj. Vam 18 tisočakov ustreza?« Dva mala oglasa Opremljeno sobo oddam solidnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku. morem vpisati. Tako sem torej z velikim upanjem in kar se da hitro stlačil časopis v žep, se mimogrede pozanimal za naslov in se napotil velikemu obetu nasproti. Ugotovil sem, da stanuje občan, ki je v preobilici stanovanjskega prostora pomislil tudi na svojega bližnjega v stanovanjski stiski, v drugem nadstropju novejšega bloka. Pozvonil sem. Odprla mi je zgovorna ženska in hitela pripovedovati: »Veste, otroci so se poročili pa sva z možem ostala sama. Dvosobno stanovanje nama je preveliko in sva si mislila, da bi eno sobo oddala, ko je pa toliko potrebnih ljudi brez primernega stanovanja.« Pravijo, da se v takih trenutkih ljudem zamegli pred očmi. Meni se ni zameglilo, le ust nisem mogel več odpreti. Ko sem bil že pri spodnjih stopnicah, mi je postalo žal, da ženske nisem vprašal vsaj to, koliko daje družbi kot odškodnino za celo stanovanje. Mogoče bi se potem spomnila, da ji stanovanje ni bilo dodeljeno za to, da bi z njim pridobivala denar za kritje vseh nujnih življenjskih stroškov. Pozneje sem zvedel, da stanuje v sobici moj sotrpin, ki je tako močno obupal, da je dal v časopis oglas: Soliden moški išče skromno sobico. Ponudbe pod »Cena ni važna«. Priprave za letošnji praznik JLA Vez med armado in ljudstvom Za letošnji praznik dneva JLA se v radovljiški občini živahno pripravljajo. Osrednja prireditev v čast tega praznika bo letos na Bledu. V sporedu bo med drugim sodeloval tudi ansambel narodnih plesov in pesmi Tone Cufar z Jesenic. Prireditev bo 19. decembra v festivalni dvorani. Najbolj pestro in zanimivo bo pred praznikom v vojašnici na Bohinjski Beli. Vojaki bodo imeli več tekmovanj in kulturnih prireditev, posebej pa se bodo seznanjali s splošnim družbeno-poLitič-nim in gospodarskim življenjem v komuni'. Obiskali bodo nekatere delovne organizacije in se seznanili s problematiko proizvodnje ter delom samoupravnih organov. Obiskali bodo Elan, obrate LIP, Verigo, Tovarno čipk in druge. Rezervni oficirji bodo pred prazniki obiskali šoie in spregovorili mladini ,o vlogi JLA in o njeni zgodovini. Organizacije združenj rezervnih oficirjev in podoficir-jev pa pripravljajo športna tekmovanja. Na dan JLA bodo predstavniki družbeno političnih organizacij ter oblasti in rezervni oficirji obiiskalli vojaško garnizijo na Bohinjski Beli, kjer jim bodo pripravili sprejem in spregovorili o življenju in delu v vojaški enoti. V avli festivalne dvorane na Rledu bodo razstavili tudi voja- ško opremo in orožje. Obletnici JLA bodo posvečena tudi predavanja v okviru obrambne vzgoje prebivalstva na temo »O vezeh ljudstva in armade v času NOB«4 Govoril bo generalna major Dušan Svara-Dule. Za to pestrost v času praznovanja bodo poskrbeli: komisija za obrambno Vzgojo pri DU. združenja rezervnih oficirjev in vojaška enota na Bohinjski Beli. Letališče za vsa letala Brniki, 16. decembra — Pojutrišnjem bodo na letališču Ljubljana na Brnikih svečano izročili namenu na 3 tisoč metrov podaljšano vzletno in pristajalno stezo. S tem bo letališče izpolnilo pogoj za uvrstitev v kategorijo A, saj bo sposobno sprejeti letala vseh vest. Dan za tem, 19. decembra, bosta tu pristali letali s turisti iz Anglije in s Holancfske, s čimer <«pmfcr* lORf Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun ZA DESETLETNICO SE EN OBRAT Delovni kolektiv podjetja Blra iz Škofje Loke, je v soboto, 12. decembra praznoval KMetnico svojega obstoja. Ob tem pomembnem jubileju so izročili svojemu namenu novi obrat v Retečah pri Skofji Loki. Slovesnost pa se je nadaljevala V'domu TVD Partizan v Skofji Laki. Pred110 leti je imel kolektiv 12 do 15 milijonov bruto produkta, Bedaij pa jih ima že Okoli 350. Letos bodo ustvarili 1 milijardo 400 rrdlliijonov bruto produkta. Prihodnje leto ne bodo dosti povečali število zaposlenih, bruto produkt se bo predvidoma povečal na 2 milijardi 285 milijonov din bruto produkta. Pred deseti leti je imel kolektiv 12 do 15 milij. bruto produkta, leto pa okoli 120, ustvaril pa bo 750 milijonov bruto produkta. V novem obratu bodo v glavnem proizvajali elektrotehnične aparate za široko potrošnjo. Podjetje Elra bo sedaj imelo tri obrate in to v Skofji Loki, v Retečah in Vižmarjih v šišenski občini. 18. DECEMBRA KONFERENCA ZROP Občansko združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Kranj se že nekaj časa pripravlja na redno letno konferenco, ki bo v Kranju 18. decembra letos. V oktobru in novembru so imele vse osnovne organizacije ZROP svoje redine letne občne zbore, ki so dobro uspeli in dali nekatere konkretne predloge in napotke za nadaljnje delo združenja. Izvolili so tudi delegate za občinsko konferenco, ki bodo te predloge posredovali konferenci. NA BELI VSI POGOJI ZA TURIZEM Na Beli pri Preddvoru nimajo svojega turističnega društva, vendar se turistična dejavnost vse bolj razvija tudi v tem delu kranjske občine. Bela, Zgornja, Srednja in Spodnja z okoliškimi vasmi so vkfljučene v TD Preddvor. Povezava in sodelovanje je kar dobro, zlasti od letos dalje, ko imajo tudi na Beli telefonsko zvezo. Za razvoj turizma v tem kraju pa nedvomno precej prispeva tudi tamkajšnja gostilna, ki nudi dobra domača jedila .dn pijačo. Letos so bili številni primeri, da so turisti iz Preddvora hodili na hrano na Belo. Letos so prvikrat uredili tudi tujske sobe s 14 ležišči. Vedno več je takih domačinov, ki so se, ali pa se še bodo odločili, da bodo uredili sobe za tujce. Po tujskih sobah v tem kraju je tudi vedno več povpraševanja, ker ima kraj izredno lepo sončno lego pod vznožjem Stor-žiča, čast zrak in dobro klimo. K precejšnjemu razvoju turizma v tem kraju pa je precej pripomogel tudi počitniški dom »Rade Končar« v Baslju. Za prihodnje leto bi radi uredili in modernizirali še nekaj cest, kar vse bi vplivalo na to, da bi se turizem razvil tudi v tem kraju. ZANIMIVO PREDAVANJE V Poljanah nad Skofjo Loko imajo zelo delavno mladinsko planinsko sekcijo, ki deluje v okviru MO PD Skofja Loka, šteje pa okoli. 100 mladih planincev in planink. Za te člane in ostale prebivalce Poljan so pred dnevi organizirali zanimivo predavanje »Po slovenski planinski transverzali«, ki ga je z 200 barvnimi diapozitivi udeležencem posredoval Alojz Hafner iz Škofje Loke. Za predavanje je vladalo veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo preko 100 poslušalcev. ŠTEVILEN OBISK Torkovo predavanje o jugoslovanski odpravi v Bolivijske Ande, ki ga je organiziralo PD Kranj, predaval pa član odprave dr. Ivo Valič iz Kranija, je privabilo v dvorane občinske skupščine toliko poslušalcev kot še nobeno doslej. Občani in okoličani so napolnili dvorane občinske skupščine v celoti. Predavanje je trajalo več kot dve uri in so številni poslušalci z izredno velikim zanimanjem spremljali predavatelja, ki je posredoval tudi 240 lepih barvnih diapozitivov in 15 minut dolg barvni film. Predavanje je bilo za Kranj nekaj izrednega, mogoče tudi zato, ker je bilo prvo izvedeno v Kranju. SEDMA POSTAJA G RS Pred dnevi so v Radovljici ustanovili postajo gorske reševalne službe, ki bo delovala pri PD Radovljica in še za območje PD Bled. Njen delokrog bo področje Stola, Begunjščice, Jelovice in Pokljuke. Zaenkrat šteje postaja le 6 mož, kasneje pa se bo njihovo število še povečalo. Začetna finančna sredstva v znesku 200 tisoč dinarjev je postaji dala občinska skupščina, nekaj opreme pa ji je dala GRS z Jesenic. Člani te postaje so že imeli eno težjo praktično vajo v okolici Drage in Frevalj ter pokazali, da so usposobljeni za tovrstne akcije. To je sedaj sedma P GRS na Gorenjskem. Ustanovitev postaje v Radovljici je še posebnega pomena, ker na vsem tem območju do sedaj ni bilo GRS. ; NA GORENJSKEM 5000 MLADIH PLANINCEV Minulo soboto in nedeljo je bil na Krvavcu X. redni posvet predstavnikov planinskih društev Gorenjske, ki sta mu zaradi pomembnosti prisostvovala tudi podpredsednik PZ Slovenije Anton Bučer, načelnik gospodarske komisije PZ Slovenije Mirko Fetih, predstavniki mladinske komisije PZ Slovenije in drugi. Najpomembnejši del posveta je bil vsekakor v nedeljo dopoldan, ki je bil namenjen delu mladinskih odsekov pri PD in njihovim nalogam v bodočem letu. . Zanimiva je bila ugotovitev, da imajo skoro vsa planinska društva na Gorenjskem svoje mladinske odseke, v katerih je včlanjenih nad 5 tisoč mladih planincev in planink, od tega jih je samo v Kranju 1400. Pogoji dela odsekov in mladih planincev pa niso povsod tako ugodni, da bi se njihovo delo še naprej uspešno razvijalo. Medtem ko v Kranju in še nekaterih krajih ni problemov za vodstveni kader teh odsekov, je nekaj krajev, ki imajo s tem precej težav, predvsem v Bohinju, na Bledu, na Jesenicah jn še nekaterih drugih krajih. Nekatera oz. večina društev ima tudi težave, ker zaradi skromnih finančnih sredstev ne morejo mladini nuditi tistega, kar bi mladina potrebovala za uspešen razvoj. PROSVETNO DRUŠTVO NA JEZERSKEM SPET ZAŽIVELO V soboto zvečer je bil na Jezerskem, v dvorani Korotana redni letni občni zbor tamkajšnjega prosvetnega društva, ki je privabil okoli 100 članov in ljubiteljev kuiturnopaiosvetnega dela. Po poročilih upravnega odbora in dramske, kino lin klubske sekcije ter sekcije delavske univerze se je razvila zelo živahna razprava. Po sprejetih sklepih an zaključkih je pričakovati, da bo prosvetnokulturno življenje na Jezerskem spet tako zaživelo kot je bilo to pred leti. Vse sekcije, posebno dramska, bodo poskrbele, da bodo vsi kulturni in drugi prazniki primerno praznovani z akademijami in drugimi prireditvami. Prihodnje leto bodo poživili tudi medsebojno, že pred leti pričeto sodelovanje s slovenskim prosvetnim društvom Zarja iz. Železne Kaple na Koroškem dn izmenjali kulturne prireditve. Nova šolska telovadnica v Skofji Loki Slavnostna seja Zlorabljeno zaupanje Letos sc bo prvič zgodilo, da v Tržiču ne bo dograjenega nobenega staifbvanja — Predvidevali so sicer, da jih bo do konca leta vse-Ijivih 60, toda ... Na zadnji seji občinske skupščine so odbornikom predložili v informacijo tudi poročilo upravnega odbora stanovanjskega sklada o gradnji stanovanjskih stolpičev v Bistrici pri Tržiču. Po pogodbah z izvajalcem bi v teh stolpičih že morali stanovati prvi stanovalci, predvidevajo pa, da bodo končani šele spomladi, če bo možno nadaljevati z deli tudi v zimski sezoni. Lani so prvič pritegnili h gradnji tudi zasebnike. Omogočili so jim zelo dobre pogoje za najetje kreditov in jih našli 44, ki so bili pripravljeni vložiti svoje prihranke v nakup stanovanja. 16 stanovanj so investirale še delovne organizacije. Se za dva nova stolpiča so pridobili nadaljnjih 22 zasebnikov, delovne organizacije pa so sprejele in vesti torstvo za 18 stanovanj. In kakšno je stanje sedaj, ko so že prekoračeni vsi gradbeni roki? V stanovanjskem stolpiču še niso položene keramične ploščice, za teraco tlak je položen le osnovni rob, montaža vodovoda in elektrike je izvršena šele v grobem, manjkajo pa tudi še vsa pleskarska dela. Blok »B« je v zaključni fazi in trenutno opravljajo pleskarska dela, niso pa končana tudi še mizar, dela ter zasteklitev, ni še ograj pri francoskih oknih, tudi parket še ni položen. Predvidevajo, da bo morda vselitev možna v februarju, rok pa je potekel 15. septembra. Stanovanjski stolpič je že nekaj mesecev gotov do tretje faze. Z deli niso mogli nadaljevati, ker ni bilo mizarskih izdelkov. Kot bloku A in B grozi tudi bloku C zima, ker v tem času verjetno ne bodo mogli delati, ker bo ostal nezasteklen. Predvidevajo, da bo vseljiv junija, rok pa je potekel 1. decembra. Težave v zvezi z vseljevanjem v novo kranjsko stolpnico, posebno v višja nadstropja, so v glavnem mimo. Preostale so še nekatere druge težave, lil jih v takih objektih ne manjka dokler se vse ne uteče Skofja Loka — V petek, 18. de-'•'_-mbra praznujejo v Skofjil Loki •'očinski praznik. Ta dan bo imela občinska skupščina slavnostno sejo, na kateri bodo razdelili priznanje najbolj zaslužnim občanom. V okviru praznovanja bo tudi otvoritev telovadnice osnovne šole na Trati. Novi odbor SZDL na Bledu Na Bledu se je novoizvoljeni krajevni odbor SZDL sestal na svojo prvo sejo. Za predsednika jc izvolil Jošta Rolca. Na prvi seji so člani krajevnega odbora SZDL obravnavali sklepe, ki jih je sprejela konferenca in se pogovarjali o prihodnjih nalogah. Med najpomembnejšimi nalogami so spomladanske volitve. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje družbenega centra na Bledu in problematika kul-turnoprosvetnega življenja. Člani odbora so izrekli priznanje komisiji za to dejavnost. Izrazili pa so tudi potrebo po čim tesnejšem sodelovanju s krajevno skupnostjo na Bledu, ki je že uspešno zastavila svoje delo. Gradnja stanovanjskih stolpičev C in D je Še pri pripravah. Letos bodo morda gotovi le temelji. Pojavlja se resno vprašanje ali bodo zasebniki še kdaj prispevali prihranke za tak način gradnje? Čemu prednost? Sveti za vzgojo in izobraževanje pri posameznih občinskih skupščinah so na zadnjih sejah razpravljali o brezplačni oskrbi z učbeniki učencev osnovnih šol. Vprašanje je, če je.to res najpotrebnejši ukrep, ki naj bi rešil problem splošnega izobraževanja v celotnem našem učnovzgojnem procesu. Na marsikaterih sestankih smo ugotavljali, da so materialna vprašanja šolstva nerešena, da pouk ni dovolj nazoren, da manjka učnega prostora, kjer bi imeli dijaki možnost dodatnih ur, da nd urejeno kadrovsko vprašanje, ki bi omogočalo tudi dlje časa zadržati otroke v šoli, če bi bili za to prostori. Zelo nizkemu procentu otrok, ki uspešno konča osnovno šolo, prav gotovo niso vzrok učbeniki, ker le-te učenci imajo, če so na razpolago, temveč je vzrok v neurejenih razmerah v , našem učnovzgojnem procesu, med kate- rimi je materialno stanje šol prav gotovo daleč na prvem mestu. Ce bi dali na razpolago učencem vse učbenike brezplačno, bi na zunaj res lahko rekli, da imamo brezplačno šolanje tudi glede tega. Prepričan sem, da tudi starši tega ne zahtevajo od šole, prav gotovo pa zahtevajo — in to Upravičeno — da jim daje šola kvalitetno znanje, da jih usposobi za življenje in poklic. Za takšno šolo so starši prav gotovo pripravljeni nekaj žrtvovati, le učenci in šola morajo to opravičiti. S samimi brezplačnimi učbeniki pa tega prav gotovo ne bo mogoče doseči, storiti bo potrebno marsikaj drugega in vložiti drugam še znatna sredstva. Prav zaradi zgoraj naštetega so mi zdi potrebno, da odgovorni temeljito razmislijo, koliko so ta vlaganja utemeljena in kaj lahko od njih pričakujemo. Z. P. Andrej Valie: Staroslovansko grobišče na blejskem gradu Brez dvoma je materialno vprašanje telesne vzgoje najbolj pereč problem v celotnem učnovzgojnem pirooesu na škofjeloškem področju. Skoraj 4000 učencev osnovnih šol, gimnazijcev in poklicne šole ima na razpolago eno samo telovadnico in nobenega popolno urejenega letnega igrišča. Šole se ponekod lahko poslužujejo tudi djružtvenih telovadnic, vendar so marsikdaj tudi te zelo slabo opremljene in jih ponekod dovoljujejo uporabljati pod precej neugodnimi pogoji. Prav zaradi teh razlogov in občutnega pomanjkanja prostora za telesno vzgojo bo za šolsko telesno vzgojo toliko večja pridobitev nova telovadnica pri osnovni šoli na Trati v Skofji Loki, ki bo dana šoli v uporabo na dan občinskega praznika občine Skofja Loka, 18. decembra. Telovadnica prav gotovo ne bo v pomembna pridobitev samo za tamkajisnjo osnovno šolo, temveč se je bodo lahko posluževali tudi ostali. Gradnjo nove telovadnice so financirali družbeni sklad za šolstvo in druge organizacije občine Skofja Loka. Te din,i je v zbirki razprav, ki jih izdaja Narodni muzej v Ljubljani pod skupnim naslovom »Situla«, izšla knjiga kustosa za arheologijo Gorenjskega muzeja Andreja Valiča »Staroslovansko grobišče na blejskem gradu (izkopavanja 1960)«. Knjiga ima 72 strani, 49 celostranskih tabel, od teh 20 na finem brezles. papirju (fotografije kraja izkop., lege nekaterih skeletov in povečane fotografije pomembnejših najdb), si-tuaei/^ki načrt grobišča in kartografski pregled staroslovarskih grobišč na Gorenjskem. Knjigo je natisnilo in izdelalo klišeje CP »Gorenjski tisk« Kranj. Naključju je treba pripisati, da je Valičevo poročilo o izkopavanju staraslovanskoga grobišča na blejskem gradu izšlo prav v času, ko arheologi v Kranju nadaljujejo z izkopavanjem staroslovanske nekropole okrog župne cerkve na Titovem trgu. Gorenjska tako postaja dežela z najštevilnejšimi najdišči staroslovanskih grobišč pri nas (Bled: Brdo — Na Žalah, Grad, Ml.ino, Otok, Pristava, Ze-leče; Srednja vas v Bohinju, Dru-lovka, Gorje pri Bledu, Zasip pri Blodil, Žirovnica, Smokuč, Srednje Bitnje, Hudo, Kamnik, Komenda, Mengeš). Staroslovansko nekropolo na blejskem gradu datira Valič na podlagi pridatkov v grobovih v čas do 11. stoletja; na podlagi historičnih virov je mogoče domnevati, da je grobiišče prenehalo služiti za pokopavanje v desetletjih pred 11. stoletjem. Na podlagi pregleda in orisa kulturnega gradiva in tipoloških zvez pa trdi, da gre v celoti za kottlaško kulturo (od konca 9. do prve polovice 12. stoletja); nekaj najdenih belobrdskih uhanov brez dvoma predstavlja import iz belobrdskega kulturnega kroga (panonska ravnina), ne pa domače delo, kar je trden dokaz, trgovine z vzhodno slovanskimi pokrajinami. Kulturne vplive nam v tem času trgovina posreduje tudi s Koroške in iz Furla.raije. Odprto pušča Valič Vprašanj« lokacije gradbišča, ki je na višini (Na sedlu), čeprav je v neposredni okolici pod hribom dovolj primernega prostora. Kje je bila naselbina? Odkod so pokopavali? So nosili pokojnike iz svojega zaselka pod grajskim hribom Na sedlo? Ce je bilo tako,, zakaj so pokopavali na skrivnem mestu in kaj je bilo vzrok, da so bili prisiljeni uporabljati to dominantno točko za pokopavanje? Arheološke sonde na mestu, kjer je zidana stavba gradu, niso dale nobenih otipljivih materialnih rezultatov, zato je še vedno prepuščeno naključju, ali se bo morda potrdilo, da je bilo to mesto naseljeno pred zidavo gradu. Prazgodovinska naselbina Na pečeh v neposredni bližini, ki ima zelo ugodno strateško legp nad starim delom mesta Bled, je še skrivnost in ne dopušča konkretnih zaključkov. Valič upa, da bodo bodoča dzkopavanja na tem mestu dala dragocene podatke ne le v zvezi z grobiščem Na Sedlu, ampak tudi v zvezi z naseljenostjo Bleda in okolice od prazgodovinskega časa do zgodnjega srednjega veka. Na najdenih nakitnih predmetih se kažejo vplivi krščanstva. Simbolični krščanski znaki, ki so upodobljeni, govore o dokaj močnem vplivu in morda že o delnem sprejetju krščanske vere, kjer pa so še močno zasidrani poganski pogrebni običaji. V 11. stoletju jo bil Bled last briksenških Škotov z južne Tirolske in obenem že močna postojanka za širjenje krščanske vere. Ze prej pa so bile utrte poti za narašča joči krščanski vpliv. Vsili se misel, zakaj bi briksenški škofje v njihovi neposredni okolici dopuščali poganski način pokopavanja, ko vemo, da se krščanska cerkev v vseh primerih ni enako prilagajala duhovnim potrebam prebivalstva. Nekropola Na sedlu je bila opuščena; v tem primeru se torej krščanska vera ni vživela v duhovni svet takratnih prebivalcev. Nasprotno velja za Kranj. Na osnovi dosedanjega najdenega kulturnega materiala ni mogoče ugotoviti, zakaj se je krščanstvo nekje prilagajalo in sc vživelo v duhovni svet takratnih ljudi, drugje pa ne. Valič trdi, da absolutni kronološki okvir, ki ga določajo najdbe Na sedlu, ni problematičen, v ozkem lokalnem razmerju pa je nekoliko bolj zapleten. Upa, da bo v širokem časovnem in tipološkem okviru kottlaške kulture v blejskem kotu na osnovi številnih grobišč morda le možno izluščiti časovno zaporedje ali sosledje grobišč. Tako bi rešili številne probleme, ki sc pojavljajo v zve/i s tem, posebno še, ker nam zgodovinski viri poročajo, da je stala pod blejskim gradom ena sama vas. Grobišče na blejskem gradu je dalo arheologom nekaj zelo zanimivih fibul, ki so imelo takrat predvsem krasilni značaj. Valič trdi, da imajo nekatere v glavnem značaj kottlaške kulturne skupine. Posebno zanimiva je bronasta fibula iz groba 86, ki je doslej edinstvena najdba na naših grobiščih; je okrogle oblike, premera 2,1 cm, na prednji strani pa sta v tehniki vtisa predstavljeni dve svetniški figuri. Valič jo po slogovni upodobitvi in po vseh značilnostih uvršča v predromansko prikazovanje človeka itn trdi, da je kot pridat ok v grobu import in pomeni močan znak uveljavljanja krščanstva. Bronasta fibula iz groba 26, na kateri je plastično upodobljen »A gnus de i«, kaže v svoji upodobitvi krščanski element in antično tradicijo. Langobardsko tradicijo (po vsej verjetnosti import iz severne Italije) izraža zlat brakteat iz groba 23, ki je s svojo pletoni-nasto omamentiko brez dvoma znak uveljavljanja krščanstva in je starejšega datuma. Vpliv Bi-zanea kaže fibula iz groba 9, ki je vlita v bronu v ploščati obliki in okrašena v jamičastem emajlu, osnovni motiv pa je moška maska;, bizantinska tehnika izdelavo emajla se od slovanske bistveno razlikuje. Valičevo poročilo o izkopavanju staroslovanskega grobišča na blejskem gradu je nov pomemben doprinos k precej intenzivnim povojnim raziskavam zgodnjega srednjega Veka pri nas. Te raziskave SO Silo pomembne za reševanje problemov našo narodne zgodovine v teh zgodnjih letih naselitve in nam pomagajo odkrivati družbene odnose v času stapljanja poganstva s krščanstvom in uveljav-Ijanja fevdalizma. Prav zato knjigo »Starosloviansko grobišče na blejskem gradu«, ki bo z ličnim ovitkom (delo akademskega slikarja Henrika Marchela) v pri hodnjih dneh že naprodaj na na šem knjižnem trgu, vsem toplo priporočamo. A. Triler SREDA". IS. deeemftnti 1964 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun Obisk v Šenčurju Primer, vreden posnemanja Predvideni dve samopostrežni trgovini Jeseniški gorniki vabijo mladino Bled — V radovljiški občini so pred leti izdelali načrte o bodočih trgovskih centrih. Te programe so pričeli deloma ie uresničevali, in sicer v Radovljici z izgradnjo nove trgovsko-poslovne hiše. Specerija na Bledu pa bo že prihodnje leto odprla v novem trgovskem središču v Gradu samopostrežno trgovino, medtem ko tudi trgovsko podjetje Koloniale Bled namerava prihodnjo pomlad pričeti gradnjo novega trgOvsko-pctrošniškega cenjra v Zagoricah na Bledu. Postavili ga bodo poleg sedanje trgovine pri Dobnikarju, medtem ko bodo uporabili ter adaptirali stavbo, v kateri jc imelo nekdaj prostore kovinsko-meha-nično podjetje. Po načrtih, ki so že pripravljeni, bo imela nova trgovska hiša blizu 1200 kvadratnih metrov površine. V njej bodo namestili sa-mopostrežne trgovino, prodajalno mesa z vsemi potrebnimi prostori, centralno skladišče podjetja Koloniale, trgovino z elektrotehničnimi in splošno potresnimi predmeti in prostore uprave. Z Izgradnjo trgovske hiše ob Ljubljanski cesti v Zagoricah bo re- šeno vprašanje preskrbe za ves jugozahodni del Bleda z novim stanovanjskim naseljem Dobe, ki sploh nima nobene trgovine. Tako bo dobil Bled v prihodnjih dveh letin dve novi .samopostrežni trgovini, kar bo velika pridobitev za domače potrošnike in turiste. Druga naloga podjetja Koloniale pa je izgradnja nove trgovine na Boh. Beli. Gradnjo bodo pričeli verjetno takoj na pomlad. Stala bo poleg nove šole. Po načrtih bo obsegal prodajni prostor 80 kvadratnih metrov površine, zraven bo moderno skladišče in bife. Pri upravi podjetja zagotavljajo, da si bodo prizadevali, da bodo trgovino usposobili do jeseni prihodnjega leta, medtem ko bodo blejsko trgovsko hišo izročili namenu do jeseni 19(56. lota. Promet s pol rosnim blagom se je leto.,- kljub nekaterim težavam znatno povečal, na kar je vplivala tudi razmeroma ugodna turistična sesana. Trgovsko podjetje Kolond0lc bo doseglo nad pol milijarde prometa, medtem ko le iztržilo tudi okoli 80 milijonov deviznih sredstev. Zlasti naglo se je stopnjeval promet v novi trgovini Delikatesa, SHJ je v primerjavi /. lanskim porasel za 80 odstotkov. Podobno je tudi na kampu v Zaki. ko je v treh letih med sezono narasel od 5 milijonov na 10 lani in na 18 milijonov letos. Ker se je kamp v dveh letih toiijko povečal,, .so trgovske zmogljivosti V tamkajšnjem paviljonu očitno premajhne. Podjetje namerava rešiti tudi ta problem. Po »napornem delu« se prileze malica, kLJo je razdelila vzgojiteljica Marija Tudi najmlajši član »družine« Janezek se bo dobro založil z malico V šolski varstveni ustanovi pomaga otrokom pri izdelovanju domačih nalog učiteljica Ivica »Trš.iea, tistolo igračo mi dajte, da se bom igral!« Take in podobne želje lahko slišite v predšolski varstveni ustanovi v Šenčurju pri Kranju. Ze lani so b;li učenci šenčunske šole v stari, napol podrti stavbi, letes pa so se preselili v novo moderno urejeno šolsko poslopje. N; pa v njej samo šolski, pouk, temveč tudi predšolska in šolska varstvena ustanova. Najprej smo odprli vrata sobe, kjer so naši najmlajši — predšolski otroci iz Šenčurja, Srednje vasi in z Visokega. Dolgo sem jih opazoval, zakaj jih tudi ne bi, saj so bili tako srčkani in prijetni. Lahko bi jih imenovali številna družina, ki ima svojo mamico — vzgojiteljico. Kasneje sem se razgovarjal z njihovo vzgojiteljico Marijo LO-KARJEVO iz Kranja. Koliko časa je, odkar je bil ustanovljen oziroma odprt tale vaš tako imenovani vrtec? — Z delom smo pričeli že 16. novembra. Uradna otvoritev pa je bila na dan republike — 29. novembra. Koliko otrok pa je v njem? Bi mogoče lahko še kakšnega sprejeli dn ali dobite še kakšne prošnje staršev, da bi bil njihov otrok v tej ustanovi? — Ko smo pričeli z delom, jih je bilo šestnajst, sedaj jih je že dvajset. Prav pred kratkim pa smo dobili zopet želje staršev, da bi sprejeli njihove otroke. Koliko časa. pa so otroci v vrtcu? Ali razen igranja delajo še kaj drugega? In kakšen je finančni prispevek staršev za oskrbo in hrano? — Ustanova je dnevno odprla od 5. zjutraj do pol 4. ure popoldne. Otroci morajo biti najkasneje do osmih tu. Nekateri pridejo s starši, nekateri pa z drugimi otroki. Kajti najmlajši je star komaj dve leti in pol, najstarejši pa štiri leta starejši. Razen tistega klasičnega igranja delajo otroci razne hišice, ježke, vlake, vozičke ali pa rišejo. Starši prispevajo pet tisoč dinarjev, in sicer za oskrbo, malico in kosilo. Imate kot vgojiteljica kakšne posebne želje, da bi se ta dejavnost pri vas še izboljšala ali popravila? — Želela bi, da bi lahko sprejeli vse otroke, dobili nekaj »gradbenega« materiala in nekatere predmete za sestavljanje, s čimer bi imeli raznobarvne j šo igro. Vesela sem, da so otroci kakor tudi starši zadovoljni z mojim delom. Na drugi strani šolskega poslopja pa je šolska varstvena ustanova. Tam sem poiskal učiteljico Ivico MUSlC. Tu sta dve izmeni. In sicer dopoldanska in popoldanska. Prva traja do ene in druga od enih do šestih zvečer. Dopoldne so učenci prvih štirih razredov, popoldne pa drugih štirih. V obeh izmenah so otroci samo iz Šenčurja. Prvih je 25, drugih pa 24. Starši prispevajo za njihovo oskrbo ter hrano štiri tisoč dinarjev. Tovarišico Ivico smo povprašali, kaj delajo v tem času in na-splošno o njihovem delu. Takole nam je odgovorila: »Osnovni cilj našega dela je, da nadzorujemo njihovo delo in učenje. Tu napravijo naloge in se pripravijo za prihodnji šolski dan. Pri vseh težavah pa jim pomagamo. Kajti med njimi so tudi taki, ki jim učenje dela precej preglavic in SO jih starši tudi s tem namenom prepustili nam. Vendar naj starši ne prjcaku.ie.jo' nekih »Čudežev*. To ne gre tako hitro. Dopoldne mi pomagata še dve učiteljici, popoldne pa predmetni profesorji. Pri nekaterih smo že ppazili napredek. Seveda pa imajo tudi za razvedrilo dovclj časa. Se večjo moralno podooro bi nam morali dati njihovi starši.« V enournem oblaku (Wri dobil Vtis, da to delo ni lahko. Vsakdo s! želi. da bi imeli vsi. ki to delo opravljajo, čimveč uspeha, zato se tudi mi 1em željam pridružujemo in želimo tovarišicama Mariji in Ivici čimveč uspeha. JAKOV JOSK Planinska društva imajo pomembno vlogo v našem turizmu. Skrbe za poti, markacije, zavetišča, v hribih, vodništvo, reševalno službo itd. V jeseniški občini so društva v vseh večjih vaseh, po številu članstva in obsegu del pa je, če lahko tako rečemo, največje na Jesenicah. Od leta 1954 je bilo članstvo v upadanju, letos pa je zopet naraslo, tako da šteje 1172 članov. Zelja društva je, da bi se vključilo v njihove vrste čimveč mladine. Planinsko društvo na Jesenicah ima sedež v fizkultuirnem domu TVD Partizan. Delo je porazdeljeno na gospodanski, alpski in mar-kacijski odsek. V skrbi gospodarskega odseka so [planinske postojanke. V alpinističnem odseku skrbe za vzgojo gornikov in kasnejših vodnikov. Stalni vodniki so člani društva, delajo pa pod lastnim naslovom. Dol o PD z mladino je obsežno in zahteva veliko časa. Sestoji se v glavnem iz vzgoje varne hoje .po hribih, prve pomoči, reševanja in gojitve pravilnega vedenja^ planinca Vsako leto prirede tudi več taborjenj, med zimskimi počitnicami pa priredi tečaje smučanja, ki jih vodijo vrhunski smučarji. Ne bi bilo prav, čelipri. vrnem te|m ne bi omenili plodnega dela mar-kaoijskega odseka.. Vsako leto obnove s pomočjo mladine planinci vse slabo vidne markacije. Ena večjih akcij jeseniškega planinskega društva je vsekakor gradnja novega Tičarjevega doma. Stari je dotrajan, ne ustreza več potrebam niitii higiensko-sanitarnim predpisom. Novi je že pod streho in če bodo na vodjo potrebna sredstva, so prepričani, da bo prihodnjo jesen gotov. Švicarski turisti pri nas Izvedeli smo, da bo konec tega meseca prispela v hotel Jezero prva skupina turistov iz Švice in tu ostala 10 dni. To bo prva skupina Švicarjev, ki bo prišla na Gorenjsko — v alpski predel na letovanje v zimskem času. Sicer švicarski turisti niso pri nas tako redki, toda doslej so prihajali le v poletnih mesecih, predvsem na morje. Pričakujejo, da se bo razen prve skupine v letošnji zimski sezoni zvrstilo še več drugih skupin švicarskih turistov. Vsekakor je to napredek v nadaljnjem razvoju turizma pri nas. Gradnja novega objekta hotela Jelovica na Bledu lepo napreduje. Imel bo 90 sob s 180 prenočišči. Predvidevajo, da bo gradnja zaključena do konca leta. Recepcija je že do sedaj prejela prek 160 rezervacij za silvestrovanje. Če se bo gradnja zavlekla, bo silvestrovanje v starih prostorih te bi imeli primeren prostor... KUD Straža Olševek pri Šenčurju je imelo svoj redni letni občni zbor, ki je nad vse dobro uspel. Iz poročil in razprave je bilo moč ugotoviti, da je delo tamkajšnjega KUD tako uspešno prav zaradi strnjenega, enotnega, vodstva in Vsega članstva, ki ga tvori predvsem mladina. Njihovo dolo je izredno pestro, saj se razen vsega kulturnopresvotnoga dela ukvarjajo tudi s športno in telosnovzgoj-no dejavnostjo. Skrbijo tudi, da vse pomembnejše praznike dostojno proslavijo z akademijami. Zal imajo težave s prostori. V vasi imajo svoj dem, vendar ga že vrsto l'"l ne smejo uporabljati, ker je dotrajal in bi potrebovali precej finančnih sredstev, da bi ga preuredili. Za ta sredstva moledujejo na vseh seslankih in zborovanjih, vendar sredstev ne morejo dobili. Mnogo od teh potrebnih sredstev so prebivalci pripravljeni prispevati tudi sami s pro- Tečaj v Hrastju V teh dneh je v Hrast ju. zdrav-stveno-prosvetni tečaj, ki ga je s sodelovanjem občinskega odbora RK Kranj organizirala tamkajšnja KORK. Za tečaj je precejšnje zanimanje med dekleti in tudi ženami, saj vsa predavanja obiskujejo redno in z velikim zanimanjem. stovoljnim delom In gradbenim materialom. Dokler pa dom ni usposobljen, se bodo morali še v bodoče posluževati prostorov tamkajšnje šole. Konferenca SZDL v Podnarlu V soboto, 5. decembra, so imeli svojo konferenco tudi člani SZDL v Podnarlu. V razpravi so kritično ocenili delo dosedanjega odbora, ki je bil precej delaven, vendar je svoje delo zastavil preširoko, in sicer tudi na tista območja, za katera ni bil toliko pristojen. Ukvarjal se je s številnimi problemi preskrbe, komunalne ureditve in podobno, kar je seveda tudi naloga krajevne skupnosti. Prizadevanja pa so le rodila rezultate, saj bodo v Podnartu vendarle odprli poslovalnico Koloniale Bled. Tudi za remo vzdrževanje šole in sploh za probleme šolstva se je SZDL v Podnartu zavzemala dokaj redno in jih reševala po svojih močeh. Nekaj dni prej so imeli konferenco tudi v Ljubnem, v teh dneh pa se bodo zvrstile še: na Koprivniku, v Cer-nivcu ter v Srednji vasi v Bohinju, kasneje pa tudi v Lipnici, v Lescah ter v Bohinjski Bistrici. OPOZORILO 4 SKRAJNA PREVIDNOST PRI PREČKANJU ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA—JESENICE Z uvedbo električne vleke in s pričetkom obratovanja električnih motornikov se je na jeseniški progi povečala hitrost vlakov tudi do 100 km na uro. Ker je na tej progi še vedno veliko nezavarovanih in zavarovanih cestnih prehodov v isti ravni ter zaradi Izredno tihe vožnje vozil z električno vleko, opozarjamo prebivalstvo na veliko nevarnost, ki preti zaradi tega. Pri prečkanju železniške proge na zavarovanih in nezavarovanih cestnih prehodih se prej prepričajte, če ne prihaja vlak, sam prehod čez progo pa opravite čim hitreje. S posebno pozornostjo prečkajte progo ponoči in v megli, ko je vidnost zmanjšana. Še enkrat »Izkušnja več« S hitrimi koraki se približujemo času čestitk in voščil. Pošte že sedaj opozarjajo ljudi, naj nikar ne čakajo zadnjega dne v starem letu, ker potem pošte ne bo moč pravočasno oddati naslovniku. Prav imajo, saj hočejo s tem napraviti uslugo vsem. •Obiskujemo knjigarne in razne kioske, kjer prodajajo izdelke industrije »voščilnih papirjev«. Vendar dobimo občutek, da so tudi letos zašli na stara pota. Saj se nam nudi skoraj enak pogled na novoletne razglednice. Voščila, na katerih so »namalani« srečni »pujski«, štiriperesne deteljice, črni nasmejani dimnikarji ali kaj podobnega, niso najbolj primerna. Seveda bi napravili krivico tistim, ki so napravili nekaj zares umetniških slik. Res pa je, da to ni nobena novost, saj so jih že lani prodajali. Vendar jih je, žal lani tako hitro zmanjkalo, pa tudi letos ne kaže nič bolje. Zakaj ponavljamo iz leta v leto napako? Ali nam ne zadostuje eno leto, da bi uvideli želje naših potrošnikov? Vsiljuje se nam misel, da se nekaterim ne zdi vredno, da bi prisluhnili željam naših ljudi. Nek. do mi je dejal, saj bodo ljudje ravno tako ku,pili, pa naj bo »voščilnica« taka ali pa drugačna. 2e res, kaj bo pa drugega napravil? Ljudje smo že tako navajeni, da tistim, ki jim nc moremo osebno zaželeti sreče in zdravja v novem letu, pišemo kartico v obliki voščila. In sedaj, če ni boljšega, bo pa tudi »črno nasmejani dimnikar« dober. Ljudje se pritožujejo nad tem. Zakaj se ne bi, saj so upravičeni. Za pošteno plačilo zahtevajo tudi pošteno delo. Zopet bo na ta račun izrečenih mnogo hudih besed, ker ljudje ne bodo'dolWHitiste-ga, kar želijo. Dragi izdelovalci novoletnih čestitk! Ali res dovoMte, da bomo napisali tisti že tradicionalni stavek: »Zopet izkušnja več za prihodnje leto!« UpajJ-mo, da bo letos zadnjič zapisan ta stavek. Mar ne? JOdK SREDA! 16.' iffeopmnra Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Puch 250 cem ali za-menjam za moped. Zalog 62, Cerklje 5337 Prodam otroško posteljico. Jo-vanović, Gosposvctska 17, Kranj 5338 Prodam 120 kg težkega prašiča. Zg. Besnica 24 5339 Prodam kravo, 550 kg težko, ali zamenjam za mladega konja. Strahinj 12, p. Naklo 5340 Prodam kravo s teličkom. Po-ženk 32 — Cerklje ' 5341 Prodam dva prašiča za zakol. Sp. Brniki 14 5342 Prodam dva radio aparata »Tesla«, šivalni stroj in moped Co-libri, vse v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 5343 Prodam dva prašiča, po 200 kg težka. Zg. Brniki 105 5344 Prodam 6 prašičkov, po 7 ted-no starih. Zalog 11, p. Cerklje 5345 Prodam Fiat 600. Okroglo 10, Naklo ' 5346 Prodam prašičke, po 20 kg težke. Cerklje 103 5310 Prodam dvosedežni moped To-mos — Puch. Naslov v oglasnem oddelku 5281 Prodam korenje. Luže 21, Šenčur. 5354 Prodam več prašičev, od 40 dp 50 kg. Koželj, Mišače 11, pri Otoiah, p. Kamna gorica. 5355 Prodam 300 kff cementa. Stepan Marija, C. 31 Divizije 28, p. Kranj 5356 rrodam prašiča za zakol in ročno slamoreznico. Trbojc 11. Smlednik. 5357 V okolici Kranja kupim enosta-novanjsko hišo V gradnji ali takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku 5320 Kupim vzmetni gramofon. Po' možnosti s ploščami. Franc Vcl-kovrh, Šenčur 148 5347 Kupim 200 kg težkega prašiča. Kokrica 26/A 5348 Kupim enofazni motor za izmenični tok 2 KM. Ludvik Bevk, Davče 27, p. Sorica 5349 Upokojenko za pomoč v gospodinjstvu med 8. in 15. uro Iščem. Pogoji ugodni. Informacije vsak dan med 17. in 19. uro. I. Rebolj, Kranj, Mlakarjeva 2 (pri vodovodnem stolpu) 529$ Sobo oddam dvema fantoma. Gorenjesavska c.38, Kranj 5350 Preklicu jem avtobusno vozovnico št. 248459 na ime Slavko Koželj, Kranj — Hotemožc 5351 ZMS — GORICE vabi na silvestrovanje v Goricah 31. decembra 1964 ob 19. uri 5352 Sprejme delavca. Trgovina Ši-pad, Kranj 5353 NOVO! NOVO! -V novoodprlo trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25 so prispeli konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suk- ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE KAVČIČ roj. Barlc se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožaljc, ji darovali cvetje in vence ter jo spremili k večnemu počitku^ Posebno zahvalo zdravniku, čast. duhovščini ter pevcem za lepe žalostinke. Nadalje smo dolžni zahvalo vsem sosedom in prijateljem, ki nas niso zapustili v naših hudih urah. Žalujoči: mož Stane, sin Stane z družino in hčerka Marta Kranj, 13. decembra 1964 Splošno gradbeno podjetje „NOVOGRADNJE" TRŽIČ razpisuje licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev: 1. Osebni avtomobil FIAT 1300 — ni v voz.pem stanju, vozilo karambolirano. Izklicna cena 950.000 din. Ponudbe poslati na Zavarovalnico Kranj do 18. 12. 1964 do 8. ure. 2. Dostavni avto COMBI DKW — ni v voznem slanju. Vozilo je karambolirano. Izklicna cena 300.000 din. Ogled možen na dvorišču SGP »Novogradnje-. Tržič — Križe. Ponudbe poslati Zavarovalnici Kranj do 18. 12. 1964 do 8. ure. 3. FIAT 1400 — ni v voznem stanju. Izklicna cena 250.000 din. Ogled možen na upravi podjetja. 4. TAM PIONIR, kiper, v 850.000 din. voznem stanju, izklicna cena voznem stanju, izklicna cena voznem stanju, izklicna cena voznem stanju, izklicna cena voznem stanju, izklicna cena voznem stanju, izklicna cena 5. TAM PIONIR, kiper, v 850.000 din. J. TAM PIONIR, kiper, v 600.000 din. 7. TAM PIONIR, kiper, v 992.570 din 8. TAM PIONIR, kiper, v 992.570 din 9. TAM PIONIR, kiper, v 1,242.442 din. 10. Nakladač na hidravliko 0.70 m-^ znamke AT-54 A. Izklicna cena 8,000.000 din, v obrat, stanju. 11. Avtobus TAM, 25-sedežni, 10 stojišč v voznem stanju. Izklicna cena 2,000.000 din. 12. Vrtljivi žerjav »Pohorac« v dobrem stanju. Izklicna cena 14,000.000 din. Za vsa osnovna sredstva, razen za tekoče št. 1 in 2 poslati ponudbe na SGP ►-Novogradnje« Tržič, komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev do 8. ure 18. decembra ,1964^ Licitacija bo 18. decembra 1964 ob 9. uri za družbeni sektor, od 11. do 12. ure pa za privatni sektor. Komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11 1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 2897. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30~dln bese da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. nje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte se o bogatem izboru in kvalitetni izdelavi i 4738 Sprejmem sostanovalca (Slovenca). Naslov v oglasnem oddelku 5358 Zaradi odsotnosti dam v popolno oskrbo za 1 leto od januarja 6-letno hčerko, najraje v Kranju ali bližini. Plačam dobro. Oddati ponudbe pod »Dobra oskrba« 5359 Združenje šoferjev in avtome-hanikov SRS, podružnica Kranj vabi vso šoferje, ki so nimajo strokovnega izpita za poklicnega voznika motornih vozil, na sestanek v nedeljo, dne 20. 12. 1964. ob !). uri v Delavskem domu v Kranju, vhod št. 6. 5360 Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem nudi cenjenim gostom PENZION OD 1500 DO 1700 DIN IZVRSTNA KUHINJA s solidno postrežbo SOBE OGREVANE V okolici doma PRIJETNI IZLETI LEPA SMUČIŠČA Se priporočamo! HT1 ZALOŽBA > (K MLADINSKA KNJIGA JE PRIPRAVILA . ZA NOVO LETO NASLEDNJE NOVE DARILNE KNJIGE: Za otroke: VELIKE SLIKANICE: Hišica iz Kock, E. Pcroci Leseni bicikcl, G Krklcc br. 270 din krt. 350 din (še ni cenc) ZVEZDICA (slikanica po 100 din): Dečko nesrečko, V. Popovič Kozliček-Goličck, E. Murtič Zvezdni tolarji, G rim m Hvaležni medved, koroška narodna Rdeča kapica, Grimm Šivilja in škarjice, D. Kette 1 KNJIGE: Za lahko noč, E. Pcroci Pravljice jugosl. narodov Ruske pravljice Pravljica o glinasti ptici krt. 1250 din kompl. 3600 din krt. 2800 din krt. 800 din Za mladino: Heidl, T. Spyri Pripovedke o rimskih bogovih, G Schalk Fant s črnimi lasmi, Vošnjak Človek in narava, Tarman Tri novele, M Kranjec Mesto v zalivu, B. Pahor Rlžojedec Savi, G. Richter krt. 900 din epi. 150(r din krt. 950 din krt. 1300 din (šc ni cene) br. 200 din krt. 1300 din. Za odrasle: Sorodniki in znanci, Bredel ppl. 6000, cpl. 7500, pus. 9000 din Ana Karenina, Tolstoj cpl. 4500, pus. 5200 din Mala Doritova, Dickens cpl. 4500, pus. 5500 din- Knjige založbe Mladinska knjiga lahko naročite v vseh knjigarnah, posebno Vas pa opozarjamo na novo KNJIGARNO MLADINSKE KNJIGE v Kranju, Maistrov trg 1 ""^ trnih «1*1 J prebivalstvu V KRANJU Poročili so se: Jože Gramec, skladiščnik in Ljudmila Pucelj, nameščenka; Viljem Oman. clek-tromehanik in Marija Hrovat, nameščenka; Franc Kovačec, zidar in Marija Blažič, delavka; Tomaž Valenčak, elektroinžonir in He-dvika Božiček, medicinska sestra; Alfonz Kern, čevljar in Marija Stenovcc, delavka. Umrli so: Jožefa Kovačič. stara 51 let, invalidska upokojenka; Franc Marn, star 71 let, upokojenec; Janez Jane, star 76 let, upokojen. Rodile so: Marija Pilar — dečka, Marija Jagodic — dečka, Marija Romih — deklico, Pavla Albreht — dečka, Marija Poljanšek — dečka, Terezija Svab — dečka, Frančiška Vidmar — deklico, Ro-zalija Rozman — dečka, Antonija Kcmperle — deklico, Marija Frlan — deklico, Marija Majcen — deklico, Ana Coragič — deklico; Angela Cadcž — deklico. Jožica Jesenko — dečka, Ana Križaj — dečka, Desanka Rupert — dečka, Frančiška Kržmik — deklico, Marija Pintar — deklico, Tanja Knap — dečka, Marta Zadravec — deklico, Marija Rcchberger — de- »klico, Olga Pctcrnel — dečka, Ivana Lunar — dečka, Ljudmila Zupane —deklico, Ana Dobra vec — deklico, Marija Šenk — dečka, Stanislava Mesec — dečka, Marija Obadič — dečka. RAZPIS Razpisna komisija pri okrožnem sodišču v Kranju razpisuje naslednje delovno mesto: 1 vodja vložišča in kurir Pogoj: končana osnovna šola in vsaj 3 mesece pisarniške službe. Prošnje z življenjepisom je treba poslati razpisni komisiji pri okrožnem sodišču v Kranju do 23. 12. 1964. OBJAVA Na podlagi sklepa DS podjetja KOMUNALNI SKRVIS KRANJ, objavljamo, da s 1. januarjem 1965 ukinemo čuvanje koles v podjetju na Mladinski cesti 1. KOMUNALNI SERVIS KRANJ K o m p a PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO JUGOSLAVIJI ČP »Gorenjski tisk« Kranj sprejme v redno delovno razmerje snažilko za čiščenje zunanjih prostorov Nastop službe takoj! Vse informacije dobite V tajništvu podjetja. GLAS v vsako hišo IZREDNO ZNIŽANE CENE ZA AVTOBUSNE PREVOZE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN ŠOLSKE MLADINE Informacije — naročila: KOMPAS ponudbe JESENICE BLED KRANJ Kompasovi turistični avtobusi so znani po svojem udobju, zato je vožnja z njimi prijetna v vsakem letnem času! TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE OKRAJNE SKUPŠČINE LJUBLJANA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. tri knjigovodje POGOJ:Ekonomska srednja šola in tri leta prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. 2. dve strojepiski I/a razreda 3. dve strojepiski Vb razreda POGOJ: pod. št. 2. in 3: Administrativna šola. 4. enega kurjača POGOJ: kvalificirani ključavničar ali podobna kvalifikacija z enoletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pismene ali astri« ponudbe poslati personalno kadrovski službi Tajništva za notranje zadeve Ljubljana — Kotnikova ul. 8. Pismene ponudbe je treba kolkovati s 50 din državne takse. Mlajšo kvalificirano prodajalko sprejme v delovno razmerje galanterijska in konfekcijska trgovina v Kranju. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve poslati pod »Vestna«. Spoštovani bralci! Glas zopet organizira nagradno žrebanje za svoje naročnike Za razliko od prejšnjih žrebanj to ne bo tako bogato po dobitkih, bo pa zato ob vsakem polletju. Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobitke pa bodo dobili le tisti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej plačano naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed prihodnjih številk. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CE^TE IN RAlZCESTJA V ponedeljek sta se preselila. V praznem stanovanju, kamor sta postavila sposojeno posteljo in skrinjo s posteljnino, ki je bila edini kos pohištva še iz časa njune poroke, je praznina čudno odmevala. Franc se je pb tem zbal, da mu bo žena začela očitati, ker ji je zapravil denar, ki ga je hranila v Trstu za stanovanje in pohifitvoi Toda Stefi tega denarja sploh ni omenjala, kakor da je puščobn-ost skoro praznega stanovanja sploh ni prizadela. Ali je res že pozabila kako prijetno gnezdeče sta imela v C.razu in kako je šteddla, da bi si ga uredila lahko tudi v Trstu. In ta denar je pognal on v Benetkah in v Meranu. Zdaj sta bila brez nič in bosta do pohištva prišla še težje, če bosta sploh mogla. Ni ji se povedal, da je moral sprejeti delo v Feifferjevi tiskarni za začelniško plačo, ki bo zadoščala komaj za najemnino in za hrano. Ni vedel, da ima Stefi denar in da ga hoče presenetiti. Ko je po prvi noči, ki so jo prespali v skoro praznem stanovanju, Franc zjutraj odšel v tiskarno, je Stefi oblekla otroka in rse napotila v mesto, v Bichlerjevo trgovino s pohištvom. Trgovec je bil Zid, a se ji pri izbiri in pri računu ni zdel prav nič židovski. Naročila je kuhinjo in spalnico, plačala 300 kron na račun, ostalo pa sc je obvezala, da bo poravnala v obrokih po pet kron vsakih štirinajst dni. Te bo prav lahko prihranila od denarja, ki ga ji bo mož dajal za gospodinjstvo. Ko jo je trgovec videl, kako se ji pase POgled po otroškem vozičku, ga ji jo/ponudil. Bil je z.a celih deset kron cenejši kakor v Trstu. Zalo se ni mogla premagati in ga je kupila. Dogovorila se je, naj ji opravo pripeljejo popoldan, ko moža ne bo doma, potem pa z otrokom v vozičku zapustila trgovino. Mesto se je kopalo v junijskem soncu in gore sd .se rezale v čisto nebo kakor šopki belih gladiol. Taki so se ji — v razpoloženju, ki ga je čutila — zdeli beli skalni vrhovi s prepadnimi stenami v naročju zelenih gozdov. Pomešala se je v živahni vrvež. Izložbe trgovin so se skrivale soncu s senco platnenih streh, zato pa se niso skrivale očem. Tudi njene oči niso mogle mimo nekaterih. Tako je obstala pred prodajalno šivalnih strojev. Privabila jo je lepa »singeriea«, kakršno je ze imela, a jo je morala prodati. Pri sebi je imela še nekaj več kakor 100 kron. »-Morda bi jo lahko kupila na obroke?*, je računala, če bo zmogla poleg odplačevanja obrokov za pohištvo še plačevanje obrokov za šivalni tstroj. t »Malce težko bo,« si je rekla. V Trstu je lahko prihranila deset do petnajst kron na teden, vendar je bilo sedaj stanovanje še- enkrat dražje kakor opremljena soba pri gospe Bajberlovi. Toda to izgubo bo lahko nadoknadila s šivanjem in morda tudi Franc tu zasluži več kakor v Trstu. _ »Prav gotovo, na slabše ne bi šel,« si je rekla in,stopila v trgovino. Trgovce je zahteva! 100 kron na račun, ostalih petdeset pa naj ' bi poravnala v mesečnih obrokih po deset kron s pogojem, da bi po treh neplačanih obrokih imel trgovec pravico vzeti svoj stroj, ne da bi mu bilo treba vrniti že plačani denar.Taki pogoji niso bili nič nenavadnega in so jih postavljali povsod. Tudi pogodba za nakup pohištva je slonela na takih pogojih. 1 Treba bo varčevati, pa bo šlo. Možu ne bo povedala, koliko je že vplačala. Tako bo prisiljen varčevati tudi sam, obenem pa se bo čutil priklenjenega na Innsbruek, ki naj bi postal njihov novi dom. Plačevanje obrokov bo zanj celo koristno, je razmišljala. Ustalil se bo. V taki veri je z otrokom prišla domov in skrila otroški voziček. Opoldan Francu ni povedala, kje je bila. Ko je odšel na popoldansko delo, so pripeljali opravo in šivalni stroj. Potem se je lotila dela in uživala ob misli, kako bo mož pogledal, ko bo našel opremljeno stanovanje ter zagledal ndv šivalni stroj in nov otroški voziček.*. »Ta večer bo začetek najinega novega življenja,« si je govorila. Bilo je okrog pol šestih, ko je uredila stanovanje. Do sedmih, ko bo Franc nehal delati, je imela še dovolj časa, da je šla kupit narezek za večerjo in steklenico vina. lastnika hiše je prosila, čo sme Z grede odtrgati tri rdeče tulipane. Dala jih je v vazo in pripravila mizo za večer. »Trije tulipani — Slavko, Franc in jaz,« jim je dala jme. .Ura je bila sedmo. Dolge so bile minute pričakovanja, kdaj bo skozi okno zagledala na cesti Franca. »Radovedna sem. kako bo pogledal,« se je skrila v spalnico, ko ga je zagledala, da prihaja, in za polodprtimi vrati prisluškovala, kdaj bo odprl kuhinjska vrata. Slišala je, kako so se njegovi koraki, počasni, kakor da bi bil zamišljen, ustavili pred vrati. Potem so se vrata odprla, a še preden je VttOpiL je v polkoraku obstal in vzdihnil: »Ah, oprostite! Zmotil som se.« . »Nič se nisi zmotil,« se je zasmejala in stopila iz spalnice. »Vstopi v najin novi dom. »Toda,« jo zaskrbljeno razširil roke in z nemočno kretnjo pokazal na opravo. »Odkod vse to?« Kupila sem,« je rekla tel stopila k vratom, da jih je zaprla. »Kupila?« jo je mračno pogledal. »Pa si imela denar?«« »Kupila sem na obroke.« »In vso to?« »Da,« jo pokazala s kretnjo: »Kuhinjo, sobo, šivalni stroj, otroški voziček. Zdaj bova lahko štedila, dragi, preden bova vse plačala.« »Ali si nora?« je vzkipel. »Kako neki bom zmogel?*« in ji je povedal, da zasluži celih deset kron manj na teden kakor v Trstu. »Tako?« je prebledela. »To je celih štirideset kron manj na mesec? Daleč si me pripeljal,« se ni mogla več premagati, da bi ne sprožila nadenj težkega plazu očitkov. »Imel si dobro službo. Imela sva prihranke, a si jih ukradel družini in pahnil otroka in mene v negotovost!« »Denar je bil moj! In sem z njim napravil, kar sem hotel!« »Tudi moj je bil! Ali nisem šivala in delala?« »Tistih nekaj kron?« se je posmehnil. . OLA8 SREDA, lfl. decembra 1964 40. Karavana jc nadaljevala svoj pohod In prišla v kraje, kjer so se pasli bizoni. Bili je sodeloval pri lovu in prvič ga jc prevzela lovska strast. Ni se mu posrečilo, da bi bil katerega od njih ujel, toda opazoval je, kakn ti> delajo drugi, pa .si tako pridobil znanje, ki mu je pozneje koristilo. Ko je prišel z lova, jc videl, da so medtem gonjači .obkolili veliko čredo bizonov, volov in mul ter lako pomnožili stalež živine v karavani. »To so udomačene živali,« jc povedal Hickok, »od časa do časa podivjajo, ostanejo brez gospodarja in sc tako priključijo čredam bLonov.« 41. Naslednjega jutra so se ponovno srečali z veliko čredo bizonov, ki so sc pasli ob reki. Iz/za grmičevja za njimi se je pojavila skupina jezdecev, verjetno vračajočih sc kopačev zlata z zahoda. Brž ko so opazili bizone, so sc zapodili preti njim. Gonjači v karavani so vedeli, kaj sc bo zgodilo, toda niso mogli ničesar več storiti; samo •krepko sn rriiec-nili vajeti. D'nkasl: bizoni so v strahu podivjali in vsa ereda nekaj .sto glav se je strnila in vdrla v karavano. Nekateri vozovi so se prevrnili, mnogi prestrašeni voli so z vprego vred v divjem diru krenili za čredo bizonov. 42. Tudi Billovo mulo je popadla želja, da se pridruži podivjanim živalim. Naenkrat se je znašla s svojim jezdecem sredi med njimi. Nekajkrat so v silni gneči živali Billa stisnile in sc je bal, da mu bodo zmečkale noge. Na srečo se jc dobro držal v sedlu, ker bi ga T>Tlc divje živali sicer pomendrale. — Nastala je velika škoda; karavana se je morala ustavili, ker jc bilo treba popraviti osi in jarme, mnogo volov za vprege se je pridružilo bizonom. »Pa to niti ni tako strašna zguba«, se jc tolažil Lcvv Simpson, »saj smo jih sinoči ulovili še več in tako bomo lahko preboleli škodo.« Šport # Šport # Šport P Šport • Šport • Šport €> Šport • Šport O Šport • Šport • Šport • Šport • Šport © Šport © Šport • Šport • Špo Desetletje USpehoV Triglava Smučarska proga v Bohinju Pred dnevi so v Kranju proslavljali 10-letnico športnega društva Triglav. Od 5. decembra 1954, ko so dosedanjo nlfcdrobljeno športno dejavnost združili v enotnem društvu, je Triglav v 10 letih dosegel močan razmah v množičnosti, kvaliteti in precej izboljšal pogoje dela. Število članstva se je podeseto-rilo, tako da Triglav danes v 11 klubih vključuje že 2500 športnikov in funkcionarjev. Več odličnih tekmovalcev, predvsem v vrstah namiznotcni.ških igralcev, kegljačev, smučarjev in plavalcev je poneslo ime Triglava že daleč izven meja naiše domovine, v Jugoslavija pa se je društvo uvrstilo med največje in najuspešnejše športne kolektive. V desetih letih obstoja so se kranjskim športnikom precej izboljšali pogoji treninga in tekmovanja. Med najpomembnejšimi objekti so kegljišče, zimski bazen in športni stadion. Njihova največja želja za prihodnje je izgradnja športne dvorane, kjer bi našli prostor predvsem namiznoteniški igralci in judoistl ter nekateri Smučarski objekti. V soboto dopoldne je najboljše kranjske športnike in najprizadev-nejše športne delavce sprejel predsednik občinske skupščine Martin Košir, zvečer pa je imelo društvo slavnostno sejo. Na seji je predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat razvil društve- ni prapor, ki so mu kumovali občinska zveza za telesno kulturo, občinski sindikalni svet m športno društvo ASKO iz Beljaka, s katerim imajo kran tak i športniki že dlje tesno prijateljske vezi. Ob zaključku so razdelili najboljšim športnikom in najprizadev- nejšim športnim delavcem številna odlikovanja, priznanja in pohvale. Najvišja odlikovanja so prejeli tekmovalci Vlado Marle-lanc (ko-rl janje), Gašper Kordež (smučanje), Janez Teran (namizni tenis) in Vlado Brinovec (plavanje), ter funkcionarji Jožo Mi-helič, ing. Janez Krzen. Slavko Fatur. Štefan Gruber, Franc Mcd-ja, Jože 'Ototcvc, Dorc Ora/?m in Stane Rrbol'. Kolajno so dobili: članska na-miznOtcni-ka ekipa ter moška in ženska kogljaška ekipa za osvoje- na državna prvenstva, od posameznikov pa: ing. Bedenk (tenus); S. • Brinovec (plavanje, košarka), Cadeževa (kegljanje), Florjančič (atl.), Gruberjeva (uprava), Javor-nik (smuč.), Kolar (nog.), O.šina (atl.), dr. D. Petrič (košarka, plavanje), dr. M. Potrič (koš.), Plotova (namizni tenis), ing. Rebolj (nam. tenis), Rutar-Miheličeva (smuč.), Seljak (smuč.), Suhadol-n:k (judo, nog.), D. Sink (sodn. org.), dr. Vadnjal (odb.), Zupanova (namizni tenis), Znidar (namiz. tenis), Zumorjcva (kegljanje). V Bohinjskem kotu sc letos pridno pripravljajo Oa zimsko sezono Sedaj, ko so se jim z. novo žičnico odprla lepa smučišča na Voglu, kjer bo stekla tudi vlečnica, sc bohinjski smučarski delavci, trudijo, da bi šc to zimo uredili novo 3000 metrov dolrro smučarsko progo nad Bohinjsko Bistrico. Pred lelom dni so v tem Ob proslavi 10-lctnlce jc nai-boljše športnike In najbolj prizadevne delavce ŠD Triglav sprejel predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir smučarskem centru že zgradili novo umetno s-'mkaško progo in 40-rnetrsko sk » dnico. Te dni so najeli buldožer, ki jim pomaga pri delu. Bohinjci upajo, da jim bo nova smučarska proga povrnila zimski smučarski primat, ki so ga nekdaj že imeli, saj bo omogočila tudi FIS prireditve. V kratkem bodo pričeli v spodnjem delu proge graditi še vlečnico. Kot vse kaže, se obetajo v Bohinju boljši časi smučarskemu turizmu. J. 2. Občni zbor nogometašev Triglava V petek ob 16.30 bo Imel nogometni klub Triglav v klubu gospodarstvenikov v Prešernovi 11 /I redni letni občni zbor. Razen svojih članov vabijo tudi vse simpatizerje nogometa v Kranju. Skakalci so začeli V nedeljo je bilo na 45-metrski faikaikalnici na Pokljuki prvo tekmovanje naših najboljših., skakalcev, ki so že teden dni'na skupnih pripravah. Med člani je bil precej boljši od ostalih Jeseničan Zaje (sedaj v JLA) pri mladincih pa Kranjčan Stefančič. Rezultati — člani: Zaje (JLA) 219.3 (41, 41,5, 43), Eržen (E) 209,8 (41, 41,5, 43), Oman (E) 206,7 (39,5, 40, 41,5), Pečar (Mojstrana) 203,2 (40, 40, 41,5), Smolej (Javornik) 198.4 (39,5, 39, 41) itd; mladinci: Stefančič (T) 210,1 (39,5 39, 41), Mesec (T) 188,9 (38,5, 37,5, 39), Ma-loj (Javornik) 179,6 (35,5, 35, 38), Bogataj (T) 159 (39,5 p., 36, 39,5 p.) itd. Ker v Planici ni dovolj snega, bodo najboljši skakalci ostali na Pokljuki še teden dni. Pred od-H hodom na novoletno nemško-av-I atrijsko turnejo imajo v načrtu še 100 skokov na 90-metrski skakalnici v Planici. Prioritetni vrstni red Malo zanimanja za namizni tenis Na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu za posameznike in ekipe, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Skofji Loki, je bilo kljub veliki udeležbi le nekaj borb zanimivih. Večina tekmovalcev je namreč prišla na prvenstvo popolnoma neprijavljena. Vzrok za to so slabi pogoji za trening in premajhno zanimanje za ta šport. Rezultati — elani; Cuš (LTH), Bohinc (LTH), Brenk (Gorenjska, predilnica; članice: Kejžar (Gimnazija), Grohar (ELRA), Rupnik Gorenjska predilnica); mladinci: R. Zgaga (TVD Sk. Loka), Smid (TVD Sk. Loka), D. Zgaga (Dijaški dom); mladinke: Kejžar (Gimnazija) Giacommeli (Gimnazija), Dolenc (Gimnazija); pionirji: Križaj (Godešič), Fojkar (Os. šola Ga-berk), Bobnar (Godešič); pionirke: Iglic (TVD Gor. vas); člani ekipno: LTH (Cuš, Zgaga, Bohinc), Gorenjska predilnica (Svoljšak, Krmelj, Brenk), Občinska skupščina (Tomiir, Sokilov, Finžgar). A. T. z zimsKo sezono V nedeljo je PK Triglav or Kranja. Tekmovanja se je udele Ljubljane. Domači plavalci 80 P vrstah ter tako najlepše proslav Na tekmovanju jc bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, ki bi pomenili tudi v tekmovalni .sezoni vrhunske dosežke. Tako je Košniku uspelo prvič plavati pod minuto na 100 m prosto. Prav tako se je odlikoval tudi Zivkn Levičnik s tremi zmagami ter istočasno tremi osebnimi rekordi. Najboljši rezultat pri pionirjih je dosegla članica Ljubljane Kati Hodnik na 50 m prosto. Boljši rezultati: pionirji — 50 metuljček: Kalan (T) 39.5., Tre e-ren (L) 41,6, Klemenčič (T) 41,6, 50 hrbtno; P.itenc (T) 33,7. Velikan je (T) 4:1.1, Rauselj (T) 44,7, 50 prosto: Mož: na (L) 33,7, Ziheii (L) 34,4, Kratochwill (L) 35,4, 50 prsno: Vidmar (L) 39.4, Tram-puž (L) in BuJovec (T) 45,1; pionirke — 50 metuljček: Lampret (T) 51,5, Siler (T) 52.0, Virnik (T) 52.7, 50 hrbtno: Siler (T) 45.1, Gjurgjevič (L) 45,3, Lampret (T) 47,0, 50 prosto: Hodnik (L) 36,8, Krapez. (L) 40,1, Siler in Virnik (T) 40,9, — 50 prsno: Tomažič (L) 47,9, Markovič (T) 49,4, Puharič nniziral odprlo zimsko prvenstvo i'o okoli 100 plavalcev iz Kranja in rikaz&H veliko množičnost v svojih ili jubilej svojega društva. (T) 49,6. Mladinci — 100 metuljček: Vošnjak '(L) 1:11,8, Mohorič (T) 1:25,5, SajatOVič (T) 1:27,5, 100 hrbtno: Daneu (L) 1:11,7, Dcu (L) 1:12,5, Nadi žar (T) 1:16,8, 100 prosto: Z. Levičnik (T) 1:06,0, J. Nadi žar (T) 1:08,8, Kratocwill (L) 1:09,0, 100 prsno: Sle vec (T) 1:23,3, Kalan (T) 1:34,9, Murovec in Boncelj (T) 1:35,4, 200 prosto: Z. Levičnik (T) 2:28,2, J. Nadižar (T) 2:35,1, Sla- I. kolo republiške judo lige V nedeljo je bilo y Mariboru in Ljubljani prvO kolo republiške judo lige, ki bo letos potekala po novem sistemu. Namesto posameznih srečanj bodo turnirji, spremenjen pa je tudi način točkovanja. V letošnji republiški ligi sodelujeta poleg Ljubljane II, Olimpije, Murske Sobote, Branika II, Šiške, Branika I, Olimpa, vec (T) 2:43,4, mladinke — 100 metuljček: Roš (L) 1:34,3, 100 hrbtno: Novak (T) 1:52,4, 100 prosto: Jančar (T) 1:20,2, 100 prsno: Bežek (L) 1:41,8, Rupnik (T) 1:43,5. Člani — 100 metuljček: S. Koš-nik (T) 1:13.4, 100 hrbtno: Z. Levičnik (T) 1:10,3, 100 prosto: S. Košnik (T) 59,7, Vrhovšek (L) 1:00,5, Orel (L) 1:02,1, 100 prsno: B. Levičnik (T) 1:17,0, Ogrin (L) 1:19,9, Chvatal (T) 1:24.0; članice — 100 metuljček: Jančar (T) 1:35,4, 100 hrbtno: Čolnar (T) 1:28,8, 100 prosto: Trtnik (L) 1:11,1, 100 prsno: Breskvar (T) 1:37,3. P. Čolnar Zveza za telesno kulturo Slovenije je na svoji zadnji seji sprejela prioritetni vrstni red športnih panog v republiškem metilu, ki naj služi kot osnova tudi pri dotiranju posameznih panog. V prvo grupo so določili atletiko, smučanje, plavanje in splošno telesno vzgojo. Sprejet pa je bil tudi sklep, da naj tudi v posameznih občinah ustrezno določijo prioritetni vrstni red športnih panog. Priporočili so še, naj v posameznih občinah bistveno ne odstopajo od vrstnega reda, ki je bil določen za republiko. Tudi v posameznih društvih naj bi napravili vrstni red za posamezne panoge. Zdaj smo na pragu novega poslovnega leta, zato je najbolj primeren čas, da se na občinskih zvezah za telesno kulturo in večjih društvih temeljito pomenijo o le Stare zmagovalec Impola, Alpine in Maribora II tudi gorenjska predstavnika Triglav in Jesenice. V prvih nastopih Triglav in Jesenice nista bila uspešna. Pomlajeno moštvo Kranjčanov (Cadež, Ban, Govc, Vilfan, Stare) je izgubilo vsa tri srečanja. Branik I je premagal Triglav kar s 24:0, Branik II s 30:10, Šiška pa z 12:10. Vse točke za Triglav je osvojil Staro, ki je dvakrat zmagal z 10:0, enkrat pa se boril neodločeno. Jeseničani (Zeleznik, Ferberžar, Peternel, Ravnikar, Kučina), ki so novinec v ligi pa so gladko izgubili z Ljubljano II z rezultatom 0:39 in z Olimpijo z rezultatom 0:34. Najboljši v ekipi Jesenic je bil Kučina. razporeditvi panog. Sedaj ponekod forsiramo take panoge, ki nimajo pogojev za razvoj in ne tradicije ter nimajo nobene perspektive za doseganje kvalitetnih rezultatov v republiškem in državnem merilu. S tem precejšnja sredstva trošimo precej neperspektivno. Vse to pa' v razvoju moti panoge, ki bi se glede na pogoje, tradicije in perspektive lahko bolje razvijale. Ne bi se spuščal v to, katere tri ali štiri panoge naj bodo prioritetne v posameznih gorenjskih občinah. To naj bo ena izmed glavnih nalog občinskih zvez. Vseeno pa bi glede na geografski položaj Gorenjske in ostale fak torje morali določiti vsekakor v vseh petih občinah na prvo mesto smučanje. V nobeni občini prav tako ne bi smela izostati splošna telesna vzgoja. Končno je le prišel čas, da se reši problem kvalitetnega športa vsaj v eni fazi. Republiška zveza je sedaj dala zgled vsem tistim, ki se danes še vedno nočejo sprijazniti s tem, da je treba preiti na forsiranje določenih panog in da nima smisla kvalitetno razvijati v neki občini ob nizkih finančnih sredstvih tudi 10 panog. Ce bomo to vprašanje čimbolj pametno rešili, potem bo to pomenilo^ precejšnji korak naprej v razvoju telesne kulture, zlasti še kvalitetnega športa.' J. JAVORNIK 3073732^30