258. številka. Ljubljana, v soboto 10. novembra XVI. leto. 1883 Istmja vsak dan ey -er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za av strij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., % jeien mesec 1 gld. 40 kr. — Za ijjnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačajc se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po A kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljuliljaei v Frana Kolmana hifii aGledaliftka stolba". D pravni It v n naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vii*i administrativne stvari. Slovanskim bratom! 2e jedenkrat je češki narod radostno upal, zastopnike svojih slovanskih bratov, kakor tudi svoje prijatelje izmej inih narodov ko milo došle sprejeti, da bodo priče in deležniki Blovesnega začetka Narodnega divadla. Dve leti ste pretekli, ko je okrutna osoda naše blago upanje spremenila v »■ ./merno žalost. Pa češki narod, Že s tolikim trpljenjem skušan in po vsakaterih bojih ukrepčan, ni zgubil srca tudi vpričo te rane hudobne osode; grozen požar je sicer uničil dragoceno stavbo, delo mnogih let, ni pa uničil žlahtnega prizadevanja in radodarnosti češkega naroda. Sijajneje ko prej stoji pred nami poslopje Narodnega divadla. Dan 18. novembra bode ta hram Modric po svečen slovanskim umetnostim. On bode prihodnjim vekom stalno pomnilo našega prerojeuja, zgovorna priča napredovanja, omike in moči česki'ga duha. K vsem vam, dragi bratje, ki ste se ves čas srečno udeleževali našega truda in tudi dejaasko k delu pripomogli, obračamo se zdaj, da pridete slavit z nami otvorenje Narodnega divadla, ta prevažni trenutek v našem življenji, — iti da nam te svečanosti blesk povikšajoč podaste nov dokaz svojega bratovskega mišljenja. Pridite torej veselit se z nami vsi, katere veže k nam spona po krvi in po duhu; pridite vsi otroci matere Slave, posebno pa tudi vi krepki sinovi planin ob Dravi, Savi in Soči, ki ste z nami jednakih mislij in podobnih prizadevanj! Vsi, kateri morete našemu vabilu ustreči, oznanite nam svoj prihod, da vas, k naši rodovinski slavnosti pozvune, moremo v teh dnevih skupne radosti gostoljubno v/prejeti in vam posebno mesto mej nami prihraniti. V Zlati Pragi 8. novembra 1883 Odbor društva za stavbo Narodnega divadla". 0 izpeljavi 19. člena ustave v Dalmaciji. V svojem prvem članku v 31. dan avgusta smo omenili dalmatinsko jezikovno naredbo. Ker sta jo izdala ministra Lasser in Glaser, ki sta sodelo vala pri sestavi državnih temeljnih postav, iu ker je ta naredba hvalevredno odločna in precizna, ker nikomur ni prišlo v glavo odrekati jej veljave, kakor so zdaj „ustavoverni" udje sodišč delali z naredbami sedanjega ministerstva, in ker so razmere m Dalmatinskem pred izdanjem imenovane naredbe bile našim sedanjim skoro jednake, podajenio v naslednjem prestavo mnogokrat navedeue naredbe, s katero se je upeljala ravnopravnost v javnih oblasivih na Dnlmatinskem po propisu 19. člena državnih temeljnih postav. Kos VI. deželnega zakonika in naredbenika za Dalmacijo, izdan in razposlan v 20 dan maja 1872., ima pod St. 17. sledečo iiH.odbo^.ministerstev notranjih zadev in pravosodja z 20. due" aprila 1872., zadevajočo rabo v Dalmaciji deželonava inih jezikov v vnanjej službi političnih upravnih oblastev, sodišč in državnih pravdništev §. 1. Ministerstvu notranjih zadev poddana upravna oblbstva, potem c. kr. sodišča in državna pravduištva v Dalmaciji imajo strankam ali občinam dohajajoče rešitve pismenih ulog in ustmeiiih podat kov v tistem izmej obeh deželnih jezikov izdaviti, v kateiem je uloga spisana ali ustni podatek bil po- vedan. Priloge, pisane v jednem obeh deželnih jezikov, ne potrebujejo prestav. §. "J. Zapisniki s strankami ali občinskimi organi se imajo sestavljati v tistem izmej obeh deželnih jezikov, v katerem se je ustno izrecilo podalo. §. 3. Brez zahteve stri storjene oblastniške ali sodniške naredbe se in a v tistem izmej obeh deželnih jezikov odpraviti, ela Ljubljana" je dozdaj v znatne], čuduej manjini: do nedavnega času oglasila sta se bila jedino le — dva naročnika in to je bil — prevzvišeni vaš knezo vladika in njegov tajnik. Jaz ne umejem te — mlačnosti! Morda bi bilo dobro, ko bi osobno . . ." „Dragi moj!" segnem mu v besedo, „pozna se ti pač, da že dolgo nesi bil doma na Slovenskem. Tu doli mej hrvatskimi šovinisti pozabil si že na starodavni pregovor: nNemo propheta in pa-tria . . .** Blagor tebi, da si tu na Hrvatskem; kajti v Slovencih bi ga ne bil našel zavoda, ki bi ti bil „segel pod pazduho" s toli znatno pomočjo! Ko je nedavno nek slikar prosil podpore za dovršenje svoje umeteljniške izobraženosti, zavrnili so ga: „Pustite takšne neumnosti (!) ter se lotite rajši kakega — rokodelstva!", in ko je ob neki priliki govor rm nesel na bolehavost in njene posledice — neugodne gmotne razmere — jednega najslavnejših pesnikov, odrezal se je mož kateremu so sključeni zakoniški paragrafi prepredli srce: pSie, dem muss es sogar immer sehlecht gehen, um Geniales schaflen zu kiinnen . . Prijatelj Vilhar, slibavši ta čelarni izraz — modernega človekoljubja, odmajeval je neverno z glavo ter začel recitovati Mirza SchiiHy-eve stihe: „ Km Bchlimm'reH IngHick uIh der Tod lier liobstcn Menscben — iat dio Notb! Sie liiHHt nieht otorbon umi nirbt leben, Sio streitl dus Lubcu Bliltho ab, I ^ 64 dovolil sam, da se mu odpravek izda v jeziku notranje službe. §. 6. V državljanskih (civiluih) pravnih prepirih izdati je razsodbo z razlogi vred, ako leži v aktih sporazumljeuje strank, rekoč, naj ne rabi jezik notranje službe, v tistem izmej obeh deželnih jezikov, v katerem se je tožba uložila ali v zr.pisnik dala. §. 7. Ako stranki v kakem državljanskem pravnem prepiru ne »ta istega deželnega jezika rabili in ako ne leži v aktih sporazumljenje, rekoč, naj se izda razsodba v jeziku notranjo službe, i/dati je tudi razsodbo z razlogi vred v jeziku tožbe; ven-der je priložiti nasprotniku na njegovo pred zdela-njem razsodbe stavljeno prošnjo prestavo razsodbe z razlogi vred. Ostali paragrafi določujejo izvedbo. Minister dr. Pružak je izdal za slovenske pokrajine zadnje dve leti več naredeb, pa nobene ni razglasil v državnem ali kakem deželnem zakoniku S tem je N|, ck.^celenca suma prouzročila nevzgledno postopunje Graškega nadsodišča in najvišjega sodišča. Čudno je sedanje ministerstvo! Za Čehe ho razglaša jezikovna naredbi v dotičnih deželnih zakonikih, za Dahnatiuce tudi; — za Slovence pa se izdajejo jezikovne naredbe pod uradno skrivnostjo, in po večjem je ostalo vse pri starem. Ministerstvo se po tem ne sme čuditi, da mnogo Slovencev misli: naredbe so prišle samo, ut aliqui|nl>ljem«' 8. nov. [Izv. dop.| Društvo zdravri'kov na Kranjskem imelo je 6. t. m. diugo redno sejo, in sicer mi čast osemdesetletnice staroste g. A. Gregoriča. Perovodja prof. Valeuta čestita jubilarju v imenu društva da mu je bila dana sreča doseči tako visoko starost, krepak na duši in telesu, v sredi dveh izvrstno napredujočih sinov, dra. A. Gregoriča, ravnatelja bofnice v Pakracu v Slavoniji, kr. zdravstvenega svetnika, in dr. V. Gregoriča, asistenta c. kr. klinike za porodoslovje in gvneirologijo Predsednik |>rof. Schiffer mu izroči srebrno tobač-nico s primernim napisom. S sol/nimi očmi se zahvaljuje jubilar za izkazano mu odlikovanje. Potem predava sin njegov dr. V. Gregorič jako temeljito „o ravnanji pri porodih, kadar se zraven glave noge vsilijo", o jako redkem slučaji, in poroča o skušnjah pri dveh porodih, pri katerem je bil sam navzoč. To predavanj" bode v kratkem izšlo na svetlo v „Memo-rabilijah", zdravniškem časopisu. Potem kaže pri-marij dr. Fux ranocelsko obvezo s šoto, in predlaga, da se zaradi nizkp cene ta obveza splošno upelje. Po končani seji sešli so se udi pri „Slonu" k banketu, katerega so priredili na čast jubilarju. Zbrala se je lepo število kolegov. Videli smo tudi nekatere, katerih ni bilo; toda to ni kaliko občnega veselja. Prvi pozdravi v imenu odsotnega predsednika prof. Valenta jubilarju, in mu napije, da bi praznoval tudi devetdesetletnico t,tko Čvrst in z.lrav. Sin jubilarja, kr. zdravstveni svetiik dr. A. Gregorič, se zahvali v imenu svojega <>č,eta hrvatsko. Sledilo je potem še mnogo nazdravov in napitnic, izmej katerih omenjam dr. Vošnjak- >ve, ki je dvignil čašo na čast jubilarja in napil v slovenskem jeziku zdravniškemu, trudapolnemu iu požrtovalnemu stanu, čegar zastopniki so primorani vsaki dan, pri vsaki priliki svoje in svojih življenje in zdravje postaviti v nevarnost. Občno pozornost in odobravanje vzbudila je humorističuo-satirična pesen znanega strokovnjaka nu tem polji dr. Keesbacher-ja „die Buccillen", katera bo tudi izšla na svetlo. Še le pozno v noči, ali bolje rečeno za rana smo se ločli, želeči, da bi se razna vošila, izrečena jubilarju iu drugim, tudi uresničila. V to pomozi Bog ! Dr. — i— Iz Zatlčlne 8. nov. [Izv. dop.| (G. pristavu Einspielerju v slovo!) Koncem meseca oktobra zapustil je sodni okraj Zatiški c. kr. pristav gospod Toma Einspieler ter se podal na svoje novo mesto v Postojiuo. Z njegovim odhodom zadela je naš okraj britka izguba, kajti gospod Einspieler je bila v obče persons gratissima, — bil vesten in natančen uradnik; svoje uradne dolžnosti spolnoval je strogo, ter uradniškemu stanu v uradu in zunaj urada delal čast. In pri vsem tem bil je izboren ro doljub, ki je v oblilnej meri podpiral vsakeršno narodno podjetje, vsak uradnik, ki strogo spolnuje uradne dolžnosti, ki vedno in po/sod varuje svojo stanovsko čast, nema ae nikogar iu ničesar bati. Tihe in mirne narave bil je Einspieler železnega iu trdnega značaja, odkritosrčen iu neustrašljiv; žalibog da so taki značaji dan danes tak«) redki. Socijalne razmere v Zutičini so čudne, da, rekel bi neznosne; o tem te marsikdo prepričan, pa tudi Einspieler je te naše razmere predobro poznal. Iu ker je bil Einspieler pošten in pravičen sodnik, v vsakem obziru neomadeževiin, m >ž, ki je imel srce na pravem mestu, užival je povsod neomejeno zaupanje. Ostal nam bo vedno v prijaznem spominu; kakor britko obžalujemo, da nas je zapustil, želimo mu vender iz Dalje v prilogi. "W Streift, was nns 1/iubliebstes gegebon, Voin lin..'n mid (iciniithu ab! . . , Noth i s t (las Grab der Poesie . . .u „No, da, da!" tešim jat razburjenega pesnikovega sina; „a to velja samo Nemcem; v Slovencih pa so vodilo še vedno Preširnove besede: „Kodcr se nebo razpenja Grad je pevčev broz vratarja, V njeni zlatuina čista zarja, .Srebrnina rosa trave, S tem posestvom brez težave On živi, unierje brez d'narja . . .u „0 nesmrtni Schiller!" vzklikne rezko vmes moj spremljevalec — „zdaj še le umejem pomen tvojega izreka: „Einstweilen, bis die Welt, Dio PhiloHophie, zusaininenhalt — Erbalt sicli daB tJetriebe Durch ll anger and darob Liebe ..," „No vidiš!u pritrdim mu smijoč se; — „kaj je treba pesniku, umeteljniku sploh, uiče-murnih posvetnih rečij ! Boren drvar, ki vihti od ranega jutra do poznega večera težko svojo tepačo, in kak Jezičen dohtar", ki „celi dan iz pravd si kuje rumenjake" — ti se ve, da so potrebni vsakdanjega kruha; — pesniku pa, ki noč in dan le sanjari in po nadzemskih višinah svoje uzore pase, bodi glavni motor in izvor božanske inspiracije k uesmrtnim umotvorom — glad in beda —! Da prijatelj —: ditiJcile est satyram non seribere —!M Toda, hvala Bogu, da takšni ljudje — A glej! dospela sva na vrhunec solnčnega holmu, odkoder se razgrinja prost razgled tja doli na Karlo vre. Solučni sijaj oblija! je belo mestno zidovje, izmej katerega so se dvigale gruče visokih topolov iu čuj! iz cerkvenih stolpov donelo je po tihem vzduhi sem gori vabljivo poludansko zvonenje. Tu podam zamišljenemu prijatelju roko, želeč mu najboljši uspeh pri njegovem podjetji, pred vsem drugim pa — vztrajnost in neuklonivo sa-mozau panje, ki je vsakemu umeteljniku jedino zanesljiva podpora in izvor neizčrpne delavnosti, katera bode konečno i njega privedla do zaželjenega smotra, ter mu pridobila — kar je usoda vseh ge nijolnih ljudij — občno priznanje pri nepristranskem — potomstvu . . . In tako se razideva: prijatelj Vilhar vrnil se je, vesel in poln zaupanja v sam sebe, doli v Karlovce, jaz pa sem nadaljeval svoj pot proti zapadu ter korakal po nasprotni strani holma navzdol, v naročje tihe doline, preko lehno šumeče Dobre in od ondod mej goricami zopet navzgo«* . . . Bil je mil jesensk dan. Blažen mir prostiral se je nad seljansko idilo; mej rumenim trsjem peli so čiriči in po zlatem grozdji lesketale so iskrice solučiiih žarkov . . . toda — moj duh se je, vsled prejšnjega pogovora, uglobil v raziuotrivanje našega kulturnega življenju in to s pogledom na — ume teljnoat . . . Stovenci smo razbore^, nadarjen narod; in če se ozremo V minulost, storili smo, zlasti v poslednjih letih, velik korak uaprej — za drugimi, pred nami bodečimi narodi . . . Vender, smer našega kulturnegu razvoja je — prejednostranska! V svojem hlepenji po takozvani prosveti gnetemo se vsi le k studencu vede, ter si napajamo žejne duhove s pijačo abstraktnih študij. Vsakdor hoče postati gospod, profesor, učeujak, ter sega le po knjigah ... In vender je veda, učenost, rekel bi, le jedna njiva na širnem kulturnem polji, okrog katere pri nas Slovencih leži še precejšen kos n e-obdelane ledine. In „hic Rhodus, hic salta", čila, uadepolna mladina slovenska! Kajti, dasi tudi smo na književnem tvor išči do malega skoro prebili one abecedarske vojske in nam je zbistren učenjašk pogled začel zasledovali po nebeškem svodu tajna pota — repatic, svetišča za lepe u mri e I j n ost i še ipak nemamo, in ko bi si ga tudi vzgradili, ue imeli bi v njem druzega razpostaviti nego par — ribniških reščet. A dokler se nam ne razcvete umeteljniško življenje, nemamo pravice do naslova: kulturen narod! . . . Jako hvalevredno je torej, da je društvo za vzgra-jenje „Narodnoga doma" pri sestavljanji svojega programa ukrenilo, da se iz njegovih dohodkov imajo napraviti tudi — ustanove za umeteljnike! Razboroi Slovenci pa, ki imajo nadarjene sinove, katerim so odločili gospodsko sukujo, naj pazijo, da-li ni kateri mej njimi, ki bi imel umetelj- Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 258. 10. novembra 1883 vsega srca, da bi bil Brečen in zadovoljen na svojem novem mestu, da bi tam našel mnogo sorodnih duš. Postoj nčanom čestitamo k temu, da so dobili v svojo sredo tako izbornega uradnika in izvrstnega moža. Iz Ribnice, 8. novembra. [Izviren dopis.] Geineinschattlich und gleich wird alles dort geschaut, Dort wird wie kein PalaBt, bo kein — Spital gebaut! Vi gospod urednik morda menite, da sem vze! ta verz iz Dantejeve „Divina komedija", ali pa narobe, — da vam mislim opisati v resnici kakšno — palačo, ali kakov nov — „špital!" Ne, vsaj za danes me ni volja govoriti o tem, dočim mi bodisi o prvem kakor o druzem predmetu tudi sedaj možno ni — pisati, kajti poštenjak — kakor veste, ne barauta rad — z lažjo, tedaj kot vesten človek tudi ne govori rad o Btvareh, katerih nikjer ali vsaj povsodi ni; ker v Ribniškem trgu „palaču ni, in tudi „špitala" ne zidajo — za kar se jaz tudi nič ne ziinimam, — tedaj je bolj umestno, da obdelam snov, katere se v Ribnici ne le po dnevi, ampak tudi po noči — ne manjka. Ker pa bi ta „material" 2nal — Bplesniti, je že bolje, porabiti ga v pravem času, — g časnikarsko lopato — bodoče javnosti. Kakor razvidite, gosp. urednik, iz datuma tega dopisa, dojde vam sleherco poročilo od tod — jedva vsake diuge kvatre, (zadnji dopis iz našega trga prejeli ste pred petimi meseci 1) — tedaj smete še vse jedno upati, da „Slovenski Narod' baš zaradi dopisov od tu ali od kod drugod ne bo in ne more na „kant" priti, — dasi bi kaj tacega nemara nekaterim našim Nemcem in nemškutarjem ipak po godu bilo. Ker pa ti neso prava denašna snov (recimo „material"), iib tudi — prezrimo. Hočete vedeti, gospod urednik, kako je pri nas z ravnopravnostjo? — Dobro! Lejte, s to „stvarjo" je nekako tako-le: Drugod povsod zadostuje uašim pravicam, — le uradna tabla v sredi z orlom c. kr. poštne postaje in pa pri nota i i jatu — sti še po starem „uliti". Star model, sicer pa tu de vedno: „K. k. Notariat", in tamkaj le: „K. k. Postamt"; keduj bodejo slovenske stranke tudi od zunaj vedele, kaj je notri, — to razsodile in določile bodo že čarovnice z Velike Gore: kdo se je ipak usmilil napisa tudi „in der slovenischen (»Sau" — bi dejal prof. Heureich) — sprache" pri brzojavnej postaji na „*ildu', tega povedati vam — ni možno. Zadostuje naj za sedaj o tej zadevi toliko. NadaljevajoČ dopis z nabranim, deloma še kot „corpus delicti" ležečim „materialoma, vam moram pa pKvoii.iti. da se je v našem trgu zadnji čas že marsikaj spremenilo; ne le na dobro, marveč tudi na slabo stran, kar ima gotovo svoj vir v glavi ue-zapopadljive mogočnosti in — modrosti, pa tudi previdnosti nekaterih mož, veljakov in prvakov, ki — z višine in bližave svoje moči pa tudi občinske in tržke oblasti zreč, opazujejo, ali se vrši, godi iu vrti vse tako, kakor je njih in nikdar ne božja volja. Kadar pa zaide kaj navzkriž, tedaj pa ne tolčejo nikdar sami sebi na prsa, rekoč: Mea culpa, nostra culpa, — ampak naj sije minima ali maxima, — culpa je vender le druzib, česar prepričati se — ne treba izvanrednih potov in stroškov. — „Vi glejte! mi si pa umijemo roke!" Tako si mislijo, in prav imajo! Naš trg, od uhoda do izhod* — spreminja se od dne do dne bolj, pa palače in špital se ne zidata v njem. S kom li tedaj, boste dejali! V tanmej brezmesečnej noči razsvetljuje naš trg če ne več kot sedem pa gotovo vsaj manj kot osem — svetilnic, in to vsaj toliko časa, da — postane ob polu jednajstib gotovo veča ali manjša tema po trgu; dostikrat pa ostane temna noč to kar je, in petrolej pak tekočina, katere se dobi kilo po 14—16 soldov; aH — k tej razsvitljave potrebnej zadevi uplivna je dostikrat — „Pratika" sama, — kadar n pr. je v „Pr&tiki" — mesec, (prvi — zadnji krajec, mlaj ali polna luna,) vedeti je slehernemu, da to noč bode: zastonj upal in so bal, lahko pa v blatu kje ostal! Hudobni svet, ta grešni Adamov rod, — trdi, da je imenovanih mož, veljakov in prvakov tu — naklep le-ta, da se v Ribniškem trgu ohrani, sploh pa pospešuje — ad calendas — sicer ne modernega, ipak navadnega — blata — spomenik trgu, kjer si je celo slavno županstvo izvolilo prostor, obdan s to iu tako nesnago; — kajti poslopje — gospoda moja, brez „spasa!" — kjer ima slavno županstvo svojo pisarno, o j! ta prostor, to poslopje obdano je z lužami in blatom na dve tretjini cele periferije (recte quadrata). — liki klobuku, krog katerega se ovija — „rožmariu in pa nageljnov cvet!" Iu tam po sredi trga! Tam leži in čaka odrešenja in Človeškega usmiljeuega srca — „das todte — stille Material", — visočina 6—8 palcev nesrečnega blata! In ko pride ura — pa če tudi ne pride, — ko luč svetilnic jame umirati, jemaje slovo Od svetu grešnega, tedaj prijatelj (ali sovražnik) zapustiti te mora „korajža", — kajti pred teboj — luža, kanal, blato in le blato, — nesrečna osoda! In ko se morda usmiljeni mesec prikaže iz-za temnih oblakov, tedaj pa pospeši korake — na dom, in štej se srečnega mej — nesrečnimi! Kadar pa vidiš pri solčnem svitu plavati po lužah trikih — race, ali pri mesečnem svitu čuješ kakšen „kvak-kvuk", ted»j pa se spomni prijatelj ali sovražnik, da v trgu tem je marsikaj g nji leg a, če tudi se ne zidajo tam niti palače, niti — špiUl! Toda: si nos tacuerimus lapides clamabunt! Doklej, oj dotlej možje, nas mučilo bo to — gorje V Xa-+-r. Domače stvari. — (Priznanje.) Gospod dr. Zamik dobil je včeraj iz Giadca naslednjo brzojavko: „Pod pred-sedništvom profesorja dra. Kreka zbrani Graški Slovenci izrekajo odobravanje Vašemu in Vaših sodru-gov odločnemu postopanju v kranjskem deželnem zboru in kličejo Slava! vsem odločnim boriteljem za slovanski naš program.' — (Zanimljiva razsodba.) Naši čitatelji se gotovo še spominjajo notice, ki smo jo bili priobčili o žandarskem atražmeštri \Vagnerji na Krškem. Vsled te notice poslalo nam je poveljništvo žandarmerije popiavek v nemškem jeziku, katerega naš glavni urednik ni hotel vzprejeti. Na to tožba iu razsodb') c kr. mestno delegirane sodnije, da mo ramo vzprejeti i nemški popravek. Proti tej razsodbi uložil je naš zastopnik g. dr. Zamik priziv, ki pa tudi ni imel zaželjenega UBpeha, kajti pri včerajšnjej obravnavi spoznalo je sodišče (predsednik g. Kapretz) — akoruvno je naš zastopnik navajal analogno odločbo najvišjega sodišča v zadevi v Zadra izhajajočega „Narodnega lista" — jednoglasno, da smo dolžni v z p r e j e m a t i tudi nemške popravke. Če možno,-poročamo o tem še uatančneje. — (Ljubljanski mestni odborniki) bili so v Gradci po županu g. dr. Kienzelu jako prijazno vzprejeti in razkazavalo se jim jo vso z največjo uljudnost jo po načelnikih dotičnih naprav. Ogledali so si natanko mestno hranilnico in ž njo združeni kreditni zavod, upravo užitninskega zakupa, vodovod iu mestno klavnico. Mestni odborniki so se natanko poučili o vsem in njih poročilo bode pokazalo g. Dežinanu, ki jadikujo v Ljubljanskem bu-tel j uir', da bode izlet za prebivalstvo nkostbaru iu bi rad smešil stan dotičnih mestnih gg. odbornikov, da so ti odposlanci z boljšim razumom in večjo gorečnostjo bnvili in poučevu'i se v Gradci, nego bi to storile nedosežne kapacitete a la Leskovic, dr. Bchuffer iti pl, Zhuber, — (Poroka) gospice baronice Marije Wmk-lerjeve, c. kr. deželnega predsednika barona Andreja VVinklerja bčere, s c. kr. okrajnim glavarjem gospodom grofom Pace-jem bode 22. t. m. v Ljubljani. noBti naklonjena čutila! Otrok, kateremu je najljubša igra vzgrajanje malinov in hiš, ima stavbeni talent, in bi kedaj po primernem navodu mogel postati slaven arhitekt; deček, dolbeč iz laporja bradate bvetce in šolar, ki vam po zidih riše dovtipne karikature, ni da bi ju posajali k mrtvim knjigam: iz prvega utegnil bi se nam razviti kak drug Čunova, drugi pa bi Bi morda uvekovečil ime z Rafaelovim kistom; isto tako vam pastir, ki ob sladko-zveneči svoji žvegli pozabi na čredo, ne bode plesal brezvoljno po suhoparnem birokratskem povelji, temveč, ako ga usoda privede do glasbene izobraženosti, vladal valovom nebeških harmonij. S kratka: ne silite torej svojih otrok jedino le mej tesne šolske klopi; ni baš samo tisti gospod, kateremu se je pogled zmračil in čelo nagubalo ob dolgotrajnem proučevanji nedokaznib hipotez in dvomljivih dogem : razboren, genijalen umeteljnik, bodi si ljubljenec te ali one Muze, dan danes, kakor sploh vsikdar in pri vseh omikanih narodih uživa pač isto pravico in čast, kakor vsak drug zemljan. Čegar človečnost je potrjena s pergameutno diplomo! In dočim je na pr. kak učitelj ali profesor uprežen v jarem te ali one učne sisteme, uradnik večen rob puščobnega birokratizma in je onim, katere vi prištevate „gospodom", zatajevati „voljo in — srce" — živi od Boga pomiloščeu svečenik umeteljnosti Bvoboden, sam svoj in uezavisen, ter mu ne treba ni klanjati se vsakemu biriču, niti obračati plašč, svojega mi- šljenja in prepričanja po dihu laskavo vladine sape . . . In koli blagotvoren, osrečevalen je upliv umeteljnosti na človeštvo, o tem govoriti bilo bi isto-tako odveč, kakor uvažati v Ljubljano — tercijalke! Ne samo, da num lepe umeteljnosti blažijo srce in plemenitije čuvstva, vzbujajo nam one tudi — veselje do življenja ter nam lajšajo breme poz^meljskib nadlog. In z umetcljnostjo zbistri se num pogled in iu okusili, bogme! v tem obziru je na Slovenskem še jako žalostno! Človek potujoč križem domovine naleti vam po obcestuih znamenjih in kap« dali, tu in tam tudi po cerkvab, na tuli borne, nedostojne kariku ture, ki neso slične niti človeški podobi, kamo li onim vzvišenim h tjem, katerih Človekova roka niti ni vredna posnemati ... In ko se nam umeteljinško izobražeua čutila dvignejo nad kalužo počuttiosti, ne bodemo se več hinavsko-siamežijivo preknževali pred umeteljniškimi posnetki človeške podobe, — najza vršenejšim stvarnikovim umotvorom, kakor je to nedavno storil uek farizej tam v Gorici. V jednakom premišljevanji privedla me je cesta na visoki vrhunec, goii na — Brankovo Selo. Tu sem obstal in —ostrmel. Nalik morskej planoti razgrinjala se je tu doli pr* d muno proti iztoku sinja hrvatska ravnina, po kateri so blestela razna mesta in sela, kakor krdela belih pomorskih golobov, dočim je tu na jugu in ondu na severu valovito gorovje okviralo divno panoramo . . . Dolgo sem stal tu gori mej prisojnimi goricami, uglobljen v motrenje lepe hrvatske domovine. Naposled me predrami drdranje neke kočije, v katerej je bedel zarujavel gospod. Uljudno me povabi, naj prisedem, ter mi pove svoje ime: bil je — baron Vranic a ni, vračajoč se iz Karlovca od pogreba nekega sorodnika na svoje posestvo J u-rovo. ondu ob Kolpi, ne daleč od Metlike. Čili vranci vznesli so naju v bliskovitem diru po gladki cesti preko M o d r o š - p o t o k a , tja po samotni dolini mimo Ribniku, in mej prijaznim pogovarjanjem dospela sva do — / a kanja. Tu He.in se poslovil od zgovornega barona ter krenil gori proti cerkvi. Ondu sem pri gostoljubnem župniku g. Sopčiču, iskrenem rodoliubu in čestitelji Sloveucev, našel /brano veselo druščino, kateremu je bda stolu ravnateljica lepa, mlada vb stelinka Is tamošnje okolice. V tej druščini naletel sem iskrena dva Metliška prijatelja: odločnega Navratila in plamtečega rojaka S e n k a. Po burnem pozdravu in običajnem predstavljanji usel sem se mej prijatelja in mej navdušenimi hrvatskimi in slovenskimi uapitnicaini ter vzajemnim petjem slovauskili pesmj preživel sem ondu na zadnji post) j' ob hrvatsko-slov nski meji krasno noč; in ko smo o jutranjem sv tu korakali po mostu preko šumeče Kolpe, plaval je bledi mesec za mračne — Gorjance. — (Za Miklošičev album.) Gospode, ki bi še radi poslali svojo fotografijo, opozarjamo, da še morejo to storiti do 18. t. m — (V Gorici) praznovala je gospa Schuffen-hauer pretekli ponedeljek 100 letnico svojega rojstva. — (Iz Oseka) se uam poroča : Ker se dvomi, da bi bil Anton Sekula popolnem pri p.imeti, ne bode se proti njemu postopalo brzosodno (prekim sudom), ampak rednim sodnim potom. — (V Kovorji pri Tržiči) je pretekli ponedeljek okoli 3. ure zjutraj požar uničil dve hiši in tri gospodarska poslopja; zgorelo je 8 goved in 3 konji ter ves pridelek. V nevarnosti je bila vsa vas. Dasi je Tržič samo tri četrti, ure oddaljen, se oudotno gasilno društvo ni ganilo; smio jeden je prihitel na pomoč in vrlo gasi), za kar mu bodi javna zahvala izrečena; ostalim se je prijetneju zdela gorkota pod odejo, kakor pekoči žar na pogorišči. Kmetje okoli Tržiča so neki omenjenemu društvu na znanje dali, naj v prihodnje ne hodi več kazat svojih novih „rekeljcev" po vaseh, sicer bi se utegnilo posvetiti brez — ognja. — (Za lovce.) V 31. dan oktobra t. 1. priredil je Severinski graščuk g. M. Vranicani lov. Prišedši v gosti gozd zapazili so lovci medvedji sled in kmalu tudi tri medvede. G. Vranicani ustrelil je dva sam, tretji pa je ubeža!. — (P r e m e m b e pri p o 1 i t i č u e m u r a d-ništvu.) V Postojino je prestavljen c. kr. vladni praktikant Laschan iz Ljubljane, v Kranj c. kr. vladni praktikant Č o p iz Ljubljane, oba k okrajnemu glavarstvu. K c. kr. deželnemu predsednistvu v Ljubljano pride mesto za Logatec imenovanega c. kr. okrajnega glavarja grofa Pace-ta, c kr. okrajni komisar dr. Schwarz, kateri je prišel pod deželnim predsednikom Widmanom na Kranjsko, bil potem nad leto kot c kr. komisar v Bosni, in je služboval tudi v Črnomlji. Slovenskega jezika je baje dr. Scbvvarz dobro zmožen. Telegram »Slovenskemu Narodu': Dunaj 10. novembra. „Vaterland" označuje znane Heltertovc članke kot v samoti študijske sobe risane črtice bodočnosti, kot čisto akademično-zgodovinsko razpravo, ki nema v sebi niti političnega programa Vaterlandove stranke, niti programa katerekoli stranke. London 10. novembra. Pri lordinavor-jevem banketu naglašal je AVaddington svojo mirovno misijo. Gladstone poudarjal je simpatije Angležev za Francosko ter izjavil, da je odredjen povratek vojnega oddelka iz Egipta in da vojaki ostavijo Kajiro. Vse velevlasti žele, da se vzdrži mir in Berolinska pogodba. Nadejati se je, da bodo nove balkanske države posnemale ta vzgled. Denašnjej številki wSlovenskega Naroda" je priložena priloga Dunajskega bazara v Ljubljani: ,Proti mrazu", na katero opozoiujemo. (7-29) Meteorologičuo poročilo. "T g Q °PHbMometral [?£ Vetrovi No Nebu krit.a mm. >" 7. zjutraj 732-03mm. + 103 v' hI. zali. dež. 22'OOium ■ p 2. pop/ I 734-47 mm. -j- 7-4° C al. szb. dež. 9. zvečer 7.'15-96 mm. + 70" C si. szb. obl. dežja. Srednja temperatura -f- S'2°, za 23° nad normalom dne 10. novembra t. i (Izvirne tolegrafično porodilo.) Papirna renta ... ...... 78 tfld. 75 Srebrna renta..... 79 , 70 Zlata renta ... . 98 , 90 5°/0 marčna renta......... 93 , 30 Akcije narodu« banke . . . 841 , — Kreditne akcije........ 278 , 10 London . ....... 120 „ 40 Srebro........ — „ — Napol. .......... 9 „ 57 C kr. cekini . . . ... . . „ 71 Nemško marke ...... 59 „ 10 4% državne irečko iz I. 1854 25u gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 60/0...... „ papirna renta 5"/,,..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/J°/o z'ati zast. listi . Prior. oolig. Elizabetine zapad, železnice Pri »r. oblig. Ferdinandovo sev. železnico Kreditne srečke......100 gld. Rudoliovo srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 119 gld. 60 169 n 75 98 85 120 n 10 86 r 60 85 B 10 104 n — 115 20 119 25 103 — 104 n 75 — * 75 19 TI 25 106 j> 50 218 n 50 kr Poslano. 2STeizogri"telji-vo ! S to beHedo začenja se anonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Koborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih iu oaivelib že neverjetno mnogo koristilo iu doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako no bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. s kakimi JIOOO kUI. gotovine se išče za solidno in jako zdatno obrt. — Osobno sodelovanje so sicer želi, a ni neogibno potrebno. Prijazne ponudbe vzprejema upravništvo tega lista z naslovom: ,,Coinpagnon*'. (725—2) C. k. privilegij šivalnih za zboljšanj« strojev. v Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družino in rokodelce, rabljivih za vsakatoro šivanje. (370—22) Šestletna garancija! Poduk brezplačno. Vi mesečne obroke po 1 do 5 gl. Že 44 let izkušeno! Najboljše in najcenejšo vino elsteee, posebno pa vino zboljšujoče sredstvo je pristna francoska žolča (galerta). — Dobiva se vedno pri .1. Ilartfmnmii-ii, v Ljubljani, v Tavčarjevi niši. (405—15) Navod za uporabo brezplačno. ~W SI 15 170. (703—3) Razpis službe. Pri Ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba flruzeft a magltU ra( ne^a jetnika z letno plačo 1400 gld. in pravico do dveh v pokojnino uStevnih 10°/0 petletnic. Prosilcem za to, ev en tu val no za službeno mesto mtt)£ l>ni ralnega tajniku, s kateiim mestom je združena letna plači 1200 gld. in pravica do dveh v pokojnino ušttvmh 10% petletnic, je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti za višje upravno službovanje, o dozdanjem poslovanji in pa o polnem znanji slovenskega in nemškega jezika uložiti do 30. novembra 1SS3. pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javnej službi, potom predstojeće gospodske. Mestni magistrat v Ljubljani, v 30. dan oktobra 1883. Župan: Grasselli. Najnovejša iznajfllja. Uro, kažoče datum, idočo na sidro (glej podobo), pri kojih se vsak dan datum' sam naravna, s čudovitim kazališčem, ki se So celo pO nodi ■veti, s pristnimi zlatimi številkami. Te nove, v Trlebergu pri Genfu v najnovejši čas izumljene uro imajo ploščnato steklo, v ognji pozlačen okvir, lepo graviran, kolesiščo je modno I jeklenim goniloin. Razpošiljajo so to uro, oskrbljene z verižico in pripadki, za poakušnjo po 2 gld. 90 kr., dvanajsto-rica za 30 gld. — Za točni tek, mesečno svetlobo kaza-lišea pridejana jo vsakej uri pismena garancija. Knzven tega so v zalogi Genfske remontoir-ure po 25 do 75 gld., kakor tudi vsako druge baze nove m staroneuiake ure v tisočerih izvodih. Za 15 kr. v markah pošilja so album s 300 uzorci zastonj. U^T~ Dovoljujejo se tudi plačila na obroke. NaBlov: (687—6) Uhren-Allianz aus Genf, llafncrstcig 3, wien. Jaz kupujem raznovrstne suhe orehove plohe, potem 5#i<1i-hv« orehove l»or*l*ljo (hlode) od 18" naprej, javorjevo pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro. Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso (593—18) Kari Hoibauer, fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem. Št. 16.116. H azglas. (716—2) Mestna občina Ljubljanska namerava zidati v I. ali v IV. (t. j. v tako imenovanem šolskem ali pa v kolodvorskem) delu me,-1 a novo šolsko poslopje in želi v ta namen kupiti potrebno zemljišče. Posestniki za to stavbo primernih zemljišč se tedaj vabijo, da svoje dotične ponudbe, v katerih mora biti navedena velikost, lega in pa cena zemljišča, ulože do t. m. pri magistru tu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 2 dan novembra 1883. Župan: Grasselli. ■BI V noči dne 30. p. m. unela se je velika tovarna za ure in bisere lastnika Frnceico Fineuao & fr«m«'H v 4>eiifu« na Švicarskem., ter se Gcnfski požarni sraži ni posrečim omejiti ognja, nogo jo bilo v osmih urah, ker je močan sever pihal, vse-koliko tovarniško poslopje in tudi poleg Jezeča sta-novališča delavcev upepeljeno. Z velikim trudom pa se je rešilo iz spodnjega stropja 2463 najfinejših žepnih ur in pristnih zlatih kinčev, in ker je beda delavcev, ki so »rez »trelie iu krulit«* srco piosresujoča, je kompanija sklenila oteto blago izročiti Duuajskej hiši, da v 30 dneh poproda vse ure in bisere, samo proti povrnitvi stroškov za najfinejše gravirano pokrovco od ur, za regulovanjo in pri vsaki uri bo nahajajo močno pozlačeno verižico, torej skoro W~ zastonj, -pg da se le ubogim delavcem izplača zaostali zaslužen in tako kolikor možno polajša občna lakota. Torej se čestiti čitatelji v imenu siromašnih delavcov opozarjajo na to, da so tako ugoden kup ne ponuja vsak dan in da celo prekupci lahko dosežejo zdaten dobiček pri tem blagu, tedaj naj bi vsaki če tudi no za lastno potrebo uporabil to priliko in nakupil doli zaznamenovanih ur in kinčev kajti samo lini pokrovci teh ur in eleganten facon kinčev so stali toliko, kolikor se zdaj zahteva za vso vkup. Naslednje uro in kinči imajo se prodati v 30 dneh. 350 žepnih ur na valjček iz najfinejšega franco-doublč-zlata, ali pa z dobro posrebrenim niklje-vim pokrovom, najfinejšo gravirane in giljoširano z dobro pozlačeno verižico, zlati facon, fino na minuto repasiraue. Vse vkup samo gld. 4.90; taiste iz priive^a ISlotfiegll srebra, po c. kr. uradu puneirano, težko pozlačene, samo gld. 6.B0. Isto cilinderuro iz pravega 14karatnoga zlata, puncirane, prej 45 gld. zdaj za slepo cono samih 10 «ld. 250 ur na sidro iz najfinejšega francoskega double-zlata ali pa z dobro posrebrenim nikljovim pokrovom fino gravirano in giljoširano, na 15 pristnih rubinih tekoče, s preciznim kolesiščem, kazalcem za sekunde in krasno verižico, fino repasirane, samo 7 gld. Iste uro na sidro iz pravega 13lot-uega srebra, puneirano in pozlačene, samo 11 gld. 200 Washingtonskih remontoir-ur iz dobro posrebrenoga niklja ali doublč-zlata, navijočih so brez kijučka, z mehaničnim premikanjem kazalcev, fino na sekunde rogulovane, s preciznim kolesiščem, najboljša ura na svetu, coua s krasno verižico samo gld. 8.S0. 180 srebrnih remontoir-ur iz dobrega 131otnega srebra, puncirane, navijočih se brez kij učka, z mehaničnim premikanjem kazalcev, plosnatim steklom, emajliranim kazališčem in sekundnim kazalcem, na minuto regulovane, izvrstna ura. Prejšnja cena 2S gld., zdaj za slepo ceno 18 gld. Za pravilni tek se jamči 5 let, 217 pravih zlatih prstanov s ponarejenimi bri-Ijanti, v vseh velikostih, pristno 6kar. zlato, v finem baržunasti m zabojeku, samo po gld. a.75. 184 parov briljantnih uhanov ali bunčio v pristnem likar. zlatom okvirji, s krasnimi biseri v Snem baržunastem zabojčku, par samo gld. 1.5«. 1C4 medaljonov iz francoskega doublč-zlata, z umetnimi biseri, samo gld. '2.5o. 150 butičarc za naprsje ali ovratnike iz pravega 6kar. zlata, puneiranib, s krasnimi ponarejenimi biser ji, z zahojekom vred samo po gltl. l.HO. 250 gumbic za srajce iz pravega 6kar. zlata, s čudovito lepo ponarejenimi biseri po gld. l.NO. Vsi kinči so tako krasno brušeni in imajo tako lop blesk, da so ž njimi lahko prihrani vsak pristen kinč, ki stane toliko vsoto. Naročila po pošti ali telegrafu, ki se zvršujejo samo po poštnem povzetji ali s pridejano vsoto, naj so pošiljajo na Schweizer-Uliren- und Gold-waaren-Vertretungsliaus (633 -3) TX7" x S 2ST Leo pold stadt, Sc h i ff a m t s g a s s e 20. 4305 72 starih mernikov i« p<«a l4 rH l> O ti 4-» Ivanu I loila Zdravilno pivo iz sladnega izločka. Proti občnemu oslabljcnjn, bolečinam v jtrsih in želode ti, tnišiei, ved-kej krvi i)i nerednim opravilom spodnjttele.snili organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici f>»> kr. I -vunu. I I <» II ii Bonboni iz sladnega izločka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, za.sfizenja neprosegljivo. Zaradi mnogoteri!) posnemanj nuj K pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih Hladnih bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih p*> 80, BO, L6 in lo kr. Zaslužni diplom mej naredne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tv.uine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. Spencer, predsednik razstave. John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan II II. Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prsih iti j)lnčah, zastarel kašelj, katare, bolezni v ijrltt. — Sigurnega uspeha in za:lo prijetno za u'.ivati. — V Haeonih po 1 gld. 12 kr. in po 70 ki. 1 Vil II 1 I«> ll<> vit S1 a d n a čokolada. Jako redila i i n k repi lu azaom\bu slabotnegatelesa in živree. Zelo »kasna in posebno prip«»ročnti. kjer je zauiivanje kave ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj ",4 klg. jio l-KOgl.,'M> in 60 kr.; z"av.»j »/, klg. 240 gl., 1 60 gl in 1 gl. Proti kašlju, hripavosti. bolečinam v prsih iu želodcu, oslabi jen ju, sušici, slabej prebavljivosti, ki'c)iilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. naj uspešnejše 58 krat odlikovano. Ustanovljeno 1847. Izumitelju in jedinomu izdelovutelju pristnih preparatov iz Sladnega izločka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, «1* ornemu znloAaailcu Nkoro incIi evropskih *ii\<-reii<»>. Hiniati I.. I'<»\nruisku zalogu: •»ratbfai, II t-iiii n«-r*t rus*e H., tovttmat : (»rithen- liof", Krkuiii>rMlrHHN(> 1'riznuvanja iu naročila viaocih in najvišjih oseb leta 1HH2.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karel Ijudovik, uadvojvoda Friedrich, kr. visokost prioo Wales-ki, princesa de Ligne, voj\\:dinja Oldenhiiiška, princesa lieuss, g4\ pl FVnjnezv, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetle ceaarice, angleška bonne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metteruich, Claui-Galkis, KaracBonvi, liatthyanyi, Kommur, nj. vzviš. fem. Kilipovič grof VVitrnibrand itd. itd. — Priporoj&ano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. lianiberger, SohrOtter, Sohuitsler, Graniohsttttten in maogo drugih Dunajskih Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisoocri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni p.. Ivan llolTovih Bludnih preparatih (zdravilno pivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vesele. Samolastm* izrečene besede ozdravljenih. | Vaše blagorodje 1 <'e!o loto sem trpel na mučnem zelodeaicin kaluru in Uaišlji: šaman so bili vsi leki, dokler neseni rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoffovih Hladnih preparatov. Ces nekaj mesecev Isostaue kašelj, tek se. v ne, in enoje zdravja je bilo po Vašem Ivan IloiToveiu zravileem pivu iz sladnih i/.leskov popolnem popravljeno. Vzprojmite umJ4> iskreno zahvalo. Ob jednem p iložiin zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Mezokovacshaza. I>r. Alojzij Na^j. župnik. Vaše visokorodje! Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 st.oklenie Va-iegf Ivan Eoffovega zdravilnega piva iz lladolh izločkov in dva zavoja slad-nib bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 188.'!. M. I*ei4-lil. vodje va soproga. Zdravniško prizn-stnje. Castno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Hoffbvl sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopeiji, .slabem teku in prehavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da p4>šlietc s poštnim povzetjem in naslovom : „G. Ivanu (Jusi hallu v limu1* 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izločkov in 3 zavoje sladnih bonbonov Spoštovanjem Grottava, 9. septembra 188:1. Dr. Jo*ip Frotle, prakt. zdravnik. (D II !h O 1 i tU Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Boffovl sladni preparati ■/. varstveno znamko, katera je po 0. kr. trgovinskem sodišči na Av O V i\ K I L U atrijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljeva^. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokiinajKko poročilo o ozdrai liniji. Dunaj il. septembra 1^8,'i. N»i moreni si kaj. da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje lelodčnega katara, kateri jo mojega mola le štiri meseee pestil. Kloi moj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Valih Čudovito delujočih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem /.auživanji Vašega Ivan IIotTovega zdravilnega piva iz sladnih izleekov mu je odleglo, in sedaj, pt> jedenindvajseti Htekleniei je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejniite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem I lanjii 1'lult'iiik, Neiifuuihaus, (ioldschlaggasse 'JS. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1H8.'1. Prosim zopet za 18 steklenic. Ivan BoffovegS sdravilttOga piva iz sladnih islefikov, kajti, čc ga le osem .eljam in naročilom \ *ch onih, ki bodo pri meni delo naročevali. Z odličnim spoštovaLiijem priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji za točno plačilo in tudi na obroke v najstarejsej tukajšnje) ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi pri A. Debeve-u v Ljubljani, Marije Terezije rettla nt. 1Q, prilJično. ,508—39) Ljubljani, meseca oktobra 1883. (698—8 M: Mi medicinska tovarna pastilj s parom in strojem lekarnarja „pii angelji", v Ljnkljani na Dunajski cesti. Antikatarrhalićne salicii-pastilie fo™^.^: draženost, dajo slino in stapljajo sli/.<», proti kažlju, hripavoitit bolečinam v pljučah, v prsih in vratu, na,boljše obvarovalno sredstvo proti d i ft o r i t i di. Jedna škatoljca 20 kr. (Junimi-bonbons lriP'""8ti v «»*•«•»»p» Bonboni iz sladnega' ekstrakta ^ffiTdK prcbjivljivi, tečni, utešajo razdra/.cnost, dajo slino in stapljajo slizo, proti kaAlju, hripavosti, boleeimim na pljučah, prsih in v vratu. V škateljcah po 10 kr. Pn fitill^ Vi hnnmi i» liliji* Ohranjajo redno prebavljenje, M^iili^ & Piloten okus, krepijo oslabel želodce, po- M 9 rMltlLF. Sp,»Hiijejo prebavo, store neškodljive preobde kisline prcliavilnih organov. Jedna ikateljoa lO kr. flSs^ Kii/prodajalci dobč rabat. *^CB Naročila zvrSujejo se točno po poštnem povzetji. (291 —10) lzdatelj in odgovorni urednik Makso Arinič. Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne".