Ljubljana, nedelja, 26. februarja 1950 PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRUZITE SE1 LETO XXII. Stev. 47 GLAVNI LN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka " Cena 10 dinarjev J.JDOSKA PSA VICA* USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 • USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO IB IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK Hi TEDNIK. OD OSVOBODIT VB DO L. JUL. 1951 KOT DNEVNIK- NATO PA KOT TEDNIK ' OD L JUNIJA 19« IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« »Ne poraz, ne zmaga v Alžiru, marveč politična ureditev« Predsednik francoske vlade Guy Mollet je pojasnil smernice bodoče vladne politike Pariz, 25. febr. (Tanjug). Francoska vlada je začela danes proučevati nujne ukrepe za izhod iz alžirske krize. V Pariz so prispeli trije člani vlade, ki so zbirali v Alžiru informacije. Minister — generalni rezident Robert Lacoste ter državna tajnika za vojaške zadeve Lejeune in Laforeste so zdaj izročili vladi nove predloge o gospodarskih, vojaških in političnih reformah. Lacoste je danes obiskal predsednika republike Rene Co-iyja in ministrskega predsednika Molleta, potem pa se je posvetoval z državnimi ministri, predstavniki koalicije Republi- kanske fronte Mendes-Franceom, Mitterandom in Chaban Delma-som. »Ne poraz, ne zmaga v Alžiru, marveč politična ureditevc, je izjavil predsednik vlade Mollet novinarjem, ko je pojasnjeval smernice bodoče vladne politike. Dobro obveščeni krogi pravijo, da bo vlada najprej uveljavila odločne gospodarske ukrepe. Pripravljen je že načrt o mnogih Pogajanja o poštni službi s Poljsko Beograd, 25. febr. (Tanjug). _ . Danes so se v Beogradu začela I bližno milijon brezposelnih Atzir- Pogajanja med delcgacijo mini- cev. Vlada bo dala za ta dela le- strstva za zveze LR Poljske in predstavniki Generalne direkcije PTT o sklenitvi sporazuma o Poštni in telekomunikacijski službi nik vlade Mollet je sklenil, da se bo vsekakor ognil pošiljanju novih čet na alžirsko bojišče. Vlada bo, nasprotno, reorganizirala on-dotne vojaške sile v skladu s predlogi državnih tajnikov Le-jeuna in Laforesta. Kar se tiče političnih reform, Pariz še vedno vztraja pri prejšnjem sklepu o razpustu dvodomne alžirske posvetovalne skupščine in se zavzema za čim hitrejši razpis »lojalnih 'in svobodnih volitev« v enotni alžirski parlament. Kakšne nove ukrepe predlaga minister-guverner Lacoste, ki je podal že več optimističnih izjav o končnem izidu vladnih naporov za odstranitev krize, pa še ni znano. Fran- XX. kongres CK KPS Z Nr"~ '•avhost je z velikim za-nir, . in pozornostjo spremljala t dvajsetega kongresa KP prvega kongresa pocl no- vim kolektivnim vodstvom, prvega kongresa d novem obdobju, razvoja Sovjetske zveze. Zanimalo jo je predvsem.’kako daleč se je že utrdila in kako se uresničuje tista logična pot, na katero se je usmerilo novo vodstvo na čelu s Hruščcpom in Bulganinom. Naša javnost je lahko ugotovila, da je dvajseti kongres obeležil velik napredek v Sovjetski Zvezi, v notranji in zunanji poli- javnih delih, da bi zaposlili ^pri- COski uradni krogi presojajo kot »ekstremistična« gledišča alžirske _ Fronte narodne osvoboditve, ki je tos nad sto milijard frankov, več . odklonila sleherna pogajanja s kakor kdajkoli prej. francosko vlado pred pripozna- Poslabšanje vojaškega položa- j njem obstoja alžirskega naroda, ja pa vzbuja zaskrbljenost tu- ]iar je glavni pogoj za prenehanje kajšnjih uradnih krogov. Predsed- j sedanjih sovražnosti. Vlada Republikanske fronte meni, da bi se lahko francosko-alžirski razgovori uspešno razvijali samo na podlagi istočasnega obravnavanja vseh oblik celotnega zamotanega alžirskega problema. Akcijo vlade za odstranitev alžirskih težav spremlja vsak dan ostrejši odpor priseljencev v Afriki in opozicije v Bourbonski pa- Gronchi odpotuje v ZDfl Rim, 25. febr. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Gron-chi bo v nedeljo zvečer odpotoval v spremstvu zunanjega ministra v ZDA. Program njegovega obiska je bil pozneje spremenjen tako, da bo imel Gronchi v ZDA s predstavniki ameriške vlade več političnih posvetovanj, kot pa je bilo. predvideno v prvotnem programu, perspektivo še večjih. Glavni referent na kongresu N. Hruščev. kakor tudi večina udeležencev razprave je obsodila dogmatizem . . . . - in šablonske nazore o družbi. v PaTizu. V odstvo priseljen-Kongres je odklonil kot nesmisel- ^ih organizacij je danes ponovno tezo o nepomirljivosti in ne- no zahtevalo od predsednika vla-ogibnem spopadu med socialistič- de. naj razglasi obsedno stanje m nim in kapitalističnim taborom, splošno mobilizacijo v Alzini. Na-Nasprotno, kongres je močno po- sprotniki uradne politike skuhajo udaril, da vojna ni neogibna, da cimprej izposlovati* da bi se za-/o je moč preprečiti in da jo je <’e'a, splošna debata v skupscini. torej treba preprečiti. Kongres je. Vse kaze, rja bo morala vlada tej opozoril tudi na veliko resnico.' zahtevi v kratkem ugoditi. da miroljubna koeksistenca ni . _ .. ■samo lepa ideja, marveč stvarna; ZaUpmCa SegmjeVl VlttOl tiki, napredek, ki je velikega po- koncepcija, ki ustreza razmeram, mena za sfvar socializma, za 1 in potrebam sedanjega sveta, zboljšan je mednarodnih stikov in j Koncepcija miroljubne koeksi-1 ta utrditev svetovnega miru. Kon-, stence ni bila formulirana v smi- Rim, 25. febr. (AFP). Italijanski parlament je danes izglasoval zaupnico vladi z 284 proti 52 in 105 vzdržanim glasovom. Do glasovanja je prišlo po debati o in da ‘sovjetsko vodstvo odkrito- obstoja dežel z različnim družbe- gospodarski m finančni srčno želi nadaljevati to pozitivno nim redom, marveč v smislu • aktivnega in tvornega sodelovanja med njimi. »Mi smo prepričani,« je rekel Hruščev, >da lahko gres je pokazal, da se je nova slu nekakšnega začasnega preusmeritev Ve utrdila in uveljavila mir ja ali pasivnega vzporednega srčno želi nadaljevati to pozitivno Pot in jo čedalje bolj poglabljati. Res .se lahko strinjamo z besedami Mikojana, da je ^dvajseti V »Savi« so proslavili 35-letnico industrije gumijevih izdelkov Proslave so se udeležili razen njenega pokrovitelja Franca Leskoška tudi tovariši Miha Marinko, Ivan Maček in dr. Marijan Brecelj Kranj, 25. febr. — Danes popoldne je bila v Kranju proslava 35-letnice jugoslovanske industrije gumijevih izdelkov, ki. so se je udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, člana Zveznega itvršnega sveta Franc Leskošek in Ivan Maček, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, general podpolkovnik Karel Levičnih, generalni sekretar Zvezne industrijske zbornice Zvonko Morič, predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj Miran Košmelj, sekretar OK ZKS kranjskega okraja Mirko Zlatnar, predsednik občinskega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner in zastopniki jugoslovanskih tovarn gumijevih izdelkov. Po slavnostni seji delavskega j gočili, da je ta panoga naše ia-sveta je bila otvoritev razstave J dustrije dosegla velike uspehe v izdelkov tovarne »Sava«, natt> pa j tehniki, asortimonu in kvalitete. otvoritev novega obrata te tovar ne v Stražišču. Na proslavi je pregovoril tudi pokrovitelj razstave Franc Le-skošek-Luka, ki je poudaril, da je industrija gume za naše gospodarstvo izredno potrebna. Doslej smo ji posvečali premalo pozornosti, za kar so vzrok gospodarske težave. Treba pa je poudariti, da so kolektivi podjetij industri-i je gume žrtvovali mnogo truda za njen napredek in s tem omo- PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH V GRČIJI Posvetovanja kralja Pavla Venizelos in Kartalis zahtevata ponovitev volitev Atene, 25. febr. (Reuter) Voditelj liberalno demokratske unije Venizelos in voditelj demokratske stranke delovnega ljudstva Kartalis sta se danes raztovarjala z grškim kraljem Pavlom in ob tej priložnosti zahtevala izvedbo novih volitev po novem volilnem sistemu. Razen tega sta grškega kralja seznanila s svojim mnenjem o sedanjih volitvah in poudarila, da bi morali dobila neznatno večino v novem parlamentu, bo sporočil prihodnji teden kralju Pavlu odstop svoje vlade in hkrati zaprosil za Strojni park v Savi, je dejal tovariš Leskošek, je izrabljen, vendar tudi druge tovarne gume v Jugoslaviji niso nič na boljšem. (Nadaljevanje na 2. strani) Veleposlanik Mates o politiki Jugoslavije Washington, 25. febr. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik ZDA Leo Mates je bil danes godi na kosilu, ki ga je priredil njemu na čast chifeaški Zunanjepolitični svet. Jugoslovanski veleposlanik je govoril ob tej priložnosti o politiki Jugoslavije in med drugim pojasnil njeno stališče za upo-stavitev prijateljskih stikov z vsemi deželami, ki žele takšne stike na podlagi enakopravnosti. mandat za sestavo nove grške1 spoštovanja neodvisnosti in ne- vlade. Minuli teden so prvaki demokratične zveze obdolžili vlado, da je »manipulirala« z glasovi vojakov častnikov in napovedali, da bi opozicija utegnila bojkotirati novi parlament, če v voj- nove vo litve izvesti pod upravo ski ne bodo izvedli novih voli uradniške vlade, »da bi tako od- ! tev. stranili sedanjo politično krizo*:. ; Po zadnjih vesteh je Kara-Ministrski predsednik Kara- manlisova unija dobila 158 man-manlis, čigar Radikalna unija je datov. vmešavanja v notranje zadeve. Pri tem je zlasti poudaril jugoslovansko gledižče, da bi se morali mednarodni stiki razvijali brez blokov. Matesov govor je vzbudil veliko pozornost navzočih, ki so zastavili več vprašanj s področja zunanjepolitičnih problemov. Vsi chikaški časniki so priobčili izvlečke iz govora Lea Matesa. kongres najvažnejši kongres po store dežele z različnimi družbe-Leninovi smrti*. Kongres je potekel v novem duhu, v znamenju kritičnega proučevanja minulega obdobja, p smelem zavračnju nekaterih napačnih gledišč, v odločnem prehodu, da se pogledi na sedanjost In na perspektive družbenega razvoja vskladijo s sedanjo stvarnostjo in da se praktična dejavnost čimbolj vskladi z nastalimi spremembami na svetu. Seveda je to dolg proces, proces, _ ki se ne more končati kar čez noč. Zato tudi tistega, kar je storjeno, ne smemo presojati statično, samo s stališča stopnje, do katere je stvar že prišla, marveč perspektivno. Predvsem s stališča tistih velikih niožnosti, ki so se že odprle nastalim spremembam. Posebej je treba poudariti, da kongres ni potekel samo v znamenju deklarativnega vračanja k Leninu, samo t' znamenju splošnega poudarjanja leninskih načel, marveč tudi D prizadevanju, da bi leninska načela uresničili v dejanjih. Kongres je odločno obsodil kult osebnosti kot protimarksi-stičen in kot pojav, ki je Sovjetski zvezi mnogo škodoval. Obsodil je tudi nekatere protikomunistične nazore, ki so se uveljavljali ® obdobju kulta osebnosti. Dvajseti kongres je pokazal, da je pozitivna in logična usmeritev novega sovjetskega vodstva že rodila pomembne uspehe in odprla VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 26. februarja Pretežno oblačno, vmes nekaj rah-Uh padavin. Na Primorskem burja. ^ajnižje nočne terperature med —5 in ‘-10, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne med —2 in —4, na Primorskem +8 stopinj C. ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE Dnevno poročilo o stanju dotoka tta rekah dne 24. februarja 1956. Srednji dotok v mVsek. (prve številke za leto 1956, druge za 1955): Drava pri Dravogradu 88, 137, Sa-va pri Mostah 5.9, 9.3, Sava pri Medvodah 21.7, 53, Soča pri Doblarju 19.9, >6.5. Indeks proizvodnje hidroelektrarn V Drimeri z letom 1955: 77. Z organizacijo turističnega varčevanja bi še bolj razširili možnosti glede cenejših počitnic naših delovnih ljudi Ljubljana, 25. febr. (Tanjug). Predsednik Turistične zveze Jugoslavije fn podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj je odgovoril na nekaj vprašanj urednika »Tanjuga«. gostinska podjetja sklepajo pogodbe s posameznimi kolektivi, po katerih bi veljale zanje v j predsezoni, posezoni, pa tudi v i glavni sezoni cene, dokaj ugod-Prvo vprašanje se je glasilo: tev možnosti, da obdržimo v | nejše od rednih. Turistična zveza »Kako kaže našim ljudem gle- takšnih primerih raven cen, je > Jugoslavije proučuje skupaj z de počitnic v turističnih krajih tudi v tem, da gostinska podjetja Zvezo sindikatov in drugimi druž-spričo predlaganega zvišanja letos nimajo nobenih večjih ob- benimi organizacijami vprašanje cen gostinskih storitev in veznosti do skupnosti, kakor so organizacije turističnega varče-kakšno je mnenje Turistične jih Jmela lani. j vanja, ki bo s svojim učinkom še zveze in vaše osebno o predlogu za zvišanje cen v gostinstvu, in dalje, če bo do tega prišlo, ali imamo potrebo in Ze pred dvema letoma se je bolj razširilo možnosti glede ce-začela jasno uveljavljati težnja nejših počitnic naših delovnih domačih turistov, da odhajajo v j ljudi.« manjše turistične kraje, ki so1 možnosti, da bi nudili v dolo- imeli že pred vojno živahen tuj- RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE IN PODPREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA LRS DR. MARIJANOM BRECLJEM nirni sistemi več, kakor da žive druga poleg druge. Treba je storiti korak naprej, zboljšati stike, poglobiti zaupanje med deželami in sodelovati.« Takšna koncepcija miroljubne koeksistence je soliden temelj za ustvarjalno politiko v mednarodnih stikih. Ni dvoma, da je dosledno uresničevanje takšnih nazorov o koeksistenci in njihovo nadaljnje poglabljanje zanesljiva1 pot k zboljšanju mednarodnega vzdušja, k zbližanju narodov in dežel in k upostavitvi mednarod-l nih stikov na solidnih temeljih' splošne varnosti. j Za stvar socializma in za utrditev miru na svetu je nepre- \ cenljivega pomena tudi vse, kar vodi k pravilnemu razumevanju pravic narodov in dežel tako na področju njihovih medsebojnih stikov kakor tudi na področju njihovega notranjega reda, notranjega razvoja in oblik tega raz-1 voja. Kongres KP Sovjetske zveze j-?® ™ 1 je posvetil temu veliko pozornost, oag°voru- in zavrnil stare nazore o obvezni j »Glede počitnic v turističnih enoličnosti poti in oblik socia- krajih našim ljudem tudi letos ne lizma, ki jih je označil za proti- kaže slabo. Kakršno koli linearno marksistične. j zvišanje cen ni upravičeno. Res Kongres je citiral znano Le- < so v glavnih turističnih središčih ninovo gledišče: »Fse dežele pri- nekoliko zvišali cene iz upraviče- dejo v socializem, to je neogibno,' nih razlogov, predvsem zato, ker ne bodo pa vse storile tega na je moč uveljaviti višje cene in pa isti način, vsaka izmed njih bo zaradi spremembe tečajev. Spre-prispevaln nekaj svojega v tej memba tečajev glede na gostin- ali oni obliki demokracije.< V re- stvo je pravičnejši in bolj posre- j narave in camping-organizacijah, prejšnja leta. V tej smeri delu-soluciji kongresa je poudarjeno, fen izhod kakor pa režim, ki smo j Planinske zveze, Zveze izvidni- jejo turistična društva in njihove da bodo »postajale prehodne obli- C a imeli v zadnjih dveh letih, kov in planink, turističnih dru- zveze, gostinske gospodarske or-ke socializma čedalje različnejše Nekatera podjetja so imela prej štev in Zveze borcev je bilo lani ganizacije ter njihove zbornice in spodarskih podjetij (Ur. list FLRJ in da »uveljavljanje teh oblik ni znaten dobiček, ki je bil gospo- na počitnicah kakih 100.000 nji- turistični uradi. Naša predstav- št. 7-58-56) podaljšan rok za izr/a bi moralo biti povezano z darsko v glavnem neupravičen. I hovih članov, ki so plačevali po ništva v tujini nastopajo v pridržat?/iansfcim/ vojnami v vseh Ni razlogov, da bi ga imela tudi; 250 do 450 din dnevno. pravah na bližnjo sezono organi- pogojiht. Takšno gledišče je zelo v prihodnje, kajti turistični kraji j Omenjene družbene organiza- zirano. Da bi se povečal promet • ’• ’ x 4~ *" cije so sprožile predlog, ki ga je v tistih deželah, kjer nimamo poslala Turistična zveza Jugosla- naših turističnih predstavništev, vije Zveznemu izvršnemu svetu, je bilo sklenjeno, da bomo da bi jih tudi letos gmotno pod- omrežja naših turističnih pred-prli za razširitev zmogljivosti za stavništev razširili na Holandsko, ceneno nastanitev in izgradnjo Italijo in Švico ter storili potreb čenih primerih našim ljudem olajšave?« Na to vprašanje je dr. Brecelj ski promet. Nedvomno je še mno go možnosti, da se letos poveča j turistični promet v teh manjših krajih. V zadnjih dveh letih smo ! dosegli lepe uspehe v uporabi! možnosti glede cenejše nastanitve domačih turistov. K temu so naj- , več pripomogle družbene organizacije, spodbujene s pomočjo, ki j jim jo je prvi dve leti nudil Zvezni izvršni svet. Iz te pomoči j Druga tri vprašanja so se glasila: »Kaj so storile turistične in gostinske organizacije za sprejem tujih turistov v letošnjem letu in kako bi utegnili vp! vati novi devizni predpisi na obisk turistov iz tujine? Kako kaže glede njihovega števila? Kaj bi bilo treba storiti, da bi imela naša država od tujega turizma več koristi?« našo deželo lahko računamo, da bo letošnji dotok turistov iz tujine večji od lanskega. Računamo, da bomo imeli letos približno 2,200.000 nočnin tujih turistov, vtem ko smo jih imeli lani 1,900.000. Sprememba tečajev v obliki premij na tuja plačilna sredstva bo vsekakor ugodno vplivala na delo gostinskih podjetij in omogočila, da bodo bolje opremil svoje obrate. Prepričani smo, d! sprememba tečajev ne bo neugodno vplivala na dotok turistov iz tujine. Zvišanje cen je posledica spremembe tečajev, toda tc je v glavnem nominalno, kajti naše cene so na isti ali celo nižji ravni kakor cene v tujini. Ns splošno pa so stroški bivanja nižji prav zaradi spremembe tečajev.« Na ta vprašanja je predsednik so zgradile mnoga cenena okrevališča in letovišča. V okreva- Turistične zveze odgovoril: liščih Zveze sindikatov, Počit- »Priprave na bližnjo sezono so i niške zveze, društev prijateljev bile letos mnogo obširnejše kakor Obvestilo o novi določitvi roka za izvedbo volitev v delavske svete Ker je bil z zveznim navodilom o spremembah in dopolnitvah navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov go- na zn o za stvar socializma, ker črpajo iz turističnega prometa kaže na tisto, kar je bistveno za znatne dohodke tudi prek drugih nadaljnji razvoj socializma na gospodarskih panog. svetu. | V majhnih turističnih krajih, Dvajseti kongres KP SZ, na ki so delali lani izključno ali pre-katerem je prišla do izraza takš- j težno z domačimi obiskovalci, pa na usmeritev, je velik pdzitivni' ni razlogov, da bi zaradi spre-mednarodni dogodek, ki ga bo membe tečajev zvišali cene. To močno čutili v naporih za na- lahko podpremo tudi z dejstvom, daljnje zboljšanje mednarodnega da je trg predmetov široke po-vzdušja, za zbližanje narodov in trošnje, ki jih rabi gostinstvo, dežel, za upostavitev trdnega miru. stabiliziran in da je celo čutiti J. S. 1 težnjo po znižanju cen. Utemelji- vedbo volitev delavskih svetov do konca aprila, je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS spremenil 1. točko Odloka o določitvi roka za razpis rednih volitev delavskih svetov, ki je bil objavljen v našem listu dne 19. februarja, tako da se glasi: »V Ljudski republiki Sloveniji počitniških krajev. To pomoč naj ne ukrepe za povečanje turistič- se začne razpis rednih volitev bi dale federacija, republike in nega prometa iz Severne Ame- delavskih svetov 20. februarja okraji. Lahko upamo, da bodo v rike. Letos pričakujemo tudi 1956. leta. Razpis volitev mora ta namen na razpolago določena večji dotok turistov iz vzhodno-: biti končan najpozneje do dne sredstva. evropskih dežel. I 15. aprila 1956, volitve pa morajo Turistična zveza Jugoslavije V okviru možnosti naših zmog- biti opravljene najpozneje do dne sodi, da je povsem realno, da ljivosti in do zanimanju tujine za I 30. aprila 1956.« Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NAČELO ekonomičnosti PRI INVESTICIJSKIH GRADNJAH Gradbeni inženirji in tehniki predlagajo ukrepe za pocenitev gradbenih storitev Včerajšnji redni letni občni zbor Društva gradbenih inženirjev in tehnikov LRS v Ljubljani je bil posvečen pretežno razpravi o kadrih v gradbeništva in o problematiki gradbeništva v zvezi s spremenjeno investicijsko politiko. Udeležil se ga je tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj. Iz referata o kadrih, ki ga je imel inž. Vladimir Čadež, je razvidno, da je težišče vzgoje kadrov zdaj predvsem na kvaliteti te vzgoje. Posebna komisija Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta za kadre v gradbeništvu je postavila zahtevo po enotnem sistemu strokovne vzgoje gradbenih delavcev in po enotnih pogojih za kvalifikacijo. Kvalificirani delavec mora imeti širše znanje kakor doslej. Zato je treba zahtevati dovršeno osemletko. Šolanje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev naj bo v stalnih šolah industrijskega tipa. V tem smislu je treba preobraziti sedanje vajenske šole. Predlagana nomenklatura poklicev ne predvideva več polkvalificiranih ali priučenih gradbenih delavcev, ki jih je treba usposobiti za kvalificirane. Poklic visokokvalificiranega delavca naj bo dokončen; za fakultetno izobrazbo pa naj se zahteva kot pogoj popolna gimnazija oziroma srednja tehnična šola. Seveda bo treba vzbuditi tudi večji interes za gradbeno stroko. V koreferatu k problematiki vzgoje kadrov je inž. Vladimir Mušič prikazal velike težave s predavatelji na strokovnih šolah, ker strokovni predavateljski kader beži iz šol in prehaja v industrijo, kar ogroža obstoj teh šol, ki se le za silo pomagajo b honoriranimi predavatelji. V RAZPRAVI JE GOVORIL DR. MARIJAN BRECELJ V diskusiji se je oglasil k besedi podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, ki je pritrdil ugotovitvam referenta inž. Huga Kržana o problematiki gradbeništva (o vsebini smo poročali že včeraj), ugotovil p& 'je, da snfo lani glede ekonomiziranja gradenj vendar dosegli uspehe, pri čemer ima i Devizni tečaji zasluge tudi Društvo gradbenih inženirjev. Seveda pa je še naprej vprašanje, kako poceniti gradbene storitve in kako uveljaviti načela ekonomičnosti pri projektiranju. Pritrdil je tudi, da bo treba razmišljati o tem, ali je smotrno obremenjevati gradbeno operativo z visoko akumulacijo. Leta 1954 so izkazala gradbena podjetja 7 milijard dobička, kar je močno obremenjevalo gradbene storitve. Z visoko akumulacijo smo spet jemali del sredstev, ki so bila dana za investicije. Tak način obremenjevanja gradenj mora zamegliti ekonomski račun objekta. Seveda ni računati, da bi mogli v gradbeništvu opustiti obdavčenje, preprečiti pa je treba le anomalije. Trenutni položaj, ko še nimamo plana, gotovo otežkoča delo gradbene operative, ker še ni znan obseg gradbenih del. Celotna investicijska dejavnost bo letos vsekakor znižana. Spremenjena bo tudi struktura gradenj ob večjih investicijah za kmetijstvo in stanovanjske gradnje. Vendar že danes lahko ocenimo obseg stanovanjske graditve. Treba bo pospešiti priprave za gradnjo in usmeriti delo v konkretno graditev. Po začasnem odloku o finansiranju se tudi nadaljujejo nekatera važna investicijska dela. Pri gradnjah moramo letos forsirati mehanizacijo in razvijati sodobno tehniko, ker se mora naša gradbena operati-va usmeriti k zmanjšanju števila nekvalificiranih delavcev. Ob zaključku je dr. Brecelj poudaril potrebo konsolidirati našo investicijsko graditev, ki ne sme biti vezana na koledarsko leto. Odobrena investicijska sredstva naj se črpajo kakor skladi, ki ob koncu leta ne zapade jo. Ce bomo uveljavili to načelo, bo tudi delo' gradbene operative lažje. Kar se tiče delitve dohodka med okrajnim podjetjem, bomo že letos uvedli neke spremembe, tako da bo ta delitev bili odvisni zgolj od vrednosti objekta, kar odvrača marsikaterega projektanta od iskanja cenejših rešitev, zato pa bi bilo treba projektantom določiti premije, če napravijo cenejši projekt. Iz poročil, ki so bila podana v poslovnem delu občnega zbora, je razvidno, da se je lani število društvenih članov povečalo od 496 na 713. V diskusiji o poročilih so razpravljali o rednem izhajanju »Gradbenega vestnika«, o delu strokovnih sekcij in komisij, o slabem delu Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in o bodočih nalogah društva. Za društvenega predsednika je bil izvoljen inž. Bajželj, dosedanji predsednik inž. Marjan BriUy pa je bil izvoljen za častnega člana. Predsednik Kraigher sprejel romunsko sindikalno delegacijo Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher je včeraj dopoldne sprejel delegacijo romunskih sindikatov pod vodstvom predsednika Centralnega sveta sindikatov Romunije Ghe-orghija Apostola. Romunski predstavniki so si včeraj ogledali tovarno »Iskra« v Kranju. Danes bo delegacija odpotovala iz naše države. Ustanovili so novo »Združenje vzgojiteljev« Včeraj je imelo v Ljubljani svoj redni letni občni zbor Združenje predšolskih in izvenšolskih vzgojiteljev Slovenije. Po referatu in obširni razpravi so delegati ustanovili novo Združenje vzgojiteljev, ker so se namreč sedanji dve društvi — predšolskih in izvenšolskih 'vzgojiteljev — združili v eno. Tako so zdaj v Združenju vzgojiteljev vključeni vsi vzgojitelji mladinskih domov, internatov, posebnih domov in šolskih vrtcev. V okrajnem merilu pa so se vzgojitelji že prej združili v smislu te nove organizacije. S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA V pripravah na volitve DELAVSKIH SVETOV razpravljajmo o razvijanju gospodarstva Ljubljana, 25. februarja. Današnji plenum Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, na katerem je bil navzoč tudi sekretar Okrajnega komiteja tov. Janez Vipotnik, je izvolil predsedstvo, sekretariat in 5 stalnih komisij: za delavsko in družbeno upravljanje, za tarifno politiko, za delovne odnose in higiensko zaščito, za ženska in družinska vprašanja in za vzgojo. Za predsednika Okrajnega sindikalnega sveta je bil ponovno izvoljen tov. Lojze Ocepek, za tajnika pa Franc Borštnik. Po potrditvi zaključnega ra' čuna za leto 1955 in po sprejetja' letošnjega proračuna Okrajnega sindikalnega sveta je plenum razpravljal o organizacijsko političnem stanju v sindikalnih organizacijah v okraju in o njihovih neposrednih nalogah. V pogojih novega komunalnega sistema je Okrajnemu sindikalnemu svetu namenjena vloga predvsem analitičnega in usmerjevalnega organa. Težišče operativnega dela odpade na občinske sindikalne svete, ki jih je v okraju 21. Sindikalne organizacije nar v pripravah na volitve delavskih svetov zlasti prouče, kako se nove objektivizirana in se bo izvaja- j smer{ Y gospodarski politiki kon-la po določenem ključu. j kretno uresničujejo v podjetjih in 'Ivi pop t 7 A PnrTOtTPvrRi ! občinah. Iz predlogov letošnjih . NAPORI ZA POCENITEV GRA- družbenih planov je moč ugoto- DENJ viti, da v nekaterih podjetjih te Na rednem sestanku so bili dne 24. februarja 1956 zaključki po nasled-njih tečajih: US dolar 2600, —, 2571.20, 757 Lstg —, 6500, 7344.88, 774.38; DM —, —, 53^Pfwm,} W0%il9, M8.7*7XSfrš Diskusija, ki je sledila, je bi-j nove smeri gospodarske ' politike —, —, 23.162.54, 368.80; Lit 465, —, 495, la znamenje naporov za boljše, ne upoštevajo, ro teh predlogih 931.25; ut STT —, 93, 152.58, —; Hfi jn cenejše projektiranje in za naj bi se v industrijskih podjet S 272i5,5'3M.8if°Eg;. Lrtg -, T, pocenitev gradbenih storitev. Di- jih v okraju zvišala letos proiz 2447 28 189 T * - * - -___1_ „1—_______ J.__: 1 * vnHr»xa 70 IralriH U rtri crnr t i S proslave v tovarni »Sava« (Nadaljevanje s 1. strani) Rekonstruirati industrijo gume bi pomenilo graditi nove tovarne, tega pa v sedanjem položaju ne obntve> medtem ko zmoremo. Treba bo torej naprej ~ ' “ " delati s starimi stroji, jih vzdrževati in kolikor mogoče racionalno izrabljati. Pred 35 leti, 25. februarja 1921 so ustanovili tovarno gumijastih izdelkov v Kranju, sedanjo »Savo«, ki se je iz skromnega obrata za izdelovanje gumijastih podpetnikov razvila v veliko, gospodarsko zelo važno podjetje. Začetek obratovanja te tovarne je hkrati pomenil začetek jugoslovanske gumene industrije, s katere izdelki se v vsakdanjem življenja srečujemo tako rekoč na vsakem koraku. če primerjamo sedanjo in predvojno Kljub visokim številkam, ki jih kazuje napredek gumene industrije, njena proizvodnja še vedno ne krije vseh domačih potreb. Za domače P?*1?" be izdeluje ta industrija dovolj J® obutve, medtem ko moramo pnevmatiko še vedno uvažati. Lani smo je uvozil* za 4,280.000 dolarjev. To pomeni, da se bo morala naša gumena industrija * svojem nadaljnjem razvoju usmeriti preo-izs:‘ kulacijah Nekatera podjetja so plan proizvodnje še znižala, hkrati pa predvidevajo celo povečanje števiia delovne sile. Sindikalne organizacije morajo zavzeti stališče, da proizvodnost dela v nobenem podjetju ne sme biti nižja, kot je bila lani, temveč se mora dvigati. Plenum je tudi opozoril, da so neka- ... . - ... tere predloge družbenih planov v TVišn, ki prav tako sestavila le operativna vodstva!"16 gBmeno obnfeT (,aM ~ 11M proizvodnjo tovarne »Save«, lahko ugotovimo vsestranski napredek tako v obsegu proizvodnje in produktivnosti, kakor tudi v izbiri. Leta 1940 je n. pr. imela ta tovarna 430 zaposlenih in je izdelala 1095 ton, lani pa je imela ?30 zaposlenih in je izdelala 2852 ton raznih predmetov. Njena produktivnost je v primeri s predvojno narasla za ??•/•. Njen plan za letošnje leto je v primeri z lanskim za 24.2 višji, število delavcev pa se bo povečalo le za 8.9°/*. V planu ie v glavnem zajeta naslednja proizvoonja: 52.000 avtognm, 300.000 plaščev za kolesa s pripadajočimi zračnicami, 1750 ton raznih specialnih tehničnih izdelkov in 150 ton regenerata. Osnovni predmeti proizvodnje so pnevmatika, gumena obutev in razne cevi. Sicer pa vsebuje pestri asortiman te tovarne obilico raznih artiklov, med katerimi najdemo tudi mnogo pomembnih tehničnih pripomočkov (transportni trakovi, klinasti jermeni, potapljaške obleke, rentgenske rokavice itd.) in artiklov za široko potrošnjo (gobaste gume, ležalne in potovalne blazine, plavalni pasovi itd.), ki smo jih poprej večidel uvažali. Važen dogodek v razvoju »Save« pomeni otvoritev novega obrata v Stražišču, kjer že izdelujejo kolesa za specialne potrebe, do konca leta pa bodo začeli serijsko izdelovati tudi transportne trakove. Razen »Save« obratujejo v Jugoslaviji^ še naslednje tovarne gumene industrije: Tovarna »Rekord«, ki je bila ustanovljena I. 1925 in je sprva obratovala v Leskovcu, med drugo svetovno vojno pa se je preselila v Rakovico pri Beogradu. Po vojni je ta tovarna razširila zlasti asortiman tehničnih predmetov. Njena lanska proizvodnja je znašala 1305 ton. Leta 1930 je bil ustanovljen kombinat v Borovem. V tem kombinatu so lani izdelali 5,670.000 parov gumene obutve, njegova skupna proizvodnja (s vnevmatiko vred) pa je znašala 6S95 ton (polovica vse gumene proizvodnje v državi). V Zagrebu obratuje tovarna »Ris«, ki je bila ustanovljena leta 1934. Razen artiklov za higienske potrebe izdeluje tudi gumene ieračke. Lani je izdelala 219 ton raznih artiklov. V Pirotu obratuje tovarna »Tigar«, ki izdeluje gumeno obutev (1384 ton). V Srbiji pa je še ena tovarna gumijastih JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 89. kola (plan II.) Srečke, so zadele podjetij, brez sodelovanja organov delavskega samoupravljanja, nobena sindikalna podružnica pa ni opozorila podjetja na škodljive tendence v njihovih družbenih planih. M. Z. Oglejmo si še nekaj številk o s klu p -ni proizvodnji jugoslovanske industrije gume. Lani so izdelale prej omenjene tovarne 8,535.000 parov gumene obutve, 4793 ton tehničnih predmetov in 2389 ton pnevmatike. To znaša skupaj 13.609 ton raznih _ izdelkov, kar je v primeri s predvojno proizvodnjo za 93*/« več. JAT pripravil poletni vozni red letalskega prometa Veljati bo začel 22. aprila V direkciji Jugoslovanskega aero- sko bodo vozila letala na progi Ohrid r-------- c---------------------- - - - transporta izjavljajo, da bodo kmalu —Skoplje—Dubrovnik. AO, obr. dol. Avstr. 588, —, skutanti SO postavili zahtevo po vodnja za kakih 8 odstotkov, za sestavili poletni vozni red poletov, ki Vozni red na teh progah so sesta- S88, 96; obr. dol. Dan. —, —, 651.81, nonovni uvedhi obvezne revizije prav toliko pa tudi število delov- P° za?e* ,velJatl z,2- aprila. Dotlej se vili tako, da bodo zveze z mednarod- H7:N\\\\\\\\\W\\\\\\V\\\\\\W^^ Letni občni zbor Društva književnikov BiH Na letošnjem občnem zboru t književi V sezoni od konca junija do Hercegovine je bilo poudarjeno, 15. septembra bodo upostavili več zvez da je bilo delo bosensko-herce-s turističnimi kraji. Na progi Beograd govskih književnikov v zadnjem dneW8o°smereh,Vni|^rogi Žra- Wu veliko obsežnejše kakor ' ~ ‘ ' prejšnje čase. V minulem letu so bili objavljeni trije romani, tri zbirke novel, pet pesniških zbirk in pet mladinskih knjig. greb—Dubrovnik pa štirikrat teden- s spodaj ozna- dobitek čenimi dinarjev številkami 0 100.— 108870 70.100,— 218760 100.100.— 232550 200.100.— 247080 400.100,— 266870 100.100,— 423110 70.100.— 81 3.000 308661 100.000.— 689691 loo.ooo.— 2 100.— 091892 70.100.— 112992 70.100.— 525422 100.100,— 83 400 070583 100.400,— 231443 100.000,— 249773 70.000,— 556743 100.000,— 4 100.— 039024 70.100.— 049144 1,000.100.— 203114 70.100.— 482664 • 70.100,— 644374 100.100,— 65 500,— 5425 30.000.— 022295 100.000.— 120675 100.000,— 289525 800.000,— 343455 70.000,— 618995 70.000.— 619145 500.000,— 6 100,— 045996 600.100,— 179296 70.100.— 186886 100.100.— 214796 70.100,— 361296 100.100.— 540856 70.100.— 67 700.— 997 3.000,— 093907 70.000,— 230697 300.000,— 442177 100.000,— 8 100.— 028598 70.100,— * 246078 70.100,— 443288 70.100,— 489238 70.100.— 641468 100.100.— 469 10.000.— 709 5.000— 8069 50.000,— 8619 20.000,— 034129 100.000,— 090669 100.000,— 129049 70.000.— 302889 100.000,— 529469 80.000,— * Izžrebanih je bilo 387.348 do- bitkov in 7 premij v skupnem znesku 93,800.000.— dinarjev. V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že sešteti. Dobitke izplačujejo samo po uradni žreb-ni listi, in sicer: zastopniki Jugo* slovanske loterije (do 50.000 di' nar jev), vse pošte (do 100.000 di' narjev), Jugoslovanska loterija; Direkcija za LRS v Ljubljap1 (dobitke nad 50.000 dinarjev in vse premije). Naslednje žrebanje bo 10. mar* ca v Djakovici. O zakonski zvezi in družini (Nadaljevanje in konec) Ce v luči teh pogledov na ljubezen določamo norme za lju-bavno in zakonsko življenje v socializmu, tedaj bomo v skladu z vsemi pridobitvami morale zahtevali, da mladina preživi ves čas dozorevanja brez telesnih intimnosti, ki lahko tudi v primeru, ko ni zlorabe, izkoriščanja in prevare, kršijo harmonijo in poezijo mlade ljubezni. V vprašanju prehoda na zrelo, polno ljubezen moramo nuditi mladim ljudem popolno svobodo in vso odgovornost za njihovo osebno srečo. Mi ne moremo zahtevati devištva, kakor na pr. Tomas Mor, niti od obeh spolov, še manj pa seveda sam6 od dekleta ali celo deviško kožico do zakonske zveze, pač pa kličemo mladini z Leninom: »K ljubezni spadata dva in tretji, novo življenje, lahko nastane. V takšnem stanju stvari leži družbena korist, dolžnost do skupnosti.« Dolžnost do socialistične skupnosti torej nalaga mladini, da si nikakor ne dovoli zadnjih Intimnosti, dokler se — seveda na lastno odgovornost — ne prepriča, da gre za takšno ljubezen, ki lahko postane danes ali jutri DR. JOŽE POTRČ družbeno uzakonjena. Mladina, ki prezira kvantiteto v ljubezni in želi kvaliteto, t. j. resnična čustva, mladina, ki gre ponosno skozi življenje in povrhu še v socializem, ne bo nikoli podcenjevala družbenega mnenja in življenjsko silo bo črpala ne iz »emancipacije poltenosti« (Lenin), marveč iz izpolnjene resnične ljubezni. Mladina ne le da ničesar ne izgubi, marveč prav vse pridobi, ko ne zahteva tistega, kar sta narava in človeška družba prihranili za čas popolne telesne, duševne in moralne zrelosti. S pravico, tega ne moremo nehati ponavljati, pridejo namreč obvezno tudi dolžnosti! Zal moramo ne le našo mladino, marveč tudi nekatere ugledne člane naše družbe opozoriti na nekatere hude vulgari-zacije znanstvenega socializma. V boju proti vsem družbenim krivicam je bila že zdavnaj razglašena zahteva proti diskriminaciji nezakonskega otroka in za popolno enakopravnost zakonskega in nezakonskega otroka. Tudi to enakopravnost lahko do kraja uresniči šele bodočnost t. j. socializem s svojo družbeno skrbjo za vse otroke brez izjeme. Družbena skrb za otroke pa ne izključuje in ne nadomestuje roditeljske skrbi in ljubezni za otroke, marveč jo samo dopolnjuje in je celo njen pogoj. Otrokom so potrebni roditelji, in sicer oče in mati. Socializem zagotavlja otrokom takšne roditelje, ki jim bodo posvetili vso skrb in ljubezen in ki jih bodo vzgajali v socialističnem življenjskem in svetovnem nazoru. Iz tega pa logično sledi, da nam nikakor ni vseeno, ali imamo mnogo ali malo nezakonskih otrok. Gre namreč za to, da se zavedamo dolžnosti do otrok. To je pri tem najbolj bistveno. Zato se moramo boriti za to, da ne bo nobene matere, pa tudi ne nobenega očeta, ki ne bi dala za svojega otroka vsega, kar moreta. Ce bomo tako — t. j. socialistično — gledali na vprašanje nezakonskega otroka, tedaj bomo to vprašanje najbolje uredili. listo načelno stališče nas mora voditi v vprašanju ločitve zakona. Ni dvoma, da je zahteva po ločljivosti zakona napredna. Družba nima pravice zahtevati, naj se nadaljuje zakonska zveza, ki je kot zakonska zveza mrtva. Samo takšno je treba pokopati. Tudi narava' pokopava trupla. V boju za socialistično zakonsko zvezo . pa se nikakor ne smemo zadovoljiti s tem, da kakor bur-žoazija dopuščamo ločitev zakona, marveč nasprotno, z vsemi sredstvi se moramo boriti za to, da bomo dosegli tako višjo obliko zak6na, ki bo prinesla zakoncem, še bolj pa otrokom, vso srečo. Angleški kulturni filozof Russel pravi, da so tisti roditelji, ki se ločijo iz drugih, ne pa iz zelo važnih razlogov, prekršili svojo roditeljsko dolžnost. Mar je možno, da bi bil odnos zavestnih socialistov do slabotnih otrok manj resen? Isto načelno stališče imamo v vprašanju telesnega splava. Abortus pomeni zmeraj, brez izjeme, manjšo ali večjo zdravstveno škodo za žensko. Največkrat pozabljamo na psihično škodo. Zal lahko abortus zdaj še povzroči smrt ali sterilnost ženske ali »samo« nekatera kronična vnetja. Vsekakor pomeni neresen in neodgovoren odnos do nosečnosti in abortusa asocialnost, pri ženski pa razen tega še nepotrebne muke. V modernih sredstvih proti spočetju imamo sijajno orodje proti abortusu. Sodobna kontracepcija pa zahteva tudi določeno kulturno stopnjo ženske in dobre posvetovalnice, kjer nudijo zdravniki vsem potrebnim nasvet in pomoč. Razen tega moramo mladino opozoriti, da v vseh deželah priporočajo ta način boja proti abortusu, predvsem poročenim ženam. Znano jo namreč dejstvo, da na vsem svetu sploh ni dežele, kjer bi bilo spolno življenje pred poroko izrecno »dovoljeno«. Nas pa vodijo še mnogi globlji razlogi. Mladino izpod 18. leta, ki ji naš zakon izrecno prepoveduje zakonsko zvezo, je treba drugače zaščititi pred vsemi tegobami, pa tudi pred abortusom in nezaželeno nosečnostjo. Spoznanje pesnika o »zlati dobi mlade ljubezni«, o poeziji snubitve in medsebojnega spoznavanja obeh spolov, mora mladini tako napolniti dušo, da bo lahko pravilno uživala mladost in se pripravljala na zakonsko zvezo. Slab, neresen odnos do vseh omenjenih problemov seveda ni zmeraj znak pokvarjenosti, ven-j dar pa smo dolžni opozoriti na to, da lahko lahkomiselnost zmeraj privede do zelo asocialnih dejanj. To nam dokazuje vsakdanje življenje. Življenje ne bo nikoli, tudi ne v socializmu, dopuščalo mehkužnosti, lenobe, pasivnosti, marveč prav nasprotno, čedalje več aktivnosti, borbenosti in heroizma dnevnega življenja. Tovariš Tito je rekel leta 1952 študentom: »Človek je bitje, ki ima najrazličnejše slabosti. Človek se mora večno boriti s seboj, imeti pred seboj svojo vest, ker je to edini način oblikovanja samega sebe. Nihče ne more dati od zunaj vsega, marveč se mora člo- vek sam v svoji vesti in duši boriti proti svojim slabos.tirO; Temu vprašanju moramo v naši Partiji posvetiti malo več pozor* nosti.« Tisto, proti čemur se človek večno bori, je egoizem, pa naj bo osebni, družinski, poklicni« . cehovski in celo nacionalni, tisto, za kar se človek bori, pa ie izgradnja vsestransko razvite osebnosti, lik socialističnega človeka bodočnosti, ki bo dal P°3' moma bratstvo in tovarištvo med vsemi ljudmi sveta polno in bogato vsebino. Ta visoka stopnja socialističnega razvoja zahteva še ogromno naporov, žrtev in boja ter ciljev, ki jih zavestn0 postavljamo nad vse dosedanje cilje. Poglejmo samo patriotizem-To je nedvomno čut zelo visok® vrednosti, to je celo star čut. K1 ga je uzakonila že buržoazij3-Nas čut patriotizma ne more z3' dovoljiti, če ne izključuje sleherne oblike nacionalizma, če ne izključuje sleherne sledi in nezaupanja do drugih narodov, sl®' herne sledi blokovskih teženj, Ce zmeraj in zavestno ne oznanja . povsod boja za bratstvo med vsemi narodi. Nad sleherni pa' triotizem se dviga čut socialisti^' nega internacionalizma. Enako se ne moremo zadovoljiti s krepitvijo sedanje družine, marveč mora biti naš ideal up0' stavitev višjih odnosov med vsemi ljudmi, tako tudi med obeffl» spoloma. XX. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE JE ZAKLJUČIL DELO Izvoljeno je novo vodstvo Delegati so soglasno sprejeli tudi smernice za novi petletni načrt Moskva, 25. febr. (Tanjug). Dopoldne je XX. kongres KP Sovjetske zveze pod predsedstvom prvega sekretarja CK KPSZ Hruščeva zaključil delo. Včeraj popoldne in davi so na tajnih zasedanjih izvolili oba centralna organa — Centralni komite in centralno revizijsko komisijo. Eno-dušno so sprejeli tudi smernice kongresa za novi petletni plan. Hruščev je v imenu prezidija ga reda izčrpane in d aje kongres Predlagal, naj bi izdelali osnutek zaključen. Vsi navzoči so vstali in hovega partijskega programa. Za- zapeli »Internacionalo«. Nato je tem je načelnik kadrovskega od- prišlo do dolgotrajnih ovacij —-delita CK KP SZ Gromov sporočil delegati so vzklikali Komunistični izid volitev v nova centralna or- 1 partiji, leninističnemu Centralne-gana, ki sta bila, kakor poroča mo- mu komiteju in leninizmu, skovski radio, soglasno izvoljena. V novi Centralni komite KPSZ Predsedujoči Hruščev je zatem so izvolili 133 članov in 122 kan-Poudaril, da so bile točke dnevne-1 didatov. Vsi dosedanji člani pre- Uradno stališče Pariza (Od našega stalnega dopisnika) Pariz, 25. febr. — Za večino francoskega »velikega« tiska je XX. kongres KPSZ pomemben toliko, ker je »formuliral načela nove komunistične taktike«. Toda ta formula je zadovoljila samo tiste, ki črpajo iz svojega časnika razen informacij tudi določene sklepe. Pineau je včeraj s simpatijami pozdravil revolucijo v stališču sovjetskega vodstva. Na ena-ko pozitivno, bodrilno in trezno stališče so se postavili tudi men-desistL Socialisti so razumeli polsen napovedanih sprememb in jih celo v določenem smislu slutili Napredna javnost ne glede na tudi spremembe v družbenih odnosih. Ne pozabljajo pa poudariti učinka »jugoslovanskega primera«. Vtem ko na vseh straneh pismeno in ustno živahno razpravljajo, se pa v glasilu KPF ne zrcali tista razgibanost, ki je zajela francosko napredno javnost ob tako pomembnih spremembah, ki jih je prinesel kongres v Moskvi. »Humanite« je ostal pasiven opazovalec in slab informator. Edina uradna francoska reakcija na teze Hruščeva, Sapilova in Mikojana je bil govor Mauricea Thoreza, v katerem je malo manjkalo, da ni izrecno rekel, da vse, kar je prinesel kongres, za KPF ni nič no- »vojo ožjo strankarsko pripadnost v praksi vse to ki žefa srrso koncentracijo vseh sd zdavna j uresničila. Francosko družbenega napredka, je z zado- vodgtvo Kp je bilo.že novembra spre3eIa "OV^°±°VSl^ 1946 prepričano, da bo francoski kateri rasedf tongr^. Napredni narod 5301 našel ^ Up°sta-francoski intelektualci pravilno °Pozarja jo na spremembe v gospodarski podlagi, ki je povzročila Konec upora v Peruju Bogota, 25. februarja, (AFP). UPor perujske divizije je bil da-nes končan, ko je vodja upora general Merino izdal ukaz o Ustavitvi sovražnosti, da bi »preprečil nadaljnje prelivanje krvi«. General Merino je objavil ta sklep po hudem strojniškem og-nlu na mesto Balancha, kjer se zadržuje garnizija te divizije. Kongres italijanske konfederacije dela Beograd, 25. febr. (Tanjug). vitev višje demokracije, napredka in družbene pravičnosti«. Drugače povedano, KPF nima potrebe, da bi se prilagojevala novi smeri, ker je vse to že sama storila. Zdaj pa je še prezgodaj govoriti o vplivu moskovskega kongresa na smer KPF: vsi voditelji so še v Moskvi in šele po njihovi vrnitvi v Francijo se bodo sčasoma pokazale spremembe v stališču in politiki KPF. Bogdan Pešfc zidija in sekretariata CK KPSZ so bili izvoljeni Centralni komite KPSZ je imel doslej 125 članov in Ul kandidatov. Odmev v Bonnu (Od našega stalnega dopisnika) Bonn, 25. febr. — V Zahodni Nemčiji je bilo doslej opaziti samo posamezne, bolj poredke poskuse, da bi javnosti posredovali globljo in vsestransko analizo XX. kongresa KP SZ. Medtem ko j e socialnodemokratska stranka še v glavnem rezervirana, želeč si ustvariti čimbolj popolno sliko, preden se bo izrekla o tem dogodku, pa je bila vladna demokrščanska stranka že od prvega dne kongresa zelo delavna. Njena propagandna služba je že od začetka komentirala številna, v Moskvi izražena stališča, vendar ni prestopila okvirov po- 0 reorganizaciji indijskih držav Začetek »kampanje neposlušnosti« levičarskih strank New Delhi, 25. febr. (Tanjug). I Zakonski osnutek o reorganizaciji: indijskih držav ne bo težil za upravno razdelitvijo izključno na jezikovni podlagi, marveč v skladu z amricarsko resolucijo za gospodarsko povezanimi pokrajinami. Debata v indijskem parlamentu o tem vprašanju tudi kaže, da bodo indijske države imele pet skupnih svetov s posvetovalno so v zadnjih mesecih nastali hudi nesporazumi. Nehru je dejal, da ni treba izključiti možnosti plebiscita in neposrednih pogajanj med zainteresiranimi pokrajinami, da bd tako odstranili nadaljnjo agitacijo v zvezi z jezikovnim vprašanjem. Kalkuta, 25. febr. (AFP). Pri poskusu, da bi prebili policijski kordon pred poslopjem tajništva vlade Zahodne Bengalije, so aretirali 40 ljudi. V tej državi so pre- Erhordt odpotoval iz Londona funkcijo, ki bodo združevali nove j povedani sestanki več kot pet lju-upravne enote. Vendar v parla- ' di. Ti neredi pomenijo začetek mentami debati ni bilo precizira- 1 »kampanje neposlušnosti«, ki so no vladno stališče nasproti posa- jo organizirale levičarske stranke, mezrrLm problemom, glede katerih med njimi tudi KP, iz protesta ___________________________________ proti sklepu indijske vlade, da.se bosta Zahodna Bengalija in sosednja država Bihar združili v eno upravno enoto. Sovjetski obisk v Britaniji London, 25. febr. (Reuter). V Sporazum Kašmira z Indijo New Delhi, 22. febr. (AFP) Med indijsko osrednjo vlado in1 kašmirsko vlado je bil te dni pod- dobro poučenih krogih iz javi ja- London, 25. febr. (AFP). Za-hodnonemški gospodarski mini- treb dnevne propagande. V glav- i S1( r Erhardt je danes po enote-nem se je omejila na dve točki: j denskem uradnem obisku v Lon-Sovjetom ne odreka, da teže po donu odpotoval z letalom v Diis-uveljavljenju miroljubne koeksi-j seldorf. rred odhodom je izrazil stence, toda zato skuša dokazati, zadovoljstvo spričo tukajšnjih da ta koeksistenca sploh ni koek-! razgovorov. Pripomnil je, da se sistenca, kajti »svetovna revolu-! . bržčas ze v kratkem sestal jo, da bosta sovjetska voditelja ministrski predsednik Bulganin in Nikita Hruščev prispela na obisk v Veliko Britanijo 18. apri- cija je ostala še nadalje končni cilj«. Hamburška »Die Welt» piše, da se je v SZ zakl jučilo prehodno obdobje, da je prišlo do stabilizacije in da je Moskva ponovno v »formi«, kar za Zahod ne velja in da je »Moskva, kot je XX. partijski kongres jasno dokazal, ravno prek določene liberalizacije in demokratizacije, ki je potekala od zgoraj navzdol in ki je zajela celotno zunanjo politiko, postala veliko nevarnejša, kakor za časa Stalina. Zdaj so ustvarili prostor za široko svetovno pobudo.« Neki vestfalski socialnodemokratski časnik pa spret sodi, da je XX. kongres predvsem notranjepolitični dogodek prve vrste. Na koncu piše: »Hrabrost, da javno prekine z mračno, s krvjo obremenjeno minulostjo, nedvomno krepi zunanjepolitični položaj Sovjetske zveze.« Obrcn MiUčetrič LONDON O KONGRESU (Od našega stalnega dopisnika) j usodno neogibne«, kakor tudi za London, 25. febr. — Zasedanje Hruščeva o različnih obli- XX. kongresa Komunistične par- kah Prehoda v socializem. Veliko tije Sovjetske zveje je spremljala , lk>zornost je vzbudil v angleški „ , . angleška javnost s precejšnjo po- iavnosti tudi Mikojanov govor, ki V Rimu bo od 27. februarja- do zomostjo, med drugim tudi zato, 30 ga X Angliji razlagali kot »naj-4. marca IV. kongres italijanske : ker bosta v aprilu obiskala Veliko’ drznejše desavmranje stalinizma«. Generalne konfederacije dela. Britanijo sovjetska državnika1 Vsi angleški časniki so pisali Kongresu bosta prisostvovala tu- Hruščev in Bulganin. Angleška ° kongresu. Po mnenju revije di predstavnika Zveze sindikatov javnost se je najbolj zanimala za ! »Ecoinomist« pomeni ta kongres Jugoslavije Marjan Vivoda in Si- referat Hruščeva, zlasti za tisti uradni začetek nove dobe v So-tae Matijaševič, ki sta nocoj od- del, v katerem Hruščev pravi, da vjetski zvezi. Gre za daljnosežne Potovala v Italijo. i vojne v sedanjih razmerah »niso notranje spremembe, ki bodo pvli- vale tudi na sovjetsko zunanjo politiko. Konservativni »Daily Te-legraph« obravnava v uvodniku med drugim posledice, ki bi jih utegnila imeti za zahodne dežele koncepcija Hruščeva o različnih oblikah prehoda v socializem, ki dopušča celo možnost prehoda s »parlamentarno preobrazbo«. Glasilo levih laburistov »Tribune« pa piše, da »potek kongresa kaže na velike možnosti, da bi skrajšali hladno vojno«. Ta časnik ugotavlja, da hodijo sovjetski voditelji že tri leta po poti, na kateri so zdaj napravili glavni korak. Sprožili so več predlogov o ureditvi svetovnih problemov s pogajanji. Končali so tudi svoj spor s Titom. Potem se »Tribuna« vprašuje, kakšen je bil odgovor Zahoda, in | pravi, da je Zahod odgovoril na Sever in Jug v sporu Razgovor dopisnika Tanjuga s poslanci južnega Sudana Kartum, 25. febr. V razgovoru s posebnim dopisnikom Tanjuga 80 poslanci južnega Sudana med katerimi sta bila tudi aktivna ministra sedanje Azharijeve koali-nijske vlade Benjamin Luki in Stanislav Paisama, opozorili na težaven in kočljiv položaj v pokrajinah Sudana, v katerih je la-hi avgusta izbruhnil upor. Popolna samouprava Juga v federaciji s Severom bi edina lahko vrnila ^upanje prebivalcev teh pokrajin v centralno vlado. Mnogo prebivalcev Juga je zbežalo v Fran-°osko Ekvatorialno Afriko, Belgijski Kongo, Uganio in na ostala jhejna področja. Krajevna oblast “i morala docela preiti v roke Prebivalcev Juga, čete pa naj bi 66 čimprej umaknile. Francosko-maroška pogajanja Pariz, 25. febr. (AFP). Po drugi *eJi francoskih in maroških predstav- V nasprotju s temi zahtevami Juga pa uradni predstavniki vlade izjavljajo, da jug »sploh ni zrel« za federacijo in da zato ni moč ugoditi tem zahtevam. V Kartumu je tudi slišati ostre proteste proti poskusom posameznih tujih držav, da bi izkoristile ta spor kot povod za odcepitev južnih pokrajin od neodvisne sudanske republike in za njihovo priključitev k trem kolonialnim mejnim deželam. Predstavniki sudanske vlade pravijo, da je treba napeti vse sile, da bi našli »modus vivendi« v okviru federativne državne ureditve Sudana. vse to z več vodikovimi bombami, s protiruskimi zvezami in obnovo nemške vojske. Dušan Blago je vi č pisan sporazum o vključitvi Kaš mira v indijsko unijo. Osrednja indijska vlada bo nudila Kašmi- ru stalno letno finančno pomoč, , _ _ vse dobrine in terjatve kašmir- i la, ne pa 15. aprila, kakor je bi-ske pošte, telefona in brzojava, * lo prej predvideno, društva za letalski promet in že- ! Tu pričakujejo, da se bosta leznic pa postanejo last indijske predsednik sovjetske vlade in unije. prvi sekretar KP mudila v Bri- Kakor je znano, so med Indijo taniji teden dni in da ju bo z britanskimi ministri v Zahod- in Pakistanom nesoglasja glede sprejela v avdienco kraljica Eli-nr Kašmira. i za beta. ni Nemčiji. IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA DULLESA PRED SENATOM IZRAEL NE MORE ZMAGATI v oboroževalni tekmi z arabskimi državami Za ohranitev miru je najvažnejše doseči sporazum med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi JVashington, 25. febr. (USTS). V izjavj o položaju na Srednjem vzhodu, ki jo je zunanji minister prebral pred odborom za zunanje zadeve ameriškega Senata, pravi Dulles, da Izrael spričo manjše površine in manjšega števila prebivalcev ne more zmagati v tekmi v oboroževanju z arabskimi deželami, »ki so jim dostopna skla-djšča sovjetskega bloka«. Po Dul-lesovem mnenju bi lahko zavarovali varnost Izraela bolje z drugimi ukrepi, ne pa z nakupom orožja, denimo z naslonitvijo pa OZN in na deklaracijo treh zahodnih držav iz leta 1950. Za ohranitev miru je najvažnejše doseči sporazum med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Zato bodo morali urediti vprašanje beguncev, odstraniti bojazen na obeh straneh in urediti vprašanje meja med temi deželami. Dulles je rekel, da so vzhodnoevropske dežele s pošiljanjem orožja na to področje »zamotale vprašanje miroljubne ureditve položaja na Srednjem vzhodu«. Izrael naj bi izplačal 900.000 beguncem ustrezno odškodnino. Krišna Menon in Lloyd pripravljata poravnavo arabsko-izraelskih sporov Nem Delhi, 25. febr. (Tanjug). Londonski dopisnik »Times • of India« poroča, da se razgovori, ki jih ima Krišna Menon z britanskim zunanjim ministrom Selwy-nom Llovdom, nanašajo na »načrt za dokončno poravnavo arabsko-izraelskih sporov. Ta načrt,« pravi dopisnik, »ki ga še nočejo objavjti, so sporočili egiptovskemu veleposlaniku«. Treba bj bilo urediti vprašanje njihove ponovne naselitve in repatriacije. Če Izrael za zdaj ne zmore te odškodnine, bi proučili vprašanje mednarodnega posojila in pri tem bi pomagale tudi ZDA. Dulles je tudi rekel, da so ZDA pripravljene pridružiti se slehernj pogodbi za preprečenje vsakega poskusa z obeh strani, da bi v zvezi z načrtom o umetnem namakanju nasilno spremenili meje med Izraelom in njegovimi a«-’ skimi sosedi. V odgovoru na vprašan h nov senatnega odbora je Dulic» rekel, da dobava 18 tankov Sau-dovi Arabiji »nikakor ne prispeva k tekmovanju v oboroževanju med Arabci in Izraelom«. Vlada te dežele je namreč izjavila, da bo tanke uporabila za ohranitev notranje varnosti. Kritika Adenauerjeve politike Opozicija očita vladi, da gleda le na Zahod, kakoi da Vzhoda sploh ni Bonn, 25. februarja. Za hodnoneniška Socialnodemokratska stranka in Dehlerjeva Svobodna demokratska stranka sta ostro obsodili notranjo in zunanjo politiko kanclerja Adenauerja ter izrazili prepričanje, da se v zadnjih dogodkih v Bonnu in Diisseldorfu, katerim so sledila nova notranja trenja, zrcali kriza sedanje uradne politike zvezne republike. Vodja opozcije Ollenhauer je , vzel za revizijo pariških spora-obdolžil vlado, da ni storila po- zumov, ker meni, da mora Za-trebnih karakov v spremenje- hodna Nemčija, če želi dobiti nem položaju. Zavzel se je za privolitev Sovjetske zveze za »lojalnost nasproti Zahodu«, pač ‘ splošne svobodne volitve, popu-pa je poudaril, da bi morala stiti in spremeniti svojo zunanjo bonnska vlada začeti pogajanja politiko. »Značilno je,« je pri- tudi s Sovjetsko zvezo, ki je prav tako odgovorna za združitev dežele. Ko se je dotaknil razbijanja liberalne krščanske koalicije v Diisseldorfu, je Ollenhauer izrazil prepričanje, da bodo temu zgledu sledile tudi druge pokrajine. Poudaril je, da je to naravna in razumljiva reakcija na poskuse Adenauerjeve Kr-ščanskodemokratske zveze, da bi se sama polastila oblasti v deželi. Vodja liberalcev Dehler je Arabski krogi v Londonu, pri- I izjavil, da je bonnska vlada vseh pominja dopisnik, izražajo čeda- deset let gledala samo na Zahod lje večjo zaskrbljenost nad stališčem Iztaela in sodijo, da je z ukazom o splošni mobilizaciji v Jeruzalemu nevarnost izraelskega napada postala akutna. Z VSEH STRANI SVETA ŠVICA IZSELJEVANJE IZ EVROPE katero je bila včeraj zveza prekinjena. Kaže, da se je podmornica ob določe- j nem času javljala, da pa je bila radio- TURCIJA POSTA PO 20 DNEH Ženeva 25 febr tirnim ' sil, da se bo po uporabi robotov število delavcev znižalo. Zgodilo pa se je nasprotno. Proizvodnja je narasla za 300%, pa tudi šte-vilo delavcev se je povečalo z® kakih 50 %. Vzrok je delno T tem, da je izdelovanje karoserij in šasij avtomatizirano samo delno in da zahteva mnogo več človeške delovne sile. Povečana proizvodnja motorjev in raznih Renaultova vdova je vložila ondan tožbo proti preiskovalnim oblastem, ki so, kakor trdi v njej, leta 1 »44 v zaporu ubile njenega moža Louisa Renaulta, lastnika slovečih avtomobilskih tovarn. S tem se je začela v okviru široke kampanje akcija, katere eilj je rehabilitirati vt-chyjcvca in nemškega kolaboranta, čigar tovarne so med vojno pošiljale na vzhodno fronto motorje za nemške tanke. Nagibi in cilji te kampanje so dokaj jasni: zadostuje opozoriti na vsoto poslovanja največje francoske nacionalizirane indnstrije, ki dMeie leteo »3» milijard frankov. zastareli. Vojna leta z njem proizvodnje« obrabila orodne stroje, firi katerih delata samo dva de-avca. Ves proces proizvodnje svojih motorjev opravlja Renault na 3000 takšnih strojih in se kaže njeno socialistično bistvo? Takšne misli po pravici zanimajo tujega novinarja, ki obišče Dunaj. Bodrilnih znakov je mnogo, zlasti na področju zaščite delavcev. V Avstriji veljajo določbe bolniškega in pokojninskega zavarovanja. Za primer naj omenimo, da je urejeno v Avstriji tudi vprašanje lastništva stanovanjskih hiš. Lastninska pravica hišnih posestnikov (gre seveda za stare hiše) je prav takp stisnjena v ozke okvire, kakor pri nas. Socialistični duh novih avstrijskih zakonov, ki urejajo hišno posest, je nesporen. Čeprav molče, so se ti zakoni naslonili na načelo, da je treba dohodke od stanovanjskih hiš smatrati za klasično vrsto dohodkov, ki jih dobivajo ljudje brez dela, in jih v skladu s tem uporabljati na racionalen in družbeno koristen način. Najemnine za stanovanja in lokale so določene, hišni last- katerih Poslopje danajske Državne opere na Ringu t _____o_________ lastniku del dohodkov, ki jih je kaj prikrite zbadljivosti. Razmiš- j dobil brez dela, je vendar na-ljal sem, kaj bi mu odgovoril, predna zadeva. Poudarjati pa ge-Marsikaj bi mu bil lahko pove- slo: ,Na ves glas zakličimo -daL toda kolikor bi bilo odgo-1 naj živi' za istega hišnega last-vorov, toliko bi bilo zbadljivk. | nika je nekaj, kar nas vleče na-Bila sva blizu Opere. Ozrl sem zaj. Ni namreč vseeno, komu bose na neko še nedograjeno pa-1 mo ob tej ali oni reformi na lačo, okrog katere so bili že od- ' ves glas vzklikali ,Naj živi. stranili oder. Menda so jo šele j odgovora nisem dobil. Pa tu-zdaj spravili pod streho, ker je d; . M;m obmoiknil. Toda čez bila po starem običaju visoko na j ure • m • (junajski znanec njenem pročelju pritrjena z ze- , y kavarni nasmejan dvignil ča-lenimi vejicami okrašena tabla go g konjakom. z n>a^In,omd:onnerndes Roch farl »Torej, zakličiva »a ves glas: den Hausherrn!« «.yi. va/amtrna ^ksiaten- Zakličimo na ves glas: »Naj <=a • A1‘ Je tako v redu?< nik ^l^hko "po svojem preudarku živi hišni lastnik«. »Popolnoma,« sem mu odgo- odpove najemninsko pogodbo, po-1 Pokazal sem znancu to tablo, vonl in mu vrnil nasmeh. povprečna le starost je presegala 20 let Prvikrat so jih »pomladili« takoj po nacionalizaciji, ko so dobile tovarne 6000 novih strojev, kar je zmanjšalo povprečno starost strojnih naprav za pet let. Visoka cena ten iz ZDA uvoženih in samo v dolarjih plačljivih strojev je otežko-čala nadaljnjo obnovo proizvajalnih sredstev, na drugi strani pa v ZDA kupljeni stroji — serijski in univerzalni — niso bili mišljeni izrecno za izdelavo Renaultovih tipov motorjev. Renault je bil primoran prilag'oje-vati jih svojim potrebam in nasprotno, prilagojevati svojo proizvodnjo tovarniškim napravam. Ko je stal pred izbiro, ali naj »izzema- j 2a potrebuje 6000 delavcev. bolJ V nadaljnji avtomatizaciji proizvodnje je Renault vključil v delo še enega robota, katerega naloga je povezati elektromag-netske glave v eno samo verigo ter tako skrajšati in poenostaviti delovni proces. Transporter (ki ga ne smemo zamenjavati s tekočim trakom) povezuje elektro-magnetske glave v celoto. »Glave«, ki delajo docela kot roboti, potiskajo po transporterju obdelane dele drug'a drugi. En sam delavec na čelu in drugi na koncu verige streže robotom, jim daje delo in na koncu prevzema izdelke. Ena veriga elektromag-rietskih glav, sestavljenih iz 52 robotov in 130 kontrolnih postaj samo z dvema delavcema, izdela na uro 35 fregatilih motorjev. »Nadzornik-robot« Razen povečanja proizvodnje z avtomatizacijo delovnega procesa se je zboljšala tudi njena kakovost. Vsakemu »robotu-de-lavcu« so dodelili po enega »nad-zornika-robota«. Skozi njegove »roke« gre vsak izdelani košček ali v proizvodnem procesu storjeno opravilo. Pa tudi te »nadzornike« kontrolira elektronski »ipšpektor«, ki kdaj pa kdaj preveri točnost njihovih ukrepov. S tem, da je avtomatiziral proizvodnjo in kontrolo, je Renault avtomatiziral tudi naprave, ki varujejo delavce prčd nesrečami. Če hoče delavec pognati stroj, se mora postaviti na natančno določeno mesto zunaj nevarne cone. V trenutku, ko svoje mesto zapusti in stopi na ogroženi prostor, se stroj avtomatično ustavi. mehaničnih delov za avtomobil6 je narekovala svoj tempo ključavničarjem, tapetnikom itd. Zato so morali zaposliti na eB> strani več delovnih moči, vtefl) ko jih je na drugi strani precej odpadlo. Cela vojska strokovnjakom Pritisk trga, ki ga Renault n* mogel zadovoljiti, mu še nadalje veleva, naj izpopolni proizvodni proces. Izključna ali postranska naloga cele vrste inženirje^ tehnikov in kvalificiranih de’ lavcev je, da odkrivajo nove možnosti za skrajšanje in zbolj" šanje delovnega procesa. Zato Je Renault zgradil pri svojih tovarnah središče za znanstvene raziskave. V njem proučujejo strokovnjaki uspehe, ki so ji*1 dosegli inženirji, tehniki in kvalificirani delavci. Tisti, katerih predloge sprejmejo, dobe bogate nagrade. Na drugi strani zahteva novi način proizvodnje tudi nov tip delavca, specializiranega dokaj ozko področje. Renault je priredil zadnje čase 24 raznih tečajev, v katerih 70 profesorjev in 80 mojstrov šola nove kadre. Renaultova podjetja so naj" večji in eden najsodobnejših proizvajalcev avtomobilov ne 1? v Franciji, marveč tudi v Evrop1, Nasprotniki nacionalizacije strme spričo uspehov tega nacionaliziranega podjetja. Uspehi, k1 jih je doseglo, zanikajo trditve vseh, ki skušajo nacionalizacij0 prikazati kot usodno za francosko gospodarstvo. Renault je pr' vi, ki je v Franciji upostavil avtomatizacijo ne le v svojih to* varnah, marveč je dal svoje naprave na razpolago tudi drug"?1 proizvajalcem ter tako moderniziral delovni proces in poveča* proizvodnjo v okviru vse Fra°' cije. Bogdan Pešič lXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV> (Od našega stalnega dopisnika) Rio de Janeiro, februarja V začetku svojega potovanja je Kubiček 28 minut zajtrkoval z Eisenhovverjem, ki ga je sprejel kot rekonvalescent v naslonjaču. Po poročilih s Severa jedilni list tega političnega zajtrka ni obsegal nič novega. Ameriški predsednik je načel vprašanja komunistične nevarnosti in brazilskega petroleja, Kubiček pa je sprožil tretjo temo razgovorov — ameriške investicije in kredite Brazilije. Rekel je, da potrebuje njegova dežela za izpolnitev novega programa približno 1.200,000.000 dolarjev tujih sredstev. V New Yorku je čakal predsednika Brazilije razgovor z vodilnimi možmi Wall Streeta in ameriških industrijskih koncernov. Murillo Marokim, znani brazilski novinar, ki je spremljal Kubička na potovanju, je poročal, da je prevladoval na razgovorih petrolej, da so malone vsi ameriški partnerji poudarili mnenje, da je storila Brazilija PISMO IZ RIO DE JANEIRA No vi stiki Brazilije s svetom biček o investiranju v Braziliji za zgraditev novih industrijskih panog. Evropski industrijci so pripravljeni na investicije zato, ker mora nuditi evropski kapital boljše pogoje, da bi v fazi ostrejše konkurence, ki nastaja s pojemanjem »hladne vojne« lahko tekmoval z močnejšim severnoameriškim kapitalom. V Italiji je čakala Kubička novost. Prispela je vest, da je predsednik sovjetske vlade Bul-ganin izjavil, da želi ZSSR upo-staviti diplomatske stike z vsemi deželami Latinske Amerike, da Tik preden je prevzel Kubiček predsedniške posle, je v 24 dneh, če ne računamo obiska v Vatikanu in sprejema pri papežu, prepotoval deset držav in se razgovarjal s šestimi predsedniki republik in štirimi kronanimi glavami ter imel posvetovanja z desetinami nekronanih kraljev ameriške in evropske industrije tef bankarstva. predsedniške posle, je prinesel vest, da je Mednarodna banka sklenila odobriti Braziliji že biček rekel: »Vtis, ki sem ga pr*' nesel z nedavnega’potovanja, Je’ da bomo začeli mi in Sever0' američani novo poglavje spora-/.umevanja nekoliko drugače k*' kor doslej — z manj beseda®?' večjim razumevanjem in večj1' mi uspehi.« jim je pripravljena nuditi tehnično pomoč in dobaviti indu- strijske naprave vseh vrst, med tudi za petrolejsko in- j cfrugim dustrijo. Potem pa je izredna poljska delegacija v Rio de Je-neiru na svečanosti, ko je Kubiček prevzel predsedniške posle, ponudila novem*i predsedniku Brazilije povečanje trgovinske izmenjave na 100 milijonov do- larjev. Vse to ni ostalo brez posledic. P' Podpredsednik ZDA Richard Ni-xon, ki se je mudil v Rio de Ja-neiru, ko je Kubiček prevzel napako, ko je nacionalizirala svojo petrolejsko industrijo, češ da jo sama nikoli ne bo mogla dovolj razviti. Ameriški partnerji so za svoje morebitne investicije zahtevali posamezne gospodarske reforme in mnoga poroštva. Duh po petroleju je spremljal predsednika Brazili je menda tudi v Angliji in na 'Nizozemskem, kjer imata svoj sede^ž »Shell« in »Royal Dutch«. Izginil je šele na naslednji etapi potovanja. Med bivanjem V Nem-, čiji, Franciji na Luksemburškem in v Italiji je govoril Ku- Brazilija je znana po bogatih ležiščih nafte. Zato so se razgovori predsednika Kubička na nedavni poti po tujini v precejšnji meri nanašali tudi na izkoriščanje te dragocene surovine. Na sliki: pogled na petrolejsko polje in čistilne naprave za nafto Pogled na del Rio de Janeira zdavnaj zaprošeno posojilo v znesku 35 milijonov dolarjev za razširitev državnega metalurškega kombinata »Volta Redonda«. S Kubičkom ter njegovimi vojaškimi in gospodarskimi svetovalci je imel dve konferenci, potem pa je izjavil, da je med drugim govoril o »poskusih z infiltracijo neke tuje sile« na latinskoameriški kontinent. V govoru, ki ga je imel v »Volta Redondi« po napovedi novega kredita, je Ku- Čez nekaj dni je Kubiček n povedal tujim novinarjem, da D . merava navezati trgovinske 9 ke z ZSSR, da pu prepušča vP/jj, šanje upostavitve diplomatsK stikov pristojnosti Kongresa. . Vrsta nove dobe v stikih m Brazilijo in zunanjim svetom . se nekoliko odprla. Odpira mladi brazilski orjak in novi v, . ter, ki je zapihal po sprem*®1 splošnega podnebja na sveto vse strani. Jaša Alm>»u AVTOMATIZACIJA INDUSTRIJE V FRANCIJI NE ZAVREČI NAČRTOV ZA UREDITEV OTROŠKEGA OKREVALIŠČA Denar in načrti so zagotovljeni, sporna je le še lokacija na Debelem rtiču v Pri preventivni zdravstveni zapiti je imel RK Slovenije minula leta srečno roko. Med drugim je omogočil letovanje na morju tistim otrokom, ki jih zaradi dokaj šibkega zdravja ni moč sprejeti v običajne kolonije, hkrati pa svoje otroke v teh kolonijah. Iz Dom v Savudriji sedaj ni več podrobnih poročil mariborskega last RK Slovenije. Morali so ga in novomeškega sestanka vidimo, odstopiti republiki Hrvatski, in da smo lahko z rezultati močno tako je že lani vzniknil načrt: zadovoljni. Zdravniki in starši so zgraditi ob slovenski obali novo ugotavljali, kako zelo je otrokom okrevališče in ga postopoma, z koristilo bivanje na morju pod dograditvijo novih paviljonov, Nravstvena indikacija ni zadost- : zdravstveno-strokovnim in vzgo- razširiti tako, da bo od pomlad- "• j- > • j----n—— jiteljskim nadzorstvom. Bolehni nih do jesenskih mesecev prišlo otroci, nekateri so trpeli zaradi : v dom v več izmenah do 2000 rahitisa, drugi zaradi vnetja ušes, otrok, astme, revmatizma, lažjih srčnih motenj, pomanjkanja apetita, NOVO OKREVALIŠČE splošne bolehnosti, nagnjenja do n&> da bi jih na zdravljenje po slalo socialno zavarovanje. V Sa-'mdriji se je zvrstilo od pomladi do jeseni na stotine otrok iz vse Slovenije, ki jih je za letovanje Priporočil RK po zdravnikovem nasvetu in v primeru, ko starši ne bi zmogli stroškov, da bi sami Poslali otroke k morju. Na pobudo Glavnega odbora Naša obala ni dolga in ne BELEŽKA Dokončen razpad Turjaškega gradu prehladov, angin itd., so se po letovanju izredno lepo popravili in kdove kako raznolika, vendar pa bolj ali manj brez bolezni pre- j so po vsestranski strokovni pre- __________________stali letošnjo zimo. Le v posamez- , soji ugotovili, da bi Debeli rtič, v s° organizacije RK ta mesec skli- , nih primerih so zdravniki pripo- morje pomaknjen zemeljski jezik nale sestanke s starši, ki so imeli I ročali ponovno bivanje na morju, južno od Kopra, vsestransko od- govarjal. Okrevališče bi zgradili na prisojni strani, da bi ga bilo moč koristiti od zgodnjih pomladanskih do poznih jesenskih mesecev, obala je plitva in lahko dostopna. Že marsikak lep načrt je bilo treba začasno odložiti, ker je glavno težavo predstavljalo pomanjkanje denarnih sredstev. Tako pa ni z zamislijo Debelega rtiča in otroško kolonijo. Zavodi za socialno zavarovanje po okrajih so domala brez izjeme pogodili veliko korist, ki bi jo imeli od takega okrevališča, zaradi česar so Rdečemu križu tudi sporočili takojšnjo pripravljenost, da odstopijo za okrevališče del sredstev v glavnem iz sredstev za preventivno varstvo. Dobro vedo, da bi s tem nič koliko otrok očuvali pred resnejšimi boleznimi. Damo denar, tako so javljali močnejši okraji in projektanti so se lotili izdelave načrta po navodilih strokovnjakov in RK. Denar bi bilo moč dobiti, načrti so v glavnem izdelani, treba bi bilo začeti z delom, da bi Debeli rtič Res je, da moramo reševati tonogo bolj nujnih stvari, da ne bi bilo odveč, da razmislimo tudi °,tem, da nekateri gradovi, ki sodijo med zgodovinske spomenike, Oezadržano razpadajo. Pri tem se o° treba odločiti, ali naj prepustimo takšne gradove dokončnemu tazpadanju, ali pa se jih izplača festavrirati. Tak primer je s Turjaškim Sradom, ki je spomenik fevdalizma, bojev s Turki, protestantizma [n NOB. Tu je bila Trubarjeva kapela, v gradu se je nekaj časa skrival Jnrij Dalmatin pred gonjo Pfotireformatorjev. V narodnoosvobodilni borbi so tu doživeli enega izmed odločilnih porazov ostanki belogardistov, ki so se ob kapitulaciji fašistične Italije za-tekli za grajske zidove. V turjaški soseščini so rojstni kraji Primoža Trubarja (na Rašici), Frana Levstika (v Retjah) in Josipa Stritarja (v Podsmreki). Turjak nna ugodne smuške terene, bogata lovišča razne divjadi, do ^namenite Taborske jame ni tako hudo daleč, kraj pa bi prišel v Poštev tudi kot klimatsko okrevališče. Kraj bi imel torej zelo Ugodne pogoje za razvoj turizma, *e bi restavrirali grad. Seveda pa samo kulturno-zgo-dovinske znamenitosti in ugodni ® p.o,d bito P red dnevi sem bil priča naslednjemu dogodku. V podjetju se je večkrat pri-merilo, da svojih izdelkov niso Proizvedli pravočasno. Zaradi le9a so se kupci po pravici pritoževali. Podjetje izdeluje namreč jake predmete, ki morajo biti ‘včno takrat in takrat izdelani, Stcer hitro zastarijo in s tem povzroče precejšnjo škodo. , Ugotovili so, da je bil nekoj-Tat vzrok zakasnitvi v tem, ker s° zaposleni zamujali službo za-T(ldi popivanja, oziroma niso V^ogli zaradi pijanosti tako okret-^ in naglo delati, kot zahteva Proizvodni tempo. Poklicali so prizadete delavce v pisarno. Vodja obrata jim je Začel govoriti, da podjetje ne [Pore trpeti škode, ki mu jo de-,)o zaradi popivanja. Govoril je n govoril. Drugih sploh ni pustil 0 besede. Začel je ponavljati že ®Uoje uvodne besede, glas mu je Postajal vse močnejši. Kar deset-*rat je povedal, da ne smejo ho-jUti v službo pijani, prav tako pa Udi ne zamujati dela. . Pogledal sem ga v oči, pogledi njegove roke, s katerimi je ,Se bolj tolkel po mizi, nekoliko vij sem prisluhnil njegovemu »asw. ki je postajal vse bolj ren-Videl sem, da je pijan, da jju alkohol vse bolj sili v glavo. 0 mojem mnenju je pred se-!j®nkom stopil v gostilno, da se krepča za govor proti posledicam ,lianosti. Ko je odhajal s sestan->®> smo videli, da se ga je po-eno nadelal. (, Kaj so si ob vsem tem mislili j/ti, ki so bili zaradi popivanja >’"Itizirani? Prav gotovo nekaj ta-jBa: zakaj mi ne smemo piti, on J* lahko? Zakaj nas kritizirajo, .3esra pa ne? Zakaj nas v pija-črn stanju kritizira zaradi pitja? so merila za nas druga kot njega? l, Mislim, da moramo proti vsem, .Zamujajo zaradi pijanosti, ostro Ropati; pijanim ne smemo do-f hti, da bi sploh bili na svojih N>!j mestih (ker zaradi ne- žnosti lahko ponesrečijo sebe ^ Pa povzroče okvare na strojih) .toda to mora veljati za sleher-i,.®0 uslužbenca, od nekvalifiri-i hega delavca pa do direktein k Pran tako pa je popoln'"" • LPtoffoče, da bi nam pijanci Utali, naj ne pijemo. C. naravni pogoji ne bi privabili turistov. Pri obnovi gradu bi bilo treba v njem ali v neposredni bližini urediti ustrezen gostinski obrat z restavracijo in tujskimi sobami, to gostinsko podjetje pa naj bi se morda oskrbovalo z lastnega posestva. Tako bi turistični objekt postavili na lastne gospodarske noge in mu omogočili samostojno gospodarsko življenje. Restavriranja bi se bilo najbrž moč lotiti le postopoma, saj bi zahtevalo precej sredstev, toda nedvomno bi lahko računali tudi na aktivno sodelovanje krajevnih činiteljev, ki bi se za stvar gotovo zainteresirali, saj bi pomenila dokajšnjo gospodarsko pridobitev za ves kraj. M. Z. To in ono IZ DOMOVINE Predlaganih je 6 milijard investicij v naših Inkah. Komisija za pomorstvo Sabora LR Hrvatske je proučila stanje naših pomorskih luk in predlagala za prihodnja leta za 6 milijard din investicij v naših lukah, predvsem na Reki. Lanski blagovni promet na Reki je dosegel rekorden obseg "5,56 milijona ton, to je za 1,5 milijona ton več kakor v letu 1913, ko je bil zabeležen največji promet. Ta velik promet pa je bil dosežen, čeprav še ni obnovljen prostor za pristajanje štirih oceanskih ladij in je tudi prostor za vskladiščenja manjši za 6 skladišč v primeru z letom 1913. Samo promet pšenice in premoga za kok-sanje je lani dosegel 1,5 milijona ton. Razširiti bo treba tudi železniško vozlišče na Reki, kjer je bilo lani z velikimi težavami iztovorjenih oziroma natovorjenih dnevno 1200 do 1500 vagonov blaga. Na ladji »Sarajevo« je počila glavna gred. Čezoceanska motorna ladja »Sarajevo« je s tovorom bombaža iz Egipta m južnega sadja iz Cipra v bližini grške obale zašla v hud vihar. V boju z razburkanim morjem je počila glavna gred, tako da ladja ni mogla več voziti. Ker je vrh tega veter gnal ladjo proti obali, je bila nevarnost, da se razbije ob pečinah. Na klice SOS se je najprej odzvala naša manjša ladja »Sava«, pozneje pa še prekomorska motorna ladja »Učka«, ki je privlekla ladjo »Sarajevo« v reško luko. Promet in turizem na Zagrebškem velesejmu. Uprava Zagrebškega velesejma je predlagala podjetjem železniškega, pomorskega, rečnega in cestnega prometa, kakor tudi turističnim zvezum naj bi na velesejmu zgradili poseben paviljon za promet in turizem. Po proračunu uprave bi veljala gradnja tega paviljona kakih 200 milijonov dinarjev. 5000 živih zajcev za izvoz. Da bi po hudi epidemiji med zajci obnovile njih zaroa, so lovske organizacije v Franciji primorane uvažati žive zajce in jih spuščati v lovišča. Na področju Srbije so ta mesec za izvoz v Francijo nalovili okoli 5000 živili zajcev in jih večidel že izvozili. Izvoz posreduje izvozno podjetje »Panonija«, ki organizira lov, pregled živali po veterinarju in prevoz v Francijo. Po naročilu iz Francije morajo pošiljke obsegati dve živi zaklji na enega živega zajca. Izvozno podjetje dobi za vsakega zajca 15 dolarjev, po odbitku stroškov v zvezi z izvozom pa prejme društvo za živega zajca okrog 6000 din. Natron papirja bo dovolj. Letos bo delala s polno zmogljivostjo tovarna sulfatne celuloze in natron papirja v Maglaju. Naša država bo tako dobila 2400 ton celuloze in 2200 ton natron papirja na leto. Vrednost celotne proizvodnje bo okoli 5 milijard dinarjev. Natron papirja ne bomo več kupovali v tujini. V tovarni bodo izkoriščali lesne odpadke, ki so bili doslej le za kurjavo. Odlok o prispevku za stanovanjsko izgradnjo. Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o nižji stopnji prispevka za stanovanjsko izgradnjo za zadružne in kmetijske organizacije. Po tem odloku bodo kmetijska posestva, kmetijske zadruge tipa delovnih zadrug in ribarske zatiruge, pa tudi ekonomije kmetijskih zadrug in druge kmetijske organizacije plačale 2 odstotka prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Na Ilrvatskem bodo zasejali letošnjo pomlad 50.000 ha z hibridno koruzo. To so poudarili na sestanku kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov zadružnih organizacij in žitnih fondov s področja LR Hrvatske. Volkovi so raztrgali lovca Mileta Erni-ča, 35-letnega kmeta iz vasi Tinje pri Biogradu. Ernič je šel lovit divje race. in ko je čakal v zasedi, ga je napadlo krdelo lačnih volkov. Ko se Ernič z lova ni vrnil, so ga šli iskat. Ob jezeru, kjer je bil v zasedi', pa so našli le puško, škornje in krvave madeže na snegu. Vsako tretje gospodinjstvo v Užicki Požegi ima radio aparat. Pred vojno je bilo v tem kraju le 25 radijskih sprejemnikov. lahko čimprej sprejel na letovanje prve varovance. Pomlad je pred vrati, na obzorju pa se je pokazala ovira, za katero pa upamo, da ne bo nepremostljiva. DELJENA MNENJA Čeprav je namreč Svet za urbanizem LRS priporočil Svetu za urbanizem okraja Koper predlog, da uporabi RK Slovenije 15 ha zemljišča na Debelem rtiču za otroško okrevališče, in sicer tako, da bi bilo zazidanih 5 ha zemljišča, ostalih 10 ha pa zavarovanih v zdravstvene namene, se je stvar pri urbanistih v Kopru ustavila. Pravijo, da imajo v načrtu cesto ob obali, razen tega pa bi za okrevališče morali žrtvovati precej plodne zemlje. V odgovor na to lahko RK pojasnjuje le to, da bi plodno zemljo okrog poslopij izkoristili za oljčne nasade, kar se tiče pa načrta glede ceste, std na tehtnici dva problema. Tu so potrebe turizma in potrebe preventivne zdravstvene zaščite naših najmlajših. Težavno je posegati v spor, oziroma bolje v deljena mnenja, kjer imata nedvomno delno prav obe strani. Vendar bi se dalo nekaj stvari pripomniti. Kar se tiče turizma, je na naši slikoviti obali vse do južnega Jadrana še tisoč in tisoč neizkoriščenih možnosti, kjer bi lahko tujci in domačini preživeli dopust. Otroškega okrevališča pa bi ne bilo mogoče urediti zaradi dolgega prevoza v kakšnem oddaljenem predelu, temveč bi bil ta del obale, kar se tega tiče, najprimernejši. Nedvomno bi se dalo s tesnim sodelovanjem doseči, da ne bi bil prevelik del obale izločen in neuporabi jiv za ostalo prebivalstvo. Go-j voriti podrobno o tem, kolikega pomena je za očuvanje zdravja mladine . okrevališče, kakršnega ima v mislih RK, pa bi bilo tudi odveč. Za to je najboljši dokaz pripravljenost okrajev, da ureditev okrevališča podpro s trdnim prepričanjem, da bo denar resnično naložen v korist skupnosti in tistih otrok, ki so potrebni pomoči družbe in za katere smo odgovorni glede na njihovo zdravo rast in razvoj. S teh vidikov moramo gledati na to stvar, hkrati pa ne smemo pozabiti, da čas beži in da bi bilo škodljivo sleherno zavlačevanje načrta, za katerega se je zavzela večina naših okrajev. M. N. , '"N Bernardo Strozzi (1581—1644): Igralec na lutnjo Pred koncem razstave »Od Tiziana do Tiepola« Odprta je le še danes, v nedeljo, in jutri, v ponedeljek 27. febr., ko se nepreklicno zapre Redko katera umetnostna prireditev je doslej zbudila tolikšno zanimanje v naši javnosti, kakor ta edinstvena revija najslavnejših beneških mojstrov od XVI. do XVIII. stoletja. Saj ni čudno, da je ta razstava, ki predstavlja mojstrovine največjih svetovnih umetnikov, kakor so Tizian, Palma Vecchio, Tintoretto, Guardi, Tiepolo in še cela vrsta drugih, privabila ljubitelje klasične umetnosti. Doslej je to znamenito revijo beneške umetnosti obiskalo nad 12.000 oseb. Prav tako so bila deležna nenavadno mnogoštevilnega obiska tudi strokovna vodstva, ki jih je bilo doslej na željo ko- , lektivov in baznih skupin prire-: jenih že precej nad 20. Tudi vsa tri javna predavanja naših zna-l nih umetnostnih strokovnjakov ' (dr. Em. Cevc, dr. Iz. Cankar in dr. Fr. Stale) so bila zares odlično obiskana in so poslušalcem nudila nadroben vpogled v delo in razvoj klasičnih beneških mojstrov. Ker se morajo sredi prihodnjega tedna umetnine že vrniti na svoje stalno mesto na Dunaju, kjer vise v zbirki največjih umetnin, ki .jo hrani sloveči Kunst-historisches Museum, bo pri nas razstava zaprta nepreklicno v ponedeljek, dne 27. februarja. PRVE IZKUŠNJE IN USPEHI komunalne ureditve v novomeškem okraju Občinski sveti se razvijajo v pomembno organizacijsko sredstvo za vključevanje državljanov v delo ljudskih odborov Romunska sindikalna delegacija v Muzeju NOS Izredno zanimanje za naš osvobodilni boj Na obisku v Sloveniji si je ro- teljev naše ljudske revolucije, munska sindikalna delegacija pod Najbolj pozorno so si ogledovali vodstvom Georgija Apostola, čla- razne listine, ki dokumentirajo na politbiroja romunske delavske posamezne akcije ter pri tem po-partije in predsednika Zveze sin- ! udarili njegovo dokumentarno po-dikatov Romunije, ogledala v pe- membnost. tek popoldne Muzej narodne osvo- Svoje vtise so obširno opisali boditve LRS. V delegaciji so še i v zastopnik sindikata prosvetnih delavcev, sindikata kovinarjev, direktor socialnega zavarovanja LR Romunije, pomočnik glavnega urednika sindikalnega glasila Romunije in drugi ugledni sindikalni funkcionarji. Delegacijo je spremljal predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf. Muzej NOB je romunskim gostom razkazal direktor Milan Bevc. Zanimali so se za razne značilnosti našega osvobodilnega boja: za vlogo Partije, za razvoj oboroženega boja; osvobodilnega tiska, občudovali so množično udeležbo ter junaštvo našega ljudstva v osvobodilnem boju. z zanimanjem spremljali razve ljudske oblasti ter občudovali I organizacijske sposobnosti vodi- spominski knjigi obiskovalcev, V novomeškem okraju je enajst občin. Po številu prebivalstva je največja novomeška (okrog 22.800 prebivalcev), najmanjša pa semiška občina, ki šteje komaj okrog 3700 prebivalcev. Aktivnost posameznih občin je različna, opaziti pa je, da so nekatere občine po svoji gospodarski moči dokaj šibke in se bodo zato težko učinkovito razvijale. Pri Okrajnem ljudskem odboru je 11 svetov ter 38 komisij, v katerih sodeluje razen odbornikov okrog 300 državljanov. Pri nekaterih občinskih ljudskih odborih je svetov celo več kot pri OLO. Sestav svetov pri občinah je, v splošnem vzeto, razmeroma dober, v nekaterih primerih pa celo boljši kot sestav občinskega ljudskega odbora. Politične organizacije v občinah smatrajo občinske svete kot zelo pomembno organizacijsko sredstvo za vključevanje državljanov v delo ljudskih odborov, zato so v nekaterih primerih zagotovile, da so prišli v svete celo sposobnejši ljudje kot v občinski ljudski odbor. Ti sveti so v splošnem zaživeli in že obravnavajo svoja delovna področja. Lovijo pa se še okrog vprašanj, kje naj bi dobili sredstva za uresničevanje svojih programov (to velja deloma tudi za nekatere svete pri OLO), premalo pa so še usmerjeni v iskanje, odpiranje in krepitev virov na domačem področju. Okrajni sveti nudijo občinskim svetom pomoč z instruk-cijami, vendar jih nekoliko ovira to, da okraj nima na razpolago dovolj finančnih sredstev za pogostejše obiske članov okrajnih svetov na sejah občinskih svetov. Uslužbenski aparat OLO je, čeprav ni zadostno zaseden, v glavnem na tekočem z delom. Težje pa je na občinah, kjer zelo primanjkuje strokovnih uslužbencev (glede tega so na boljšem le v novomeški in črno-meljski občini). Okrajni uslužbenci nudijo občinskemu aparatu pomoč na dva načina. Pri obiskih na občinah inštruirajo tamkajšnje uslužbence, v mnogih primerih pa sami opravljajo nekatere operativne naloge občinskega aparata. V nekaterih občinah opravljajo posamezni referenti delo za več referatov hkrati, zaradi česar trpi kvaliteta. Pomanjkanje strokovnih uslužbencev dokaj ovira delo svetov in komisij, ker premaloštevilen aparat ne more pravočasno pripraviti raznega gradiva (analiz itd.). Najhuje se čuti pomanjkanje strokovnih uslužbencev v finančni službi, ki jo na nekaterih občinah opravljajo kar tajniki. Nekatere inšpekcije reagirajo le na konkretna opozorila s terena, ker se še ne morejo sistematično lotiti svojih nalog. Zbor proizvajalcev pri OLO se uveljavlja ne le kot gospo-1 darski ampak tudi kot politični I činitelj. V zadnjem času je na sejah razpravljal in zavzel sta-! lišča do nekaterih vprašanj, ka-1 terih razjasnitev so zahtevale i množične organizacije. Vrzel pa j ie v tem, da odborniki zbora pro- j izvajalcev nimajo dovolj stika s svojimi volilnimi enotami, mar- j več se v glavnem omejujejo le na ! kontakte z ljudmi v podjetju, kjer so zaposleni. V gospodarsko manj razvitih občinah se sicer še ne pojavljajo zahteve po občinskih zborih proizvajalcev, vendar vse kaže, da bi bili le-ti potrebni tudi v kmetijskih občinah, kjer bi pomagali razvijati socialistične odnose na vasi. GIBCNEJSE IN CENEJŠE UPRAVLJANJE Zanimiva je ugotovitev, da ljudje čedalje manj hodijo na okraj, zato pa čedalje bolj urejajo svoje opravke na občinah. To kaže, da se celo gospodarsko nerazvite občine iz dneva v dan boli uveljavljajo kot osnovne po-litično-teritorialne organizacije samoupravljanja. Hkrati postaja okraj vedno bolj planski, koordinacijski, usmerjevalni organ na svojem področju. Prav tako je zanimivo to, da občine kljub temu, da je njihov aparat nezadosten in še ne uvež-ban, mnoge stvari hitreje rešujejo, kot jih je mogel okraj. Probleme rešujejo tudi bolj gospodarnostim Ko je o podporah dijakom odločal okraj, ki je občine samo vpraševal za njihova mnenja, so mu občinski ljudski odbori v večini primerov odgovorili: »Prošnja N. N. se priporoča!«. Odkar pa je to delo prišlo v pristojnost občin, le-te skrbno obravnavajo vsako prošnjo za podporo oziroma štipendijo ter neutemeljene prošnje odklanjajo, dijakom, ki so res potrebni materialne pomoči, pa bolj pomagajo. Na ta način so občine prihranile že precej sredstev. Do konca decembra so v novomeškem okraju izvolili 123 kra-tovnih odborov, 17 pa jih volijo te dni. Nekateri krajevni odbori so pokazali razveseljive pobude ~.a vzdrževanje komunalnih objektov. zlasti za popravilo vaških noti, ki kmete najbolj žulijo. Zlasti uspešno delajo nekateri tisti krajevni odbori, ki so jim občine dodelile nekaj namenskih sredstev, ki jih ti odbori uporabljajo tako, da večkratno povečajo njihovo vrednost, ker mobilizirajo volivce tudi za prostovoljno delo. sami priskrbijo razno gradivo in podobno. M. Z. Vgoriškem okraju popijejo preveč alkohola Alkoholizem se nevarno širi tudi med mladino — V Gornji Vipavski dolini popijejo doma eno tretjino celotnega pridelka vina — Proti temn nevarnemu družbenemu zlu je potreben bolj sistematičen boj oblasti, raznih organizacij in posameznikov Na Goriškem, ki je znano vinorodno področje, je pijančevanje žal prešlo že v tradicijo, ki se zadnja leta vedno bolj širi tudi med mladino. Razen pijančevanja pije na dan povprečno 2 litra, češ, da sicer nima dovoljne moči za delo. Ce računamo liter po 150 dinarjev, tedaj ^popijejo samo v gornji Vipavski dolini vsako leto iz »navade«, ki je v nekaterih globoko ukoreninjeno, je v okraju tudi precej kroničnih alkoholikov in takih, ki so na najboljši poti, da to postanejo. Sploh je to postal težak socialno-družbeni problem, ki pa proti njemu odgovorni organi in razne organiza-. cije doslej niso podvzeli neke sistematične, načrtne in enotne akcije. O potrebi odločnejšega boja zoper pijančevanje najbolje go- Kar g a s koprskih cest ni odnesla burja, ga morajo skidati pridne roke vina za 75 milijonov dinarjev. V desetih mesecih lanskega leta je poraba alkoholnih pijač na enega prebivalca znašala 151 litrov vina, 0,41 žganja in 0,31 raznih likerjev. Kroničnih pijancev je v gornji Vipavski dolini registriranih 32, največ med delavci, ki delajo v proizvodnji. Pri LIP v Ajdovščini od skupaj 363 zaposlenih samo 76 njih ne uživa alkohola, vtem ko ga ostali popijejo od pol litra do dveh litrov dnevno. Pri' bližno ena četrtina uživalcev at vore pričujoči podatki, ki pa še ______________________ zdaleč niso popolni. Dr. Dietz iz j kohola dela pri strojih. Zaposleni Ajdovščine navaja v nekem poro- j v tem podjetju popijejo letno čilu, da v gornji Vipavski dolini j 65.151 litrov vina v vrednosti več od celotnega pridelka okrog j ko 10 milijonov dinarjev. 15.000 hektolitrov vina, popijejo letno 5000 hektolitrov oziroma eno tretjino. Kmečki delavec ga po- Iz razidlt krajev Anketa med šolsko mladino v nekaterih šolah na področju gornje Vipavske doline kaže, da je abstinentov največ 37,5 odstotkov, medtem ko vsi ostali učenci uživajo alkohol pri jedi ali ob drugih priložnostih. Pri okoli treh odstotkih otrok je spričo preveli-uživanja alkohola opaziti Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta Jeseniške Zele- . žarne so mnogo razpravljali o nad- i Kega urnem delu, ki bremeni plačni sklad, i znake duševne zaostalosti. Govorili so tudi o popravkih in do-i . , ,.________________ . polnilih tarifnega pravilnika, ki stre- i Morda se bolj porazne Ugoto-mi za tem, da bi bili železarji pravilno j vitve O škodi in posledicah pijan-nagrajevani. Za eno petino delavcev i če vanj a zasledimo V rudniku ži- v Železarni so predlagali višje plače. ' »t.,,____ , V Železarni ulivajo nova kvalificirana 1 srebra V Idriji. Tu SO V zad- delovna mesta, uvesti pa bo treba tudi j njih petih letih izgubili skupaj četrto izmeno, posebno v obratih, 576 delovnih dni zaradi pijanče-kjer teče delo neprekinjeno. Zato se • bo plačni sklad v Železarni povečal! ^anja, mnogi delavci pa SO spn- na leto približno za 20,000.000 din. Na zasedanju delavskega sveta so tudi menili, da bo treba stremeti za tem, da bodo povečali dosedanji odstotek normiranih delovnih mest od 49 odstotkov na 60 odstotkov. ž. ★ Mestni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov na Jesenicah se pripravlja na redni letni občni zbor, ki bo 2. marca. Minulo leto so posvetili posebno skrb vključevanju vojaških vojnih invalidov v organizacijo. Z. ★ Letos bo dokončala Železarna Jesenice dva velika stanovanjska bloka, v katera bo investirala več ko 115 milijonov dinarjev. Stanovanjske bloke bo gradila tudi železnica. Zasebniki pa bodo v mejah možnosti gradili eno- ali dvostanovanjske hišice. * Občinski sindikalni svet na Jesenicah je nakazal na zadnji seji iz svojih sredstev 100.000 din za postavitev spomenika NOB na Jesenicah in 50.000 dinarjev za pomoč ponesrečencem v Mavrovem. Z. ★ Na osnovni šoli v Doliču se je spet pričel redni pouk, ki je bil zaradi izrednega mraza začasno ukinjen. Zaradi hudega mraza so morali zapreti šolo v marsikaterem kraju slovenjegraškega okraja. * V okolici Slov. Konjic je še precej zamočvirjene zemlje. V zadrugi razmišljajo tudi o tem, da bi je letos osušili kakih 30 hektarov. Zamočvirjena področja nameravajo osuševati tudi v sosednjih krajih, zlasti v Zrečah, kjer so nekaj zemlje že osušili. F. J. * Nedavno je imela SZDL. na Pragerskem letno skupščino. Zal je bila udeležba zaradi slabega vremena bolj slaba. V referatih le bilo tudi ugotovljeno, da se je SZDL premalo zanimala za delo organizacij in društev. Govora ie bilo tudi o brivnici, ki jo je Sanitarna inšpekcija zaradi nezadostnih naprav zaprla. čo prevelikega uživanja alkohola oslabeli oziroma si nakopali razne bolezni. Podobne podatke o posledicah alkoholizma bi lahko navajali tudi za ostala področja okraja, kjer marsikje zaradi tega družine alkoholičarjev trpijo pomanjkanje in bedo, družba pa od j takih ljudi nima nobenih koristi. Ustrezni podatki za leto 1955 še niso v celoti zbrani in obdelani, zato o porabi alkoholnih in brezalkoholnih pijač v goriškem okraju navajamo podatke za predlansko leto, ki so tudi lani ostali približno enaki. Po teh podatkih so popili 27.577 hektolitrov žganih pijač v vrednosti 438 milijonov din in le 3616 hektolitrov (skupaj s sodo in jabolčnikom) brezalkoholnih, za 32 milijonov dinarjev. Navedeni podatki in ugotovitve so samo delni prikaz posledic alkoholizma, ki so občutne na raznih področjih začenši od gospodarstva do revščine in raznih bolezni posameznikov. Zato je kot že poudarjeno v uvodu, temu družbenemu zlu treba napovedati neizprosen in sistematičen boj ter pijančevanje čimbolj omejiti. Razen preventivnih ukrepov bi za omejitev alkoholizma morda kazalo sprejeti odlok o obveznem prijavljanju kroničnih pijancev, le-tem pa bi morali v ustreznih zavodih in ustanovah omogočiti zdravljenje. Morda bi kazalo ustanoviti tudi okrajno ambulanto za alkoholike. Za to pa bi mo- rali razumljivo vzbuditi zanimanje najširše javnosti prek raznih predavanj in drugih oblik propagandnega dela. Dalje bi bilo treba nuditi vso pomoč okrajnemu centru za pospeševanje gospodinjstva v prirejanju praktičnih strokovnih tečajev za pravilno uporabo sadja ter zagotoviti slednjega v zadostnih količinah po zmernih cenah. Še bolj bi bilo treba omejiti točenje alkoholnih pijač mladoletnikom in skrbeti za dosledno izvajanje tozadevnih predpisov. Gmotno osnovo za boj proti alkoholizmu tvori poseben sklad iz 5-odstotnega prometnega davka na žgane pijače. Vsi občinski Finančna inšpekcija naj bi tudi poučevala «• Okrajni ljudski odbor Murska Sobota je na skupni seji obeh zborov, ki je bila v četrtek, razpravljal o poro; čilih sveta za šolstvo in finančne inšpekcije. Odbornik1 so odobrili doslejšnje delo obeh organov, med razpravo pa so tudi predlagali, kako bi bilo treba nekatere stvari izboljšati ljudski odbori, ki tega dodatnega I na seji potrjena ustanovitev skla-davka niso predpisali, naj bi to | da za varstvo otroka in imenovan čimprej storili. V goriškem okraju znaša ta sklad po nepopolnih j je občinski odbor potrdil več no-podatkih okoli milijon dinarjev, j vih imenovan;, odlokov ter pred-M. D. i pisov. -mr V Ptuju so sprejeli pravila potrošniških svetov V četrtek 23. t. m. je zasedal občinski ljudski odbor ptujske občine in sprejel več važnih sklepov in odlokov. Na seji so bila potrjena tudi pravila potrošniških svetov pri trgovskih organizacijah. V teh dneh so bili izvoljeni potrošniški sveti pri vseh delikatesnih trgovinah v Ptuju in pokazala se je potreba po pravilih, ki predpisujejo dolžnosti in pravice svetov. Med važnejšimi skle- Ei je bila tudi razširitev odlokov ivšega mestnega ljudskega odbo-j Finančna inšpekcija je lani od- j temveč bi bilo bolje, če bi na se- ra na področje nove ptujske obči- krila mnogo nepravilnosti. Manj- ' dežih občin ustanovili knjigovod' ne, upoštevajoč pri tem nove še prekrške je odpravljala sama, j ske zavode, ki bi opravljali usl*' predpise o pristojnosti občinskih1 večje pa je prijavila pristojnim — — — Ijudskih odborov. Ljudski odbor organom. Toda nekateri kolektivi jc sprejel tudi sklep, da se Okraj- niso dovolj resno odpravljali na-no gledališče preimenuje v Mest- pak, na katere jih je opozorila no gledališče Ptuj ter imenoval finančna inšpekcija. Nekateri upravne odbore Mestnega gleda- manjši kolektivi še nimajo ureje-lišča, Študijske knjižnice in Mest- nega knjigovodstva, ker ne mo-nega arhiva. Mlekarni v Ptuju je rejo dobiti strokovnih moči. Ker pa tako stanje omogoča razne nepravilnosti in okoriščanje posameznikov, je finančna inšpekcija predlagala občinskim ljudskim upravni odbor sklada. Razen tega odborom likvidacijo takih obra-•_ i.: -ji x 3:i x _» kar pa -e nj jzvecjeno v raz- pravi so ugotovili, da likvidacija ne bi bila povsod upravičena, bil odobren odkup vseh vrst mlečnih izdelkov. Razen tega je bila Z letne konference E rudnika Velenje Organizacija ZK rudnika Velenje je imela nedavno redno letno konferenco. Sekretar organizacije tov. Tekavc je obširno poročal o delu organizacije. Le-ta je imela deset delovnih sestankov. Na njih so obravnavali predvsem vprašanja, ki zadevajo rudnik. Razen tega so organizirali tudi 14-dnevni seminar, na katerem so se komunisti seznanjali s tekočimi i problemi. Organizacija ZK je tudi I močno pomagala »Svobodi« organizirati splošno izobraževalni tečaj za delavce, ki se je že začel. Iz obširnega poročila je mogoče sklepati, da je organizacija ZK v tem podjetju prva uresničevala in uveljavljala smernice VI. kongresa ZKJ. Na sestankih so razpravljali o delavskem samoupravljanju, o proizvodnji rudnika, dopolnilnih volitvah v LO MO Velenje, o gospodarskih problemih rudnika, o delu komunistov v množičnih organizacijah in drugem. Za izboljšanje dela bodisi v gospodarskem kot kulturno političnem življenju Velenja je potrebna aktivnost prav vseh komunistov. Po sekretarjevem poročilu se je razvila živahna razprava. Govorili so o delu množičnih organizacij in o drugem. Predlagali so, naj bi na seminarje Zveze komunistov povabili tudi vse nadzorno osebje iz rudnika. Nato so izvolili nov sekretariat in delegate za občinsko konferenco ZK. Ob koncu so na podlagi razprav in poročila sprejeli nekaj pomembnih sklepov za bodoče delo. V. S. Dramska sekcija DPD Svobode v Velenju je uprizorila že šestkrat opere-to »Pri treli mladenkah« s priljubljeno kopača in kopača. Tudi ti tečaji so dobro obiskani. * V Velenju prireja Ljudska univerza tudi redna štirinajstdnevna predavanja i iz vseh panog našega življenja. Za soboto, 3.^ marca je povabila tov. Dolinarja, člana Mestnega gledališča iz Celja, ki bo v »Večeru umetne besede« podal nekaj odlomkov iz slovenske knji- Iz Slovenske Bistrice Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo tovarne Impol v Slovenski Bistrici je imelo te dni svoj peti redni občni zbor. Društvo ima štiri operativne desetine, ki so lani opravile okrog 7000 prostovoljnih ur, bodisi da so gasile požare, opravljale požarno varnostno službo ali pa imele vaje. Društvo ima dve brizgalni z vsem potrebnim za gašenje. Ima tudi tipiziran avtomobil. Društvo je lani razvilo prapor. Ker dela podjetje v treh izmenah, je v vsaki izmeni v službi ena desetina. Društvo ima pa tudi svoje težave: nima svojega doma, kjer bi lahko dobro shranjevali orodje. Tudi dobri hplinskih mask nimajo. Tako so bile na občnem zboru nakazane razne pomanjkljivosti, navzoči so pa izrazili željo, da bi jih kakorkoli odpravili. Ob koncu so sklenili, da bodo tudi v bodoče sodelovali z vsemi sosednimi gasilskimi društvi. Organizirali bodo tudi tečaje za člane delovnega kolektiva, tako da bodo znali vsi ravnati z manjšim gasilskim orodjem. S. F. Si?-'; ■ji it VELENJE Schubertovo glasbo. Gostovanje v Šoštanju v nedeljo, 19. t. m., je pokazalo, da je igra ljudem pri srcu, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano Doma Svobode. Režijo je uspešno izvedel tov. Maks Mavec. Igra je bila izvedena skladno, mirno lahko trdimo, da predvajana opereta po zahtevnosti presega meje amaterskih odrov in je zato uspeh prirediteljev tembolj hvalevreden. Ista družina pripravlja za letošnjo sezono kar lep program. Po zelo uspeli predstavi »Princeska in pastirček«, ki jo je za velenjske malčke pripravil tov. D. Tratnik, bomo v začetku marca gledali »Mladost pred sodiščem« v režiji tov. E. Laznika, še isti mesec pa veseloigro »Za stanovanje gre«, ki jo pripravlja tov. G. Verdelj. V novi obdelavi pripravlja tov. Mavec že pred leti igranega »Stiimondskega župana«, ki mu bo sledil »Veseli večer« v pripravi D. Tratnika in H. Dermolja. To bo revija prigod in dovtipov iz rudarskega življenja, zajeta v prijetne akorde domačega prkestra. Na programu je še »Begunka«, pravlja za oder tov. M. Veble-konec letošnje sezone pa nam ki jo pripravlja tova, za konec ] bo tov. Z. Furlan grofe«. pripravil »Celjske Ljudska univerza uspesno deluje že nekaj let pod vod- Velenju, ki stvom prof. šmajsa kot sekcija DPD Velenje, je organizirala splošno izobraževalni tečaj. Prvotno se je prijavilo nad 200 interesentov, končno pa se je ustalilo število pri 85. Ti kandidati so razdeljeni na dva razreda in imajo reden pouk dvakrat tedensko. Splošni predmeti, specialni predmeti iz rudarstva, moralne vzgoje in higiene bodo predmeti razprave, s katerimi se bodo morali seznaniti mladi rudarski delavci. Mimogrede naj omenimo, da so v okviru uprave rudnika tečaji kot priprava za opravljanje izpitov za naziv učnega ki ževnosti. To bo novost za Velenje, pa bo tembolj zanimiva. * Knjižnica DPD Svobode Velenje se lahko ponaša s svojim knjižničarjem D. Ferjančičem, ki že od 1. 1952 vzorno opravlja to delo povsem brezplačno, knjižnica posluje štirikrat tedensko po tri ure in razpolaga s 3200 knjigami. Takšno delo zasluži vse priznanje in naj bo lep primer požrtvovalnosti tudi ostalim. Tečaji za žensko mladino organizacije RK se približujejo koncu. Prve tečajnice, ki so snov predelale, bodo 26. t. m. opravljale zaključni izpit , A .. - pred j manjkljivega poznavanja . „ obratnim zdravnikom dr. Fludernikom J ni«uiv P /. in vodjem tečaja tov. Mavčevo. I F • ge za manjše obrate. Poročilo finančne inšpekcije]6 opozarjalo še na razne druge sti' bosti, ki omogočajo prekrška V nekaterih obratih in ustanova® nimajo overovljenih knjig in im,8' jo pomanjkljiv popis inventarji’ kar omogoča nepoštenim dela?" cem in uslužbencem, da si ga p11" svajajo. Nekatera gospodarska podje*' ja so grešila tudi pri obračun«' vanju zaslužka. Kmetijsko gosp«" darstvo Črnci in še nekatera dro* ga, je določilo norme, vendar z®' služka ni obračunavalo po nj1“’ temveč je za nekatera dela P'*' čalo skoraj dvakrat toliko, k0*1' kor je bilo določeno v tarifne® pravilniku. Kmetijsko go s podat' stvo Beltinci je dajalo depflt4 ki se ni obračunaval kot del pla nega sklada. Tovarna mlečne?* prahu in Tovarna mesnih izd ]• kov v Murski Soboti sta daj®*1 delavcem južine, izdatke za to P* sta vračunali med material®® stroške. Projektivni biro v Murs*1 Soboti je plačeval tudi nadur81! delo, čeprav o nadurah ni i®* točne evidence, temveč jih je o«' ločal pavšalno za ves mesec. Nekatere kmetijske zadruf* dolgujejo več sto tisoč dinarje* gozdnemu skladu, kar bi mora*6 plačati na račun gozdnih tak5. Podjetje Žica iz Ljutomera pa do*' guje več kot 7 milijonov din °.8 račun prometnega davka, ker )e nek uslužbenec nepravilno poja5' nil, da od njegovih izdelkov treba plačevati prometnega dav ka. Nevestno gospodarjenje nek*" terih kmetijskih zadrug pa se raža tudi v tem, da za razne P1? manjkljaje, ki so jih ugotovile o® inventuri, ne iščejo krivcev, te1®' več so jih knjižile med stroške- Nekateri odborniki okrajne?? ljudskega odbora so menili, da 'K nančna inšpekcija porabi prevfC časa za študij. Vendar so ugot°' vili, da je potrebno toliko študj; rati, če naj bi uslužbenci pozna! vse predpise res temeljito. Men' pa so, da bi bilo manj prekrške! v podjetjih in ustanovah, če *! finančna inšpekcija ob raznih Pr!” ložnostih sklicevala knjigovod) in jih poučila o novih predpis’_ ne.oa samo iskala že storjene pre. krške. Kakor se lahko ugoto^ niso namreč bili vsi prekrški jeni zlonamerno, temveč so n<” kateri ljudje grešili zaradi P°j pre“' pisov. Onemogla starčka sta zmrznil3 Žrtvi pomanjkljive skrbi pristojnih činiteljev V noči med 13. in 14. februarjem sta na Tolstem vrhu v občini Slovenske Konjice zaradi izčrpanosti zmrznila v neprimernem stanovanju starčka brata Jože in Anton Ambrož. Jože je imel že nad 75, Anton pa 64 let. Prvi je bil duševno omejen in mu je bivši ObLO Poljčane leta 1948 določil Antona Klokočovnika za skrbnika. Drugi pa je bil nem. Brata sta živela skupaj v svoji že na pol podrti koči, v sobi z ilovnatim podom. Vrata so bila že taka, da bi se skozi zaprta lahko privlekel pes, okna enojna, brez šip in zadelana z lepenko. Spala sta vsak na svoji postelji, zbiti iz navadnih desk, na njih je bilo le nekaj slame, posteljnine pa nista imela. Čeprav bi v sobi neprenehoma kurila, bi bilo v njej v letošnjem Prevajanje v najširšem smislu, umetniško, znanstveno in praktično uporabno, je danes tako široko razpredeno in zavzema v sodobnem življenju tako pomembno mesto, da njegove vrednosti ne more preceniti še tako laskava ocena. Ce smo na tem področju nekoč capljali za Evropo in svetom, in je bilo to že neke vrste pravilo in zakonitost, stopamo ianes bolj ali manj čvrsto v istem koraku z ostalim kulturnim svetom. Še več: naša znanstvena dejavnost je ne samo na tekočem z dogajanji, raziskovanji in odkritji drugod po svetu, vključuje se tudi sama v to dejavnost in ji pomaga naprej; pa tudi na področju umetnosti je že nekaj časa, odkar smo preboleli svojo staro bolezen capljanja za ostalim svetom: najpomembnejša dela iz sodobne svetovne književnosti najdejo prav kmalu prevajalca in beroče občinstvo tudi pri nas. Danes šteje Društvo prevajalcev Slovenije 65 članov. Organizacija je razmeroma še mlada, saj še ni niti tri leta, odkar je bila ustanovljena in se je vključila v prav tako na novo ustanovljeno Zvezo prevajalcev Jugoslavije. Po prvih, malce negotovih korakih in organizacijski šibkosti je Društvo danes dokaj trdna celota in petkov občni zbor Prevajanje in mednarodni stiki prevajalcev Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA PREVAJALCEV SLOVENIJE je bil zanesljiv obet, da prehaja Društvo v novo razdobje, v poglobljeno in smotrno delo, da se bo s predavanji in diskusijskimi večeri posvetilo dejavnosti svojih članov, presoji njihovih del ter obnavljanju in poglabljanju stikov s podobnimi organizacijami v svetu. Občni zbor je tem načelnim postavkam začrtal kolikor mogoče konkretne oblike dela. Sprejel je sklep, naj Društvo organizira redno, enkrat mesečno članske sestanke, na katerih bi se prevajalci pomenili o svojem delu, izmenjavali izkušnje, si pomagali z secev podana konkretna možnost za redne in uspešne društvene sestanke. Manj rožnata je slika o stikih i inozemskimi organizacijami in posamezniki. Zveza prevajalcev je sicer včlanjena v Mednarodno federacijo prevajalcev (FIT), vendar ta vez doslej ni izpolnila upov Društva in posameznikov niti ni mnogo pripomogla k uresničitvi konkretnih načrtov. Društvo je izrazilo nezadovoljstvo, ker se niti en njegov član ni mogel udeležiti kongresa Mednarodne federacije prevajalcev, ki zaseda prav te dni v Rimu, če- nasveti in kritiko. Nekaj podob- prav je neizpodbitno dejstvo, da nega so menda sklenili že na lan- prav osebni stiki s tujimi organi-skem občnem zboru, ostalo pa je zacijami in posamezniki v drugih le pri sklepu: predavateljev ni bilo mogoče najti. Da bi se ne ponovila stara napaka, so se na letošnjem občnem zboru posamezniki obvezali za konkretne teme, tako da je vsaj do poletnih me- deželah največ lahko pripomorejo do izmenjave kulturnih dobrin, kar je za nas kot majhen narod še posebne važnosti. Ni namreč nobena novost, da zanimanje, ali točneje, spontano zanimanje za slovensko književnost v svetu ni tako veliko, da bi lahko mimo čakali, da nas bodo prosili za pravico prevoda tega ali onega dela, obratno, pokazalo se je, da je skoraj pri slehernem slovenskem delu, ki je bilo prevedeno v ta ali oni tuj jezik, tako ali drugače botroval kak naš človek. Povsem razumljivo: poznavanje našega jezika pri drugih narodih ni posebno veliko, še manj pa temeljito. To dejstvo zahteva od nas še posebne skrbi, kajti marsikatero v naš jezik prevedeno delo je manj pomembno pa tudi manj kvalitetno kot marsikatero slovensko pa tudi jugoslovansko delo, ki zaman čaka na prevajalca in tudi na založnika. Cesto moramo za to poskrbeti mi sami. To pot smo ubrali pri Prešernu. Uspeh je opravičil trud in dokazal, da so še vedno možnosti za uveljavljenje naše literature v inozemstvu. če je problem pomanjkanja deviz — zaradi česar nihče od Društva prevajalcev Slovenije ni mogel na kongres v Rim — rahlo vznevoljil člane, je docela nerazumljivo ostalo početje, pravzaprav odnos, ki ga ima carina do izmenjave knjig z inozemstvom. Vrsta članov se je namreč pritožila, da jim poslednje čase zaca-rinijo knjige, ki jih dobivajo iz inozemstva — to velja za beletristiko, medtem ko so znanstvena dela carine prosta — in to tako visoko, predvsem pa neenakomerno, da često stroški carine, raznih taks in formularjev presegajo vrednost knjige. Te sankcije se nam zde še posebno drastične in neumestne, če pomislimo, da potovanja v inozemstvo niso pogosta, vsaj od strani prevajalcev in književnikov ne, in da predstavlja tako izmenjavanje knjig večkrat pravzaprav edino vez z zamejstvom. Pa še nekaj: doslej se je to carinjenje knjig uveljavilo samo v Sloveniji. Občni zbor je zato sprejel resolucijo, ki jo je poslal Zvezi prevajalcev v Beograd, naj posreduje pri pristojnih organih, da se taka praksa enostavno ukine, ker nikakor ni v skladu niti s kulturnimi niti s političnimi interesi naše države. C. Zlobec merah živita starčka, vendar o ni obvestil niti skrbstveni organ jj-činskega L.O Slovenske Koniice. ® j-e ca pa pade tudi na ObLO Slove" Konjice, predvsem na skrbstveni gan, ki bi se pač moral zanimati, * je 91W Hnriio ki bi bilo treba žive 11 udje, skrbeti. Nezgode v Mariboru Uslužbenec pošte v Mariboru rad Vrvega si je pri rebra. — Upokojenka Marija PadCBU<Ž R —tSslg in sl zlomila desno nogo. — r^^ice Orožnove ulice je padla po stopnja mrazu nemogoče vzdržati. Imela ^ sicer okrog 2 kubična metra neraZjra ganih bukovih drv, ki si jih pa sa j nista mogla razžagati in sesekati. * jima ni nihče in tudi čistil ne, j, ni čudno, če je bilo v koči polno P gan, ki so ju malone žive jedle. Ambrož se je 13. februarja prJt $ nekomu, ki mu je prinesel kruhj«, ne more hoditi, ker mu je por išli očesa pojedla peto. Ko so brata našli njena, je bil Anton brez occb- ^ brez ušesa in objeden po obrazu.^, kah in nogah. Brata nista imela cev in razen koče in 94 arov travn^ nista imela ničesar. Oskrbnik ^ čovnik je prejemal zanju od 3000 din mesečne podpore, dotlej ^ le 1800 din. Za ta denar jima je nik kupoval najnujnejšo hrano, * ^ je pa brata zadnje dni zaradi oneflj *!• losti sploh nista mogla pripravjjjp Dne 14. februarja zjutraj ju J®., ji' zmrznjena skrbnikova hčerka, K* ma je nameravala zakuriti sobo. ^ Za Ambroževa se ni nihče vpf^jj\ val, kako živita v tej koči. Za 3000 ^ jima skrbnik ni mogel preskrbeti v, volj hrane. Načelnik oddelka za zdLji-stvo in soc. politiko ,1e ObLrO Slo]> a, ske Konjice je izjavil, da so pri * ^ nji reviziji zvišali podporo za Ambroža (do januarja sta prejjii le 1800 din, poprej pa baje nibce jjt zahteval zvišanja. Tudi niso vjjpb da živita v slabih razmerah in s" jim razmere niso bile znane. r»t' Skrbnik je vedel, v kakSnih O*1' ,S; - 'sve iz Karn^1 v dinja Magdalena Kapun - ■ sl je pri padcu zlomila levo. nog jz gležnju. — Leopold Drozg, kroja cU Praprotnikove ulice, sl je pri Pa zlomil nogo. Tragične posledice pretep^ Nekateri posti Krajevne gostiln® j« železniški postaji Most na Soči s fci dni prišli do medsebojnega nr.eP,irn.’ je. se je končal s pretepom. Pri 28-letni delavec Leopold Lužnik je hude notranje poSkodbe, katerii®..flJi podlegel, še preden so ga preP ftr v bolnišnico. V teku je Pre^s^aV!I*i. radi ugotovitve krivca njegove sni**** Pozimi je potrebna IZDATNEJŠA HRANA Prijateljstvo in srčna kulturo Vsakomur je jasno, da je tre- J ba prilagoditi svoje oblačenje, hladnemu ali toplemu vremenu, i Prav tako je logično, da je treba tudi našo prehrano prilagoditi 'Temenu. Zunanja temperatura in prehrana sta dva bistvena čini tel j a življenja v določenem okolju. Ugotovitve o življenjskih razme- i talno podnebje, za katerega so značilna topla poletja in mrzle zime. Pozimi se je treba hraniti tako, poleti pa drugače. Organizem ne more ohraniti ravnovesja v proizvajanju svoje fiziološke toplote, če se nenehno ne prila-gojuje okolju. Pri tem nam deloma pomaga tudi narava sama: Mlada dekleta doma, v šoli in na plesu fah v skrajno mrzlem ali skrajno toplem podnebju očitno kažejo, mora način prehrane ustrezati zemljepisnemu položaju in zunanji temperaturi. I fiziologi i strokovnjaki za prehrano upoštevajo pri določevanju človekovih potreb po prehrani tako navade kot okus ljudi, živečih v določenem podnebju in predpi-sujejo pravila glede prehrane v sMadu z okoljem za tiste ljudi, ki so se v tem okolju aklimatizirali. Čeprav v tem oziru še ni vse lasno, je vendar dovolj ugotov-1 jenih dejstev o odvisnosti med Prehrano in podnebjem, ki nam omogočajo, da lahko govorimo o pravilih glede prehrane, ki so veljavna za naše zmerno kontinen- poleti so naša prebavila manj aktivna, slabši tek imamo, pozimi pa, ko potrebuje naš organizem več toplote, pa imamo boljši tek, ker so naša prebavila aktivnejša, če v vročem poletju nezmerno jemo, izgubimo tek in dobimo drisko. Če pa pozimi pravilno ne uredimo svoje prehrane, postanemo manj odporni proti mrazu. Če naše telo izgubi toploto (kalorije) zavoljo mraza, mora to izgubo nadoknaditi naš organizem z dodajanjem kalorij oziroma z močnejšo prehrano. To pa ne pomeni vedno povečanja količine zaužite hrane, marveč njeno boljšo izbiro — da se naši organi ne bi utrudili od čezmernega prebavljanja. j Sleherna naša jed sestoji v j naravnem stanju iz prebavljivih j in neprebavljivih delov; celuloza j iz rastlinske hrane, neraztopljene j soli in drugo ostanejo običajno neprebavljene in vse to organizem z blatom izloči. Dele hrane, ki jih organizem kalorično uporabi, lahko razdelimo na beljakovine (največ jih je v mesu, jajcu, siru), maščobe (živalske in rastlinske) in ogljikove hidrate (največ v kruhu, testeninah, škrobu, sladkorju) — razen tega pa še dobi organizem razstoplje-ne soli in vitamine. Iz vsakega grama posameznih živil dobi organizem določeno število kalorij — za človekovo življenje pa je dnevno potrebno od 1200 do več ko 3000 kalorij. Razlika v kalorijah je odvisna od količine opravljenega telesnega dela in od zunanje temperature. Tej potrebi po kalorijah je treba ustreči, toda paziti moramo, da z načinom prehrane ne preobremenimo želodca. Če bi se kdo hranil izključno s krompirjem, bi ga moral vsak dan pojesti 15 kg, takšen obrok pa bi bil utrudljiv in nemogoč. Zato je treba hrano izbirati. Carigrajski postreščki na primer, sloviti po svoji moči, jedo izključno kruh in grozdje. Tako ravna tudi naš kmet, ki se hrani s kruhom in sirom ali slanino. Narodi na skrajnem severu se hranijo samo z ribami, kruhom, mlekom in oljem. Ti primeri kažejo, da je moč na več načinov doseči isti rezultat: dobiti naš normalni kalorični dnevni obrok. Domači obleki za otroke OREHOVA TORTA V porcelanasti skledi vmešamo 5 dkg masla, dodamo 12 dkg sladkorja in eno jajce, dodamo 5 dkg naribane čokolade in nekaj naribane limonine lupine. Vse skupaj mešamo tako dolgo, da postane zmes penasta. Nato zamešamo v 18 dkg moke in 18 dkg zmletih orehov zavitek pecilnega praška, in nato skupaj s četrt litra mleka zmešamo k vmešanemu maslu. Zmes stresemo v dobro namazan in z moko posipan tortni pekač ter pečemo počasi v pečici. Ohlajeno torto prerežemo in jo namažemo z naslednjim nadevom: 8 dkg masla, 8 dkg sladkorja, jajce, 15 dkg orehov, zavitek vanili-jevega sladkorja in 2 do 8 čajne žličke mleka. Vse skupaj dobro zmešamo in torto namažemo. Šivalno-prikrojevalni tečaj v Ptuju Drnovo naprednih gospodinj ▼ Ptuju je priredilo šivalno-prikrojevalni tečaj, na katerem se bodo udeleženke seznanile s Šivanjem in prikrojevanjem, posebej pa bo imel tečaj poudarek na šivanja otroških oblek iz starega blaga. Tečaj je pričel minulo sredo. REDKOKDAJ JE NA MIZI Kri vsebuje zelo veliko beljakovin, nekaj maščob, vitamine in mineralne soli in prav toliko vitamina B, kakor kruh, ki ga spečemo iz moke, ki je pomešana z otrobi. Njena prednost je v tem, da telo izrabi 90 odstotkov njene hranilne vrednosti. Uporabljamo jo pri izdelovanju klobas, juh, svaljkov in raznih omak. Zlasti poznamo na deželi zelo veliko jedi, pri katerih uporabljajo go-#Podinje kri. Jetra lahko vsestransko uporabljajo. Bilo bi pa prav, da bi bile večkrat v sestavu našega jedilnika. Goveja jetra so cenejša in prav tako zdrava, kakor telečja. Samo da moramo goveja Jetra, ko jih narežemo na tanke rezine jim odstranimo vso kožico, položiti v aurovo mleko, da izgubijo oster ne-l***jetcn vonj, nato pa jih z nekoliko Zbiramo za Vas ZBIRAJTE ZA NAS Vonj po tobaku odstranimo v sobi [*ko, da obesimo v sobo nekaj vlažnih *>risač. P. A. Svileno perilo likamo med dvema kr-Pama, ker drugače izgubi lesk in prožnost. P. A. Svetel okvir pri štedilniku očistimo S smirkovim papirjem. Da bo delo la-?®» prilepimo smirkov papir na zavitek Klobučevine ali na kakšno staro deščico ^HaČe. P. A. Notranji rob posode namažite 2 do ? cm visoko z maslom ali s slanino. Tajo vam mleko, juhe in druge jedi ne bodo prekipele. M. Z. Zmrznjena cvetača ima zelo neprijeten vonj. Le-tega odpravimo, če jo ?«močimo v mrzlo vodo, ki jo nekaj-*rat premenjamo. Ko se cvetača odtali, J® položimo v vrelo vodo. J. M. Spenjena sladka smetana postane lepo £°*ta, če ji pri stepanju primešamo nekoliko raztopljene želatine. Na četrt litra r^etane vzamemo list na drobne koščke . J^zrezane želatine, ki jo raztopimo v ‘lici vode. H. H. moke nahitro opečemo. Lahko pa jih uporabljamo tudi za razne cmoke, raguje in omake. Prav tako kakor tetra, je zelo hranilna vranica. Le-to lahko uporabljamo za vranične klobase, vranične cmoke, za razne omake in juhe. Plašča za prihajajočo pomlad Franje v zimskih dneh na prostem ni nič kaj prijetno Nekje sem slišala malo čudno primero o taktu. Blazina da je, napolnjena z zrakom. In čeprav le zrak, vendar le blaži sunke življenja. O srčni kulturi bi morda lahko dejali nekaj podobnega. Le-ta pa ne le da samo blaži življenjske sunke, temveč nas tudi boža ko dobra, prijazna roka. Da pa postoji nekaj takega kot je takt, srčna kultura se zavemo šele takrat, ko se nekdo netaktno vede do nas. Zal, moramo si priznati, da zlasti pri ženskah srečamo kaj pogosto pomanjkanje takta. Včasih so morda malenkosti, da, celo neumnosti in vendar človeka tako bole. Srečata se dve prijateljici. Brž ko se pozdravita, pravi ena: »Naš Mirček je pripovedoval, da se vaš Janezek v šoli bolj slabo uči. Pa saj se vam zaradi tega ni treba nič razburjati. Saj se bo še popravil.« Prijateljica potem dobrohotno potolaži znanko. Ali pa: »Zdaj si se pa zelo zredila. Še nikoli nisi bila tako debela.« To sicer morda ustreza resnici. Toda take pripombe so po navadi izrečene s posebno zlobnostjo, ki zelo zaboli Takih in podobnih primerov bi lahko našteli kar precej. In vsi kažejo, da mnogi ljudje niso posebno obdarjeni s srčno kulturo. Seveda se nam kdaj pa kdaj zgodi, da »ga kaj polomimo« in koga neprijetno prizadenemo samo zato, ker nismo pomislili, kaj smo rekli, ker nismo premislili, kako bo naša pripomba vplivala na človeka, ki mu je bila namenjena. Seveda je v tem primeru obema neprijetno, tistemu, ki je nepremišljenost izrekel, ker ne ve, kako bi jo popravil, da ne bi bilo še huje in tistemu, ki mu je bila pripomba namenjena, j Vendar pa nenamerno izrečeno j netaktnost še nekako prenesemo, i Huje je srečati se s človekom, ki i brezobzirno brska po stvareh, ki j so samo vaše, ne da bi mu bilo j količkaj nerodno. Taki ljudje niti1 ne razumejo, če jim na netaktno vprašanje ne odgovorite ali če skušate pogovor zasukati drugam.! Ne, tako neobčutljivi so in tako brez vsakršne srčne kulture, da i drezajo v vas tako dolgo, dokler jim ne odgovorite zadovoljivo ali pa dokler jim ne odgovorite z enako brezobzirnostjo. Sicer ste gotovo že sami čutili, kako vas lahko pomanjkanje srčne kulture prizadene. In prav verjetno, da ste že tudi bUi v zadregi, ker ste iz nepremišljenosti komu prizadejali bolečino. Morda se vam je pa celo zgodilo, da so bili zaradi tega za vedno skaljeni prijateljski odnosi. Do takih hudih brezobzirnosti kaj rado pride v družini. Hudobna pripomba sem, hudobna tja v povračilo in dan je pokvarjen. Dragič rodi taka hudobna brez-taktnost prepirček, ki se nato že razvije v prepir. Odnosi v hiši so pokvarjeni, včasih za vedno. Koliko lepše bi pa bilo, če bi se malo potrudili in bi vsaj malo brzdali svoj jezik. Prava srčna kultura je sicer prirojena, toda do neke meje si jo je moč tudi privzgojiti, kot se lahko naučimo na primer lepega vedenja. Dvodelna obleka, ki je hkrati tudi samo obleka, je zelo praktično oblačilo Kako napolnimo zaprto gredo Pred štirinajstimi dnevi smo opisali ,kako napravimo ogrodje in Korito za zaprto gredo. Nič manj važno ni polnjenje, ki zavisi od tega ali hočemo imeti zaprto gredo toplo, srednje toplo ali pa hladno. Toplo zaprto gredo redkokdaj vidimo pri vrtičkarjih, ki se bavijo s pridelovanjem zelenjadi za trg, ker terja precej denarja in skrbi. Rastline pa v njej odlično uspevajo, zlasti če jo ogrevamo z gnojem, češče srečamo poltople in hladne zaprte grede, kjer pozimi zimuje zelenjad, spomladi in jeseni pa izkoriščamo za ogrevanje predvsem tople sončne žarke. Toplo zaprto gredo napolnimo februarja ali v prvi polovici marca, polto-plo pa nekoliko kasneje. Polnjenje z gnojem terja precej izkušenj zlasti pri topli zaprti gredi, kjer vseh 60 cm globine napolnimo z novim konjskim gnojem. Gnoj, ki nikakor ne sme biti pregret (izgorjen in plesniv), nalagamo z vilami plast za plastjo vse do gornjega roba zaprte grede. Strogo moramo paziti, da ne ostanejo vmes večje nerazrahljane kepe gnoja, ki kasneje preprečujejo enakomerno sesedanje in Varnostni ukrepi prepovedujejo, da j^amo v kopalnici ali pralnici kakršnokoli električno stikalo. Slika kaže. kako * mrvico prižigamo luč. P. V. IZ NAŠIH ZNANSTVENIH USTANOV Noveznanstveneraziskovalne metode primerne za otroke V napredku medicinske znanosti so imela vselej veliko vlogo laboratorijska in eksperimentalna raziskovanja. Posebno mesto pripada biokemiji, ki je zdravniku številnimi novimi metodami dragocena pomoč pri ugotavljanju ali pojasnjevanju sprememb v obolelem organizmu. Znanstveni sodelavec radiološkega inštituta Medicinske fakultete v Beogradu dr. Dušan Zamu-ravič je dejal, da so bili lani storjeni prvi poskusi, da bi dejansko uveljavili posamezne znanstvene laboratorijske in biokemijske metode, ki so jih poprej eksperimentalno raziskali, zatem pa še klinično v radiobiološkem laboratoriju na radiološkem inštitutu Medicinske fakultete. RAZISKOVANJE BELIH KRVNIH TELESC Z ELEKTRIČNIM TOKOM Ena najnovejših znanstvenih metod raziskovanja belih krvnih telesc je tako imenovana elektro-foreza. Pri raziskavah uporabljajo električni tok. Pred štirimi ali petimi leti je bilo raziskovanje belih krvnih telesc z elektroforezo zaradi izredno visoke cene teh aparatov omogočeno samo redkim posebnim ustanovam na svetu. Že nekaj let pa je razvita nova metoda elektroforeznih raziskav belih krvnih telesc. Za to metodo potrebna aparatura je znatno cenejša, vendar jo je bilo sprva moč nabaviti samo v tujini. Dr. Zamu-rovič je pred več kot tremi leti proučeval delovanje teh aparatov in skonstruiral nekaj tipov, izdelanih doma iz domačega materiala. Raziskovanje serumskih belih krvnih telesc z elektroforezo ima velik pomen tudi pri ugotavljanju sprememb v človeškem organizmu. Ta metoda se čedalje bolj uveljavlja, saj daje zdravniku med drugim pomembne diagnostične podatke. Z njo lahko nadzoruje tudi manjše spremembe med zdravljenjem in okrevanjem. Po tej metodi je sedaj moč opraviti raziskave z dvema do tremi kapljicami krvi, namesto dveh do petih kub. cm, kakor običajno. Zdravnik vzame kri iz konca prsta in ne iz žile, kar je za raziskave pri otrocih, zlasti pri dojenčkih velikega pomena. »Mi menimo,« pravi dr. Zamu-rovič spričo izkušenj ob nadzorovanju zdravstvenega stanja pri otrocih v okrevališču na Avali, »da morejo vse ustanove, zlasti otroški dispanzerji in šolske poliklinike uvesti to raziskovalno metodo. KAKO UGOTOVITI SLABOKRVNOST Po podrobnih preizkusih na laboratorijskih živalicah so začeli tudi pri ljudeh uporabljati novo metoao za ugotavljanje slabokrvnosti, ki je zlasti primerna za otroke, saj zdravnik vzame kakor pri prejšnji metodi le malo krvi iz prsta. Tako je moč hkrati po potrebi proučiti tudi tako imenovano mikro-sedimentacijo in mi-kro-hematokrit. Mikro-hematokrit je diagnostična metoda, s katero je moč dobiti zelo natančen vpogled v stanje slabokrvnosti v človeškem organizmu, v tem ko nam mikro-sedimentacija pokaže različne spremembe in aktivne procese v njem. Za te raziskave je bilo treba napraviti ustrezno opremo, ki je omogočila, da je te metode moč zelo natančno in z lahkoto praktično uporabiti. Le-te so nadvse koristne in prikladne za množična raziskovanja in nadzorstvo zdravja otrok, šolskih otrok, delavcev, vojakov itd. KAKO SE LJUDJE V ZAPRTIH PROSTORIH ZAVARUJEJO PRED INFEKCIJO Ultravioletno žarčenje. Zadnja leta uporabljajo zlasti za prouče- j vanje vpliva žarčenja na živ orga- * nizem, kar je v sedanji dobi atomskega žarčenja največiega pomc-I na. Preizkusi so pokazali, da ' ultravioletni žarki uničujejo tudi žive celice, razen bakterij in virusov. S potrebnimi podatki o bakteriološkem učinku ultravioletnega žarčenja, so pred letom začeli uporabljati ultravioletno žarčenje prostorov in predmetov, da bi tako preprečili zadrževanje povzročitelja bolezni v prostorih, kjer se otroci mude, zatem pa da bi lokalizirali nalezljive bolezni, ki se pojavijo. Število infekcij in nalezljivih bolezni se je tako znatno skrčilo v primeri s prejšnjima dvema letoma, pa tudi infekcije so lokalizirane, kar pa ni bil primer pri uporabi tega žarčenja. S sistematičnim zatiranjem povzročitelja bolezni se je posrečilo, da so tudi druga »navadnej-ša< nalezljiva obolenja, n. pr. angina, pojavlja v zelo mili obliki. »Smatramo,« je dejal na koncu dr. Zamurovič, »da bi utegnil biti ta način boja proti infekciji posebno uspešen, če bi ga uporabljali tamkaj, kjer se mudi v zaprtem prostoru več ljudi, n. pr. v domovin, šolah in podobno.« Ivanka Gašič povzročajo jamasto površino v zaprti gredi. Napolnjeno zaprto gredo pokrijemo z okni ter pokrivali in čakamo 3 do 4 dni, da se gnoj vname. Ko se gnoj vname zaprto gredo odkrijemo, gnoj zmerno stlačimo (pohodimo) zlasti ob sraneh in navozimo nanj 10 do 20 cm presejane kompostnice. Debelina zemlje naj ustreza posameznim sadikam. Za majhne rastlinice (pikirance) bo zadostovalo že 10 cm zemlje, za lončnice pa 20 cm debela plast. Ako se gnoj ne vname,položimo vanj vročo opeko, ali ga poškropimo z vročo vodo, od zunaj pa obdamo zaprto gredo z opažem iz listja. Tam, kjer so v jeseni napolnili zaprto gredo z listjem, kakor smo svetovali, ni toliko zamrznila, da se dober konjski gnoj ne bi vnel. Po nekaj dneh, ko se zemlja ogreje in izpuhti velika začetna toplota, ki nastaja pri vrenju gnoja, lahko zaprto gredo zasadimo oziroma posejemo. Gredo napravimo poltoplo, ako konjski gnoj mešamo z listjem, ali s svinjskim, kozjim ali govejim gnojem. Najbolj mrzel je svinjski gnoj, ker prašič tako temeljito izkorišča hiano, da le malo ostane za drobnoživke, ki razvijajo toploto. Na dno zaprte grede lahko namečemo ostanke plevela, fižolovko, špargljevino in druge hitro trohneče odpadke. Včasih so ogrevali tople grede celo z odpadki volne in usnja, Česar zdaj več ne delamo, ker so takšni odpadki dragocene industrijske surovine. Za zmerno toploto je dovolj dobro samo listje, vendar je količina toplote močno odvisna od vrste listja. Kostanjevo listje se počasi, a dobro ogreje in hitro strohni, hrastovo pa je zaradi velike količine čreslovin zelo odporno. Odlično pa je za polnjenje hladnih zaprtih gred. V poltople zaprte grede sejemo največ zgodnje vrste ka-pusnic, v hladne pa sadimo paradižnike in šabo nageljne, ki smo jih vzgojili v zabojčkih na toplem. V nadaljnji oskrbi je najvažnejše pravilno zalivanje in zračenje. Spomladi zalivamo vedno zjutraj in to samo suha mesta. Zračimo po potrebi rastlin z zračniki, ki jih lahko sami naredimo iz 7 X 5 cm debele in 30 do 50 cm 'olge late. Skica kaže dve vrsti najprimernejših zračnikov. Zračimo vedno od vetra, da hladen veter ne piha po nežnih rastlinah v zaprti gredi, čez noč zaprte grede pokrijemo s pokrivali. Miha Ogorevc ŠPORT IN TELESNA VZtiOJA PREDAVANJE EAYMONDA LAMBERTA Borba človeka z naravo Sloveči alpinisti bolj poredkoma prihajajo k nam. Zato so naši alpinisti in prijatelji alpinizma tem bolj hvaležni Planinski zvezi Slovenije, da je pridobila za predavanje v Ljubljani po vsem svetu znanega alpinista, enega najboljših poznavalcev Himalaje, Švicarja Raymonda Lamberta. »Streho sveta« nam je prvi v besedi in sliki podrobneje prikazal znani francoski alpinist Maurice Herzog, zmagovalec himalajskega orjaka Anapurne. Za njim smo poslušali angleškega majorja Willyja, ki nam je pripovedoval o zmagoviti odpravi na Mount Evercst. In zdaj smo slišali še Lamberta ter videli njegove krasne barvne diapozitive in film, vse posnete na njegovih odpravah na himalajskem velikanu Ganeš in Čo-Oju, v borbi človeka z naravo. Ze predavateljevo ime samo bi zadostovalo, da bi vzbudilo med nami splošno pozornost. Nič čudnega torej, da je bila velika Unionska dvorana predsinočnjim polna do zadnjega kotička. Simpatičnega švicarskega alpinista je pozdravil v imenu Planinske zveze Slovenije njen predsednik tovariš Košir, v francoščini pa prof. ing. dr. Avčin, ki je njegovo predavanje sproti prevajal v slovenščino, v prvem delu predavanja je predavatelj s krasnimi barvnimi diapozitivi prikazal in v živahnem pripovedovanju opisal vzpon svoje odprave na Ganeš, drugi del pa je obsegal ob spremljavi filma napeto opisovanje izjalovljenega naskoka na Co-Oju. Med člani Lamber- DRŽAVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU Namesto kvalitete in množičnosti - nazadovanje Le 14 drsalcev v borbi za točke — V obveznih likih vodijo Galova, Resman, Andreejeva in Peršin (vsi HBK »Ljubljana«) xl državno Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Vodstvo prevzel Matanovič Le 14 drsalcev nastopa v borbi za še najbolj zadovoljiva če je! — ude-točke — V obveznih likih vodijo Ga- , ležba pri mladinkah, kjer tekmujejo An-I°va, Resman, Andreejeva in Persin (vsi dreejeva in Kristanova (HDK »Ljubija-HDK »Ljubljana«) j na«), Derendova (ŽDK »Ljubljana«), Au- Ljubljana, 25. februarja. Danes sc je začelo v Ljubljani na drsališču pod Cekinovim gradom državno prvenstvo drsalcev v umetnem drsanju. Takoj v začetku tega tekmovanja moramo poudariti razočaranje, ki smo ga doživeli že ob prvem dnevu v prvenstvu v obveznih likih. Namesto, da bi se letošnje državno prvenstvo odlikovalo'po številčno močni udeležbi in kvaliteti, se je zgodilo ravno obratno. V vseh kategorijah pri članih in članicah ter pri mladincih in mladinkah nastopa le 14 tekmovalcev, kar je za to, sicer precej zaniuuvo in privlačno panogo zares porazno. Seveda moramo takoj pripomniti, da že dve leti državnega prvenstva sploh ni bilo in da so bile zime drsalcem na moč nenaklonjene, kar so objektivni razlogi za slabo udeležbo in kvaliteto, toda med tekmovanjem smo opazni. da naši klubi^ posvečajo vse pre-;nn,o ^ pozornosti šolskemu, športnemu drsanju, ker so sc drsalci preveč pre-vrgli v revialno drsanje in to pri obeh Uubljansk*k klubih, ki sta pri nas vo-oima, enako. AH naj torej pričakujemo v prihodnjih letih morda katastrofalnih ugotovitev, da bo športno drsanje pri nas povsem zamrlo? 11 IZ LJUBLJANE, 2 IZ MARIBORA IN 1 (!) IZ ZAGREBA... Predstavimo naj vam letošnje konkurente, ki so se pojavili na ledeni plošči v borbi za naslove državnih prvakov. Med Članicami je Galova (HDK -Ljubljana«) brez konkurence, ker Staša rajdiga (ŽDK »Ljubljana«) iz neznanih razlogov ni nastopila — čeprav smo jo opazili na drsališču. V Članski konkurenci nastopata le Resman in Rozman (oba HDK »Ljubljana«), medtem ko je ATLETIKA Spet svetovni rekord Melbourne, 25. febr. (Reuter). John Landee je s časom 13:27,4 dosegel nov svetovni in avstralski rekord v teku na 3 milje. Svetovni rekord na tej progi brani Madžar Sandor Ikaros s časom 13:14,2. min. Lj.). Torej udeležba. vse prej kot zadovoljiva Izenačen svetovni rekord Rally, 26. febr. (AP). — v mestu Rallyu v Severni Karolini (ZDA) je Dave Sime pretekel 60 yardov v zaprti dvorani v času 6,1 sek., s čimer je izenačil svetovni rekord. državno prvenstvo je pač tolik na prireditev, da bi na njej vsi EDINI JE ZADOVOLJIL PERSIN V današnjem tekmovanju v obveznih likih lahko glede sigurnosti in zadovoljive izvedbe likov pohvalimo edinole reršina, ki je pokazal več od ostalih. Skoraj bi rekli, da mu ni delala težave nobena vaja, kar za druge ne moremo trditi. Od že znanih Galove, Resmana in Andreejevc smo več pričakovali. Res da je vse nastopajoče oviral nekoliko led, ki ni bil ravno dober, pa vendar, v ' ’iko zahtev-lahko več pokazali. Očitno je, da našim tekmovalcem odločno primanjkuje treninga in zopet treninga, ugotovitev glede re-vialnega drsanja pa tudi drži. Nekaj pa moramo pripomniti: v obveznih likih drsalci HDK »Ljubljana« daleč prekašajo vse ostale konkurente, saj je bila razlika pri zmagovalcu med mladinci za 20 točk od drugoplasiranega, pri mladinkah pa nad 12 točk. Sodniški zbor, ki ga sestavljajo tov. Gorše (vrhovni sodnik), inž. Bloudek, J. Biber in Thuma iz Ljubljane ter Gross in Štiglic iz Zagreba ob današnjem tekmovanju ni imel nič kaj hvaležno in lahko nalogo. Upajmo, da bo jutri bolje, ko bo na sporedu prosto drsanje in nastop parov, če bo vreme naklonjeno. Jutri se bo namreč tekmovanje nadaljevalo ob 9. uri. Rezultati tekmovanja v obveznih likih: člani: Resman 95.62, Rozman 91.56; članice: Galova 90.28: mladinci: Peršin 67.74, Žigon 47.66, Polše 45.10: mladinke: Andre 71.78, Derenda 5,9.44. Kristan 58.32, Horvat 52.10, Audy 50.96. -nte. Po dnevu za odigranje prekinjenih partij in po docela prostem dnevu za oddih, se je danes nadaljevalo v Skoplju šahovsko prvenstvo Jugoslavije. V včerajšnjem X. kolu so bile naj-zanimiveiše partije: Janoševič — Mata-novič, Pirc — Gligorič in Ivkov — Udovčič. Pirc je v partiji z Gligoričem otvo-ril igro s kmetom, Gligorič pa s konjem. Tako je nastala redka varianta v kraljevi indijski obrambi. V boju za središče sta oba mojstra dolgo razmišljala in je bil v negotovem položaju sklenjen remi v 20. potezi. Prva je bila končana partija med Sokolovem in Trifunovičem. Igrana je bila sicilijanka, čeprav je bilo na deski še mnogo figur, sta nasprotnika v 21. potezi sklenila remi. Neodločena je bila tudi partija Jo-vanič — Čirič, in sicer v 22. potezi. Po otvoritvi je nastala tipična pozicija damskega gambita, v kateri je beli spretno manevriral s svojim lovskim parom. Čiriču pa se je posrečilo blokirati vse diagonale in onraniti položaj. Tot — Matulovič 0:1 (kraljeva indijska obramba, 34 potez). Matulovič bo bržčas s to partijo konkuriral za prvo nagrado za najlepše partije na prvenstvu. Krasno je povezal lovsko dvojico s trdnjavama po diagonalah in vrstah proti nasprotnikovemu kralju. Zgodilo se je celo, da kljub svojim težkim in lahkim figuram ter kmetom Tot ni mogel braniti matne grožnje z več strani. Da bi bil epilog še lepši, je Matulovič pustil nebranjeno damo in oba lovca ter v 34. potezi zagrozil z ne- ubranljivim matom. Tudi partija Ivkov — Udovčič je bila končana neodločeno, in sicer v 33. potezi zaradi pat položaja obeh nasprotnikov. Nasprotnika sta v španski partiji pokazala veliko fines ter ustvarila položaj, v katerem bi tudi najmanjša netočnost privedla prvega ali drugega na rob poraza. LETNA SKUPŠČINA AMD »LJUBLJANA« Moono društvo - toda še bo treba delati Nataša Andree dyjeva (ZDK »Zagreb«) in Horvatova (ŽDK »Maribor«) ter pri mladincih, kjer merijo svoje sile Persin (HDK Lj.), Žigon (ŽDK Lj.) in Polše (ŽDK Mrb.), V j j parih bodo jutri nastopili Brleč Peter j in Fajdiga Meta (ŽDK Lj.), Peršin in I Andreejeva ter Resman in Galova (HDK Raymond Lambert (levo) tove odprave je bila tudi najboljša francoska alpinistka Claude Coganova, ’ drobna, na videz slabotna ženska, ki ' pa z železno voljo in vztrajnostjo premaguje tudi največje težave v plezalnih turah na gorske velikane Barvni diapozitivi in film so odkrili gledalcem nove lepote Himalaje in mnogo lepih prizorov iz življenja ondotnih prebivalcev. Lambertovo predavanje je trajalo dve uri in poslušalci so se mu zahvalili s prisrčnim ploskanjem. J. 2L VESTI IN DOGODKI PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLJANJU ZA ŽENSKE Vodi Pirčeva Ljubljana, 25. febr. — Danes dopoldne se je na obeh stezah keg-ljižča Ilirije začelo prvenstvo Slovenije za kegljavke. 2e pred tekmovanjem so se ljubi- _______________________________________ _ telji kegljanja spraševali, katera bo sta doslej edini presegli številko kegljev. »j Pohorska ko Maribor, 25. febr. — Danes je SK Branik na običajni progi koča ob žičnici—Zg. Radvanje izvedel tekmovanje v težki alpski preizkušnji, tako imenovani »Pohorski kombinaciji«. 2800 m dolga proga s 600 m višinske razlike je bila razdeljena na 4 dele. Od teh je bil prvi odprta proga z dvema skakalnicama, drugi del slalom s 25 vratci, letošnja republiška prvakinja. Tudi tokrat so za glavnega favorita imeli svetovno prvakinjo Francko Erjavčevo. Po današnjem tekmovanju, ki pa še ni do Časa poročanja zaključeno, vodi njena klubska kolegica, članica Gradisa, Milena Pirc, z enim kegljem pred svetovno prvakinjo. Kaže, da bo zmagovalka znana po jutrišnjem dvoboju med Pirčevo in Erjavčevo. Le-ti 400 Precej zanimiva je bila redna letna skupščina enega najmočnejših avto-moto drnštev v Sloveniji AMD »Ljubljana«. Bila je dobro obiskana in tudi pripravljena. Precej izčrpno poročilo upravnega odbora nam je pokazalo jasno sliko dela v tem društvu, ki šteje 1600 članov, ima pa drugačno organizacijsko strukturo kot dru^a društva. V svojem okrilju združuje namreč 12 krožkov, ki jih med seboj povezuje upravni odbor. Največ Članstva sestavljajo uslužbenci in dijaki, vmes so pa še delavci, privatniki in pripadniki JLA. Društvo ima v svojih krožkih precej številen vozni park — 9 motorjev, 13 avtomobilov, 1 avtobus in 1 tovorni avto. Toda vzdrževanje teh vozil predstavlja precejšen finančni problem, ker je večina vozil dotrajanih in jih je treba stalno popravljati. Jasno je, da je ta problem še težji, ker je prav letos precej teže pridobivati finančna sredstva. Največji uspeh je društvo doseglo z vzgojo novih motornih vozačev. Krožki so imeli nič manj kot 13 tečajev s 322 kandidati in dva tečaja predvojaške vzgoje, tečaja _ . pri čemer uspeh prveu_ ______________ ni bil najboljši. Priredili so tudi .več izletov za svoje članstvo, navezali stike z drugimi društvi, njihovi športni tekmovalci pa so sodelovali na mnogih tekmovanjih in dosegli zadovoljive uspehe, največje pa vsekakor republiška prvaka Ažman (v kategoriji motorjev 350 ccm) in Malerič (v kategoriji avtomobilov 1300 ccm). Po poročilih se je razvila precej živahno razprava, v katero je poseglo precej Članov. Priznati moramo, da so bili njihovi predlogi za bodoče delo precej konstruktivni in bi jih veljalo uresničiti. Predvsem so predlagali, naj bi v počastitev proslave 10-letnice Ljudske tehnike priredili razstavo, obenem pa sledili zgledu drugih društev, ki so si znala poiskati primerno pomoč za svoje delo. Letos imajo v programu II. gorsko dirko na Vrhniki, III. ocenjevalno vožnjo po Gorenjski in patrolno vožnjo. Jorej čaka novi 9—članski upravni odbor društva precej dela, kar so tudi sklenili uresničiti, obenem pa so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, Mihi Marinku in dr. Dermastji. -nte. šesti remi v današnjem kolu je sklenjen med Maričem in Karaklajic®®' V sicilijanski partiji so nastale veli*® komplikacije in, ko so bile izmenjaj malone vse figure, sta se nasprotm** sporazumela za remi v 31. potezi. Djaja — Milič (sicilijanka, 43 P0* tez). Djaja se je vdail, potem ko je do-* pustil nasprotnikovima trdnjavama, j® zagospodarita na prostih linijah in .P? izgubi figure pred novimi materialni® izgubami. To je že drugi njegov p or«** V partiji z Djurašovičem (sicilij^ ka) je Lukič utrpel poraz. Slednji * utegnil sprevideti nakane črnega, ki I* pripravljal napad na damskem kn*® in se je pred izgubo figure vdal. V nadaljevanju partije JanoševiŽ " Matanovič je bila igra sila napeta. ”a" tanovič ie žrtvoval figuro za 4 naspro*' nikove kmete in se mu je s spretni® manevrom svoje dame in trdnjave J** srečilQ priti v domala dobljen poloz*J Danes popoldne se je? partija nadalj®* vala, Janoševič je brezuspešno skušal f nadaljnjih 15. potezah rešiti položaj J® pol točke. Ker pa je Matanovič zagroz«' da bo menjal trdnjavi in svoje pro**e kmete pretvoril v nove dame, se je Ja' noševič v 55. potezi vdal. Vrstni red po X. kolu: Matanoj^ 7,5, Gligorič 7, Janoševič 6,5, Ivkov, M* tulovič 6, Pirc, Karaklajič, Sokoli Udovčič, Milič, Djuraševič 5,5, Trifnn^ vič, Lukič, Marič 4,5, Djaja, Čirič, R** bar, Jovanič 4, Tomovič 3, Tot 1,5. Pet uspelih mestnih prvenstev Kočevje Letošnje posamezno prvensW® Kočevja Je zbralo k borbi 14 najbolj ših igralcev mesta. Zmagal je več kratni prvak Dolenjske inž. Slavjf Volk z 12 točkami od 13 možnih. ** njim so: K. Mohar 15.5, Safar 10, K3f rič 8.5, Mestek 7 itd. S turnirja s®‘ nedisciplinirano izstopila Lunder * Lisac, zato bo njun postopek obrab' naval disciplinski odbor društva. Idrija Po dveh uspešno zaključenih P0* finalnih turnirjih s skupno 26 ndel* ženci je bil v Idriji odigran turnir ** letošnje šahovsko prvenstvo mesta \ 12 udeleženci. Presenetljivo je zmagfJ IV. kategornik Dušan Pirih z 10 toč kami pred Šinkovcem 9.5, Verznarjetf 9, Severjem 8.5, Crnobmjo in Trot« s 6 točkami itd. Glede na jakost tur nirja je zmagovalec osvojil le m. k3' tegorijo. Bled Letošnjega šahovskega prvenstv* letovišča Bled se je udeležilo 16 ude ležencev, ki so v 20 dneh ust''""-ključili zanimiv turnir. 7 F. Jazbec in Z. Petrič r. Kašman 12, Hrovat 11.5. Piber 10.5, Canjko 9.5 itd. Jesenice Po več polfinalnih turnirjih je bik odigrano na Jesenicah letošnje prvenstvo mesta s 14 tekmovalci. LetošnJ' prvak je postal Korošec, ki je od » možnih točk osvojil 10.5. Za njim so: Subelj 10, Z. Strumbl 9.5, Kušter 8.5 Jevšek 8 itd. Vrhnika Pred kratkim je bil zaključen Šahovski turnir za prvenstvo VrhniKe na katerem je stoodstotno zmagal Gostiša, ki je med 10 udeleženci dosef>e' 9 točk. Sledijo: Gradišnik 7.5, Jurca 7 Mohar 5 itd. « Mladinci: Lunežnik (Branik) 3:15,2 (skoka 14,5, 16) — končni čas 2:44,7 (tretji najboljši čas dneva); Rak (Branik) 3:24.9 (skoka 11, 13) — skupen čas 3:00,9; Lebe (Branik) 3:29,6 (skoka 8,5 in 11) — skupen čas 3:10,1. Tekmovalci so bili navdušeni nad progo. .11«, uj u5i uei siu.um s zs vratci, | ; Danes, v nedeljo, ob 11. uri, bo na tretji del okrog l km dolg spust in S lzseku v Zg. Radvanju »Mariborski četrti, zaključni del, zelo težak ve- ! sla1«™3«- Zveze z avtobusom ugodne, leslalom z 22 vratci. Organizacija ! tekmovanja je bila odlična, poseb- I ^5iYJPrSTVO no je treba pohvaliti sodelovanje [ KOROŠKE SMUČARSKE PODZVEZE ^meiajia .krm radijsko | Ravenčani najboljši in telefonsko službo in bila za vsak primer na razpolago tudi s svojimi reševalci. Prireditev je kot prvi vozač otvoril trener _ državne alpske reprezentance in »spiritus agens« tega tekmovanja Franci Cop. Za njim pa se je na progo spustilo 19 tekmovalcev. Rezultati — člani: Stefe (Ljubelj, Tržič) 2:50.9 (skoka 14,5, 13) — končni čas 2:23,41: Dornik (Ljubelj, Tržič) 2:44,9 (skoka 9,5 in 9) — končni čas 2:25.9. — Dornik je vodil hitreje kot Stefe, ima pa krajše skoke. J. Sevčnikar (Branik) 3:15,0 (skoka 13,5 in 12) — končni čas 2:49,5. 92 Včeraj je bilo na Ravnah prvenstvo koroške smučarsk podzveze v tekih. Tekmovalci so nastopili v teku na 15 km — člani, mladinci pa na 8 km. Prvenstva se je udeležilo sedem mladincev in 12 članov, med njimi član državne reprezentance Stefan Robač, ki je osvojil tudi prvo mesto v svoji kategoriji. Pohvalna je zlasti udeležba tekmovalcev iz Crne, ki so nastopili kar s turnimi smučmi. Rezultati — člani: Robač (F) 1:04,00, Ovsenjak (F) 1:04.59, Kanečnik (Crna)|,-„. . ... ... 1:12,03; mladinci: Urbanc (F) 43,23, Pe-11,6 »orjena. Udeležba za elane ob lanc (F) 45,52, Grabnar (F) 47,04 itd. I vezna, ostali vljudno vabljeni. Današnji rezultati: Pirc 406, Erjavec (obe Gradis) 405, Rozman 391, Martelanc (obe »Triglav«) 370, Lipovšek (Branik, Maribor) 370, Sušnik (Proletarec, Zagorje) 361 itd. MLADINSKO PRVENSTVO GORENJSKO v alpskih disciplinah Na Črnem vrhu je bilo včeraj gorenjsko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Mladinke so nastopile na 1200 m dolgi progi z višinsko razliko 200 m in 26 vratci. Udeležba je bila slaba, saj je nastopilo le osem tekmovalk. Vrstni red: Rutar 1:24,4, Jamnik 1:36,8, Ankele 1:46,2 (vse »Triglav), Dreša (J) 2:01,2. Proga za mladince je bila dolga 1500 m in je imela višinsko razliko 250 metrov ter 33 vratič. Nastopilo je 49 mladincev. — Vrstni red: Mrak (Pl) 1:21,8, C. Cop (J) 1:29,5, J. Cop (Blejska Dobrava) 1:30,1, Kralj (»Ljubelj«) 1:30,9, Bernik (Pl) 1:38,2. OBJAVA Aeroklub »Ljubljana« vabi vse člane in ljubitelje letalstva na redni letni občni zbor, ki bo danes ob 9. uri dopoldne v dvorani Doma sindikatov. Dvorana I m e TOT SOKOLOV oik. MARIC DJAJA PIRC GLIGORIČ vm. vm. MILIC KARAUčAJIC TRIFUNOVIČ MATULOVIČ CIR1C DJ UR* SE VIC TOMOVIČ UDOVČIČ MATAROVIČ IVKOV RABAH LUKIČ JOVANIČ mk. JANOSE VIC 0 II I 16 17 18 19 J Točke Mesto »Da, jasno mi je,« je odvrnil Keen. Keen je vozil skozi noč. Mislil je o dolgotrajnem brezplodnem lovu do letališča Cooperfield. Spominjal se je trenutka, ko je po radiu slišal, da sta bila dva policaja ubita na cesti. Mislil je na Hedy, skrito nekje v mračnih uličicah ob obali, in na preganjalce, ki neusmiljeno zožuje obroč okrog nje, vodijo pa jih polkovnik Fentriss in ljudje iz Scotlad Yarda. Dumetrius je bil neusmiljen, ubil je dva policaja. Tradicija je, da je treba neusmiljeno obračunati s tistim, ki je ubil policaja in zato bodo zdaj preganjalci neusmiljeni. Samo enkrat ga bodo pozvali, naj se preda. Morda niti enkrat ne. A kako moreta Dumetrius ali Mali Wi!ly sploh pomisliti na predajo? Kar je rekel Fentriss, je resnica. Keen je v duhu zagledal Hedy, stoječo v goreči hiši, katero so preganjalci zažgali... _ »Moram jo rešiti, Tom,« je rekel Keen. »Moram jo nekako ločiti od Dumetriusa!« »Po tistem, kar se je zgodilo na letališču,« je rekel Coutts, »Dumetrius prav gotovo želi samo še to, da bi imel priložnost maščevati se vam. Ce bo imel priložnost, vas bo raztrgal na kosce.« »Toda jaz to moram storiti!« »Zakaj? Kaj vam je ona?« »Drugače ne morem. Ona mi veliko pomeni. Bržkone ne bom nikdar več imel priložnosti, da bi komu vse to povedal. Ni mi mar, kaj je bila in kaj je. Toda rad jo imam. Ne očitam vam, Tom...« »Dovolite, da vozim jaz, major. Vi ne vidite dobro,« je rekel Coutts. »Cisto dobro vidim!« Coutts je iztegnil roko in naravnal volan. »Ustavite, prosim vas,« je rekel. »Ni potrebno. Zdaj mi je že čisto dobro,« je odvrnil Keen. »Kar sem hotel vedeti, ste mi že povedali tisto noč v krčmi,« je rekel Coutts. »Kje sva zdaj?« »Blizu postaje Brombley Bow.« »Potem ko se bova pogovorila z Maninleyem — veste, kaj bom storil?« »Barikade na cesti so mu povedale, da nas je nekdo obvestil,« je rekel Coutts. «Ce je že ubil tisto dekle...« »Potem bi bilo vse čisto preprosto,« je odvrnil Keen in bil iznenada spet miren. »Recite mi, kje naj zavijem.« Kmalu sta prispela do vogala Bowlerjeve ulice. »Tu sva!« je rekel Keen. Spet se je obvladal. Izčrpanost je izginila. Počutil se je kakor nekoč, pred mnogimi leti, ko je po dolgih urah in dneh napetega pričakovanja napočil trenutek, ko je bilo treba napasti sovražnika ali ko je izkrcevalna ladja trčila 'ob obalo ali ko mu je poveljnik letala rekel, naj skoči v temo in negotovost. Zdaj je bil pripravljen. Cutd in možgani so mu delali, kakor je bilo treba Nego- tovost in čakanje ugonabljajo človeka. Ko se stvar odloči — je vse dobro. Zavil je v Bowlerjevo ulico. Cisto počasi sta vozila mimo prve ulične svetilke. Nato mink druge. Približala sta se tretji. Maninley je stal naslonjen na drog četrte ulične svetilke. »Dobro pazite, Coutts,« je rekel Keen. »Vozil bom mirno njega-zatem bom obrnil in se vrnil.« Maninley ju je pustil mimo, ne da bi dal kako znamenje-Avtomobil je počasi privozil do konca slepe ulice, zatem pa se obrnil. Keen se je počasi vrnil do kraja, kjer je Maninley še vedno stal naslonjen na ulično svetilko. Ustavil je na drugi strani ulice-kjer je bilo temačno. Stopil je iz avtomobila in prečkal ulico. »Maninley,« je rekel. Odgovora ni bilo. »Govorite, kaj je z vami?« je vprašal Keen in stopil bliže-Pogledal je natančneje in naglo zajel sapo od groze. Zatem ie zakričal, se brž okrenil in se vrgel na tla ravno v hipu, ko j* visoko gori v skladišču na drugi strani ulice počil prvi strel-Druga krogla je oprasnila njegovo ramo, ko je skušal priti okrog Maninleya, tretja pa ga je zasula po obrazu z drobci kamenje-Avtomobilski motor je iznenada zarjovel, vtem ko je Coutts nag10 pognal avtomobil preko ulice na pločnik pred Keena, da bi ga zavaroval pred streli, ki so prihajali z okna skladišča na drugi strani ulice. Coutts se je sklonil skozi okno in naglo trikrat ustrelil proti skladiščnemu oknu. Potem se je od zgoraj usul nov rafal. Sipa na avtomobilu je bila prestreljena. Coutts se je splazil iz avtomobila in se skril zraven Keena. DNEVNE NOVICE KINO »UNION« \A/WVWWWWWWS POROČILO Uprave za ceste LRS o prevoznosti I. in II. reda z motornimi vozili P® stanju dne 25. februarja 1956 ob 10. Vse ceste I. in II. reda so prevoz-J6 za vsa motorna vozila, razen na-JJcdnjih prelazov in cestnih odsekov, | jih preko zime ne orjejo. Prelazi: Ljubelj, Predil in Vršič. » Cestni odseki: Šoštanj—Šentvid— Cfna, Žiri—Sp. Idrija, Kalce—Hrušica "■Col. Uprava za ceste LRS objavlja J®evno podrobne podatke pri Putniku JjJubljana, pri informacijski službi f^T, Ljubljana, tel. št. 06, v Radio Jpbljana in Avto-moto zvezi Slove-; n«e, Ljubljana. ' Ostale informacije pri Upravi za pSte, Ljubljana, Beethovnova št. 10, ^efon 21-089. Onkološki inštitut v Ljubljani ob-1 ’®s£a, da so obiski bolnikov dovoljeni ključno ob nedeljah in državnih Jjjaznikih od 12. do 15. ure. Informa-, J}® o stanju bolnikov daje dežurni JJravnik ob sredah in petkih od 12. ^ 13. ure. Objava. Na podlagi 11. točke na-' *Wila za izvajanje Uredbe o uporabi JpljiSC za gradbene namene (Ur. list J-RS, štev. 14*54/54) je Komisija za pri- j gavo predlogov odlokov za uporabo JJtaljišč za gradbene namene pri JoČinskem ljudskem odboru Ljubija-, JJJ-Moste razgrnila predlog za urbani-' *Hcno kategorizacijo zemljišč v občini, ^ubljana-Moste, ki so zazidljive z in- | ^frfciualno gradnjo. Predlog je raz-, P11 jen v prostorih oddelka za grad-JJ^ne in komunalne zadeve Občinskega jjjdskega odbora Ljubljana-Moste, Za- j joška cesta 51 a. V roku 14 dni po ob-sme vsakdo pismeno ali ustno P°3ati k predlogu svoje pripombe in jjmenje. — Komisija za določitev zem-| jjKč za gradbene namene ObLO Ljub-‘rtna-Moste. ORGANIZACIJA ZB TERENA »TONE TOMSlC« prireja Ane 3. marca 1956 z začetkom ob 20 * vseh prostorih doma »M. Perca« VELIK PARTIZANSKI VEČER 8 kulturnim sporedom in plesom. Sodelujejo; solisti ljubljanske ope-operni kvintet, plesna orkestra J-M in Tržiški trio. — Srečolov z bogatimi dobitki: brezplačno potovanje v Rim, tridnevno potovanje po Jugoslaviji in drugi praktični dobitki. — Vstopnina 100 din. Vstopnice v predprodaji 1., 2. in marca od 16—18 na Gosposvetski cesti 13 (pritličje — Kolizej). Vabimo vse člane in prijatelje. - Odbor Društva zobozdravstvenih Jjeiavcev Slovenije obvešča članstvo, bo v petek, 2. marca ob 20 v dvojni Klasične gimnazije (Prežihova 8) Jočni zbor dentistične sekcije društva. ; soboto, 3. marca ob 8 zjutraj bosta nadaljevala v predavalnici patološko-jhatomskega inštituta (Zaloška 4) ci-J5lUsa predavanj iz snemne protetike JJ0c- dr. volovšek in iz pedontologije is?C' cir- Krušič. Po predavanjih bo v “tem prostoru občni zbor zobotehnič-**e sekcije društva. Občni zbor društ-va bo v soboto, 24. marca 1956. Učite se tujih jezikov! interesentom pošiljamo brezplačno prvi zvezek opisnega tečaja angleškega, franco-8kega oziroma nemškega jezika. Dopisna škola »Univerzal«, Beograd, D°Štni predal 180. 534 Docent dr. Janko Pompe zopet ordinira. Zahtevaj pri svojem trgovcu *CISTEN« ZANESLJIVO ČISTILNO 8HEDSTVO za ČIŠČENJE MADE2EV Katero mesto predstavlja slika? je eno izmed vprašanj nagradnega Jatečaja »Turističnega vestnika«. — lepite še danes glasilo Turistične zyeze Slovenije. Ce veliko stojiš ali mnogo hodiš, porabljaj osvežujočo kopel z »JELA« ?°ljo. Poizkusi in povej drugim, da »JELA« sol odlična. Organi samoupravljanja in sindikalne podružnice Podjetja za vzdrževanje prog Ljubljana sporočajo žalostno vest, da se je tovariš ANTON DOBNIK kvalificirani delavec progovnega odseka Trbovlje pri izvrševanju službe 24. fe- n bruarja 1956 smrtno ponesrečil. Pogreb dragega tovariša bo dne 26. februarja 1956 ob 10.30 v Poljčanah. Dne 24. februarja nas je za vedno zapustila naša dobra mati ANA JUŽNIČ vdova po profesorja Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. t. m., ob 17. url lz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, Beograd, Novo mesto, Fara pri Kočevju, 24. februarja 1958. 2alujoči: Marijan in Gojmir sinova, in rodbine: Južnič, Pintar, Maselj in Deu ter ostalo sorodstvo. I KONCERTI Jutri ob 20.15 v Filharmoniji Beethovnova Prva in Deveta simfonija za zeleni abonma. Dirigira Elea-zar de Carvalho iz Ria de Janeira, izvajajo solisti Nada Vidmarjeva, Elza Karlovčeva, Miro Brajnik in Zdravko j Kovač ter zbor in orkester Slovenske 1 filharmonije. — Ponovitev v torek, dne 28. februarja, ob 20.30 v Unionski dvorani za reprizni (oranžni) abonma. Za abonente vseh ostalih abonmajev ■ popust 100 din pri vstopnici, za štu-1 dente 50 % popust. Vstopnice od 400 do 200 din. Moški pevski zbor PS »Bojan« iz Dornberka bo pod vodstvom dirigenta i Ceneta Matičiča koncertiral v Ljub- j ljani v soboto, 3. marca 1966 v Filhar- | moniji. Vse ljubitelje slovenske narodne pesmi opozarjamo že danes na ta koncert. Vstopnice bodo v predprodaji od 1. marca v blagajni Slov.' filharmonije.' PREDAVANJA Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predava- i nje ing. Mateja Kleindiensta: Slike iz. Etiopije. Nad 100 barvnih diapozitivov. Predavanje bo v torek, 28. februarja ob 20. uri v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod iz Gosposke ulice. Društvo usnjarjev, čevljarjev in tanlncev Slovenije vabi na predavanje dr. Windela, člana poklicnega združenja usnjarjev v Mainzu. Tema predavanja je: Nesreče in sodobne zaščitne naprave na usnjarskih strojih. Predavanje bo v predavalnici kemičnega inštituta SAZU »Boris Kidrič« v Hajdrihovi ulici v Ljubljani v ponedeljek, 27. februarja ob 10. Predavanje bo pojasnjeval film in diapozitivi. — Predavatelj bo tolmačil tudi probleme zaščite pri delu na strojih usnjarsko-predelovalne industrije. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 26. febr. ob 15: Wilder; »Naše mesto«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. Torek, 28. febr. ob 15: Shakespeare: »Henrik IV.«. Zaključena predstava za Industrijsko-rudarsko šolo Za-gorje-Trbovlje. (Falstaff — Pavle Kovič); ob 20: Wilder: »Naše mesto«. Abonma D. Sreda, 29. febr.: Zaprto. V četrtek, 1. marca, bo v Drami osma letošnja premiera. V prevodu dr. A. Pirjevca, režiji ing. arh. V. Molke, sceni V. Rijavca in v kostumski opremi M. Robijeve bo uprizorjena drama A. P. Čehova »Tri sestre«. V glavnih vlogah nastopajo: Prozo-rov — Stane Potokar, Natalija — Vida Juvanova, tri sestre; Olga — Mira Danilova, Maša — Sava Severjeva izmenoma s Heleno Erjavčevo, Irina — Ančka Levarjeva, Kuligin — Ivan Jerman, Veršinin — Vladimir Skrbinšek, Tuzenbah — Jože Zupan, Saljoni — Maks Furijan. Cebutikin — Lojze Potokar, Fedolik — Dušan Škedl, Rode — Stane Cesnik, sluga Fera-ponta — Aleksander Valič, dojilja Anfisa — Elvira Kraljeva. Dramsko gledališče v Ljubljani potrebuje za predstavo »Tri sestre« starinski otroški voziček na visokih kolescih. Ponudbe vsak dan v tajništvu Drame. OPERA Nedelja, 26. febr. ob 19.S0: Gounod: »Faust«. Gostovanje R. Francla. — Izven in za podeželje. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. Torek, 28. febr. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za gimn, Trbovlje in Hrastnik. Sreda, 29. febr. ob 19.30: Mozart: »Fi-garova svatba«. Abonma F. Četrtek, 1. marca ob 19.30: Lindpaint-ner: »Danina«. Abonma U. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 26. febr. ob 15: Pavel Golia: »Srce igračk«. Izven. — Mladinska predstava; ob 20: Anouilh: »Colomba«. Izven. Zadnjič. Torek, 28. febr. ob 15.30: Bert Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Danes bo zadnja uprizoritev Anou-ilhove komedije »Colomba«, na kar opozarjamo občinstvo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 26. febr. ob 15.30: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. — Izven. Popoldanska predstava; ob 20: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra ob 85-letnici pisatelja F. S. Finžgarja. Izven. — Večerna predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860. Prihodnji teden bo premiera J. S. Popoviča komedije »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«), s katero se bo Šentjakobsko gledališče spomnilo 150-letnice rojstva tega velikega komediografa. Delo Je zrežirala kot gost Bal-bina Baranovič-Battelinova, naslovno vlogo bo igrala Ervina Petrovčičeva, herjeva, A. Sadarjeva, M. Tžančeva, v drugih vlogah bodo nastopili M. Ma-M. Simončičeva, J. Cuk, p. Ovsec, L. Sadar in V. Vrhovec. MARIBORSKE VESTI i DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 26. februarja: lekarna' »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Ponedeljek, dne 27. februarja: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. j KINO PARTIZAN: Nemški barvni film: »Zemlja smehljaja«. UDARNIK: Ameriški barvni film:! »Pogumen kot Lassie«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. febr. ob 15: Lorca: »Ma-riana Pineda«. Izven. Ob 19.30 napovedana predstava »Deseti brat« odpade zaradi obolelosti dirigenta. — Zaprto. Obveščamo vse rezervne oficirje, da bo v ponedeljek, 27. februarja ob 17 v Domu JLA, I. nadstr., predavanje o »Napredovanju v višji čin«. Predaval bo major JLA. Udeležba obvezna. Vabimo vse rezervne podoficirje. CEUSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. febr. ob 15: G. Axelrod: »Sedem let skomin«. Gostovanje v Slovenski Bistrici. Torek, 28. febr. ob 15: Ivan Cankar: »Lepa Vida«, rr. srednješolski abonma. Petek, 2. marca ob 15: Ivan Cankar: »Lepa Vida«. I. srednješolski abonma. Sobota, 3. marca ob 16: Miloš Mikeln: »Atomske bombe ni več«. Izven. KINO »UNION«: Ameriški barvni film: »Veselo izkrcevanje«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja ameriškega filma; »Sled v luki«. »DOM«: Ameriški barvni film: »Karneval v Texasu«. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. Čestitki Na prirodoslovno - matematično - filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je bila na oddelku za slavistiko diplomirana Eva Bauman. — Čestitam — Peter. Veri Letnik in Branetu Elznerju želijo na njuni skupni življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva sorodniki in | prijatelji. i Poročili so se v Ljubljani v soboto, 25, februarja 1956 I Anžur Josip, nameščenec, in Leben Matilda, nameščenka; Bajželj Uroš, študent, in Jan Marija, nameščenka' Temov Mihajlo, študent, ln Lepša Emilija, knjigovodkinja; Pajn Franc, kovinorezkar, in Resnik Rozina, tehn risar; Strojanšek Ivan, dipl. pravnik in Kovač Terezija, medicinski tehnik; Zaletelj Jožef, PTT manipulant^ in Obrstar Marija, delavka; Makor Ivan, stroj, tehnik, in Žnidaršič Božidara, uslužbenka. VESTI IZ PTUJA KINO »MESTNI KINO«: Ameriški barvni film: »Generalni inšpektor«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški film: »Macao«. Predstavi ob 15.30 in 19. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Madžarski barvni film: »Liliomfi«. Premiera jugoslovanskega filma »HANKA« Črna internacionala Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšlo izredno zanimivo in aktualno publicistično delo dosedanjega dopisnika Borbe v Rimu Franeta Barbierija »Črna internacionala«. To obsežno in dokumentirano gradivo ima naslednjo vsebino: I. Zgodovinski falzifikati in »tonzurirana kasta«. II. Cerkev pod oblastjo politične in gospodarske skupine. III. L’argent c’est la foi (Denar je vera). IV. Politična sestava cerkvenega gibanja. V. »Ljuljka« med katoličani VI. Gibanje delavcev-duhovnikov. VII. Diplomacija ekspanz. imperializma in kolonializma. VIII. Rimska kurija proti svobodi veroizpovedi. IX. »Cma internacionala«. X. Notranji boji v »ton-zurirani kasti«. XI. Vohunstvo v službi Vatikana. XII. Protijugoslovansko središče v Rimu. Barbieri nam je v tem obsežnem delu v luči neovrgljivih zgodovinskih dejstev razgrnil in odkril pravi obraz Vatikana in cerkvene hierarhij«. To dokumentarno publicistično delo ne sme manjkati ne v javni in ne v zasebni knjižnici. Vsak, ki hoče spoznati zakulasne spletke črne internacionale, se mora seznaniti s to izredno informativno knjigo, ki stane v kartonirani izdaji samo 260 din, vezana v platno pa 360 din. Knjigo »Orna in-ternacionaJa* dobite v vsaki knjigami ali pa pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE v Ljubljani, Mestni trg 26 786 TeanaiK. .Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Vera Gregorič in Jovan Miličevič. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 14 dalje »KINO VIC« Ameriški Ulm »RUMENO NEBO« Tednik. Predstave ob 16, IT, 19 in 21. V glavni vlogi Gregory Pečk, Richard Widmark in Anne Baxter. — Prodaja vstopnic od »—11 ln od 14 dalje. — Danes zadnjikrat! KINO »SISKA. Italijanski film Ni miru med oljkami t .r- > V glavni vlogi Baf Vallone in Luda •*" ” Bose. Predstave ob 18, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 26. febr. ob 11: Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 26. febr. ob 17: Milčinski »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za obe gledališči ,, P”1 “re Pred predstavo pri gledaliških blagajnah. RAVNATELJSTVO ZAVODA ZA GLUHO MLADINO V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša marljiva sodelavka Ladica Furlan-Vesel knjigovodkinja Požrtvovalno tovarišico Ladico bomo ohranili v častnem spominu. Pogreb bo v torek, 28. februarja 1956, ob 15. uri na viškem pokopališču. Ljubljana, 25. februarja 1956. RAVNATELJSTVO ZAVODA ZA GLUHO MLADINO V LJUBLJANI VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. febr. ob 15 in 17: »Ne-iztrohnjeno srce«. Kulturna prireditev v spomin 107-letnice smrti dr. Franceta Prešerna. Gostovanje v Zabreznici-Vrbi. Ponedeljek, 27. febr. ob 16 za gimnazije in ob 20 za izven: »Ivan Cankar: »Podobe iz sanj«. Pripoveduje igralec celjskega gledališča Marjan Dolinar. Sreda, 29. febr. ob 16: »VeHka beseda«. Zaključena predstava za gimnazijo. Četrtek, 1. marca ob 16: S. Lackner: »Se bo sijalo sonce«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra« Kranj Petek, 2. marca ob 20: »Velika beseda«. Izven. Nedelja, 4. marca ob 16: »Velika beseda«. izven in za podeželje. KINO »STOR2IC«: Sovjetski barvni film:! »Ana na vratu«, predstavi ob 10 in 14.1 Ob 16, 18 in 20 ameriški barvni film: »Hondo«. Tednik: Filmske novosti 6.1 Danes zadnjikrat. — Ob 22 premiera ameriškega barvnega filma: »Na daljnem severu«. »SVOBODA«: Amer. barvni film: »Na daljnem severu«. Predstavi ob 10 in 14. ob 16, 18 in 20 sovjetski barvni film: »Ana na vratu«. VF£TT 7 TFSFmr MESTNO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. febr. ob 19.30: D. Dobri-čanin: »Skupno stanovanje«. Vstopnice v predprodaji. Zveze z vlaki so ugodne. Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Stanka Rosenstein, Javomiška pot 24. Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 26. februarja, Janko Novak, brivski salon, Javornik, Kidričeva c. KINO »RADIO«: Italijanski film: »Oprosti mi«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10 matineja mladinskega filma. »PLAV2«: Ameriški film: »Dvoboj v džungli«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja mladinskega filma. »KOROŠKA bela«: italij. film: »Oprosti mi«. Predstavi ob 17 in 19. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 26. februarja. Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.»«, 19.00 in 22.00. 6.00—7.00 Vedre in poskočne — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Operetna glasba — 8.00 O športu in športnikih: Jeklena volja za temnimi očmi — 8.15 Slovenske narodne — 9.00 otroška predstava: Prigode bele miške — 9.30 Veseli intermezzo — 10.00 Družinski pogovori: Iz vzgojiteljevega dnevnika — 10.10 Simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Lahek glasbeni spored, vmes ob 12.00 do 12.10 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 do 16.00 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi — Stefan Kuhar: Borovo gosttivan1e — 16.30 Radijska igra: Maupassant: Horla — 18.30 Melodije, ki Jih radi poslušate — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi — Zoran Kržišnik: Sodobna jugoslovanska likovna umetnost in njeno mesto v svetu — 21.15 V svetu ritmov in melodli — 22.15 do 23.00 Nočni koncert — UKV program: Plesna glasba — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba) IZ KAMNIKA Rojstva: Koželj Florjan, Lamber-šek Branko, Krivorotov Iztok, Klan-Sek Janez, Pujič Miloš, Terbovšek Franc, Pirš Marija, Rožman Milojka, Vjenček Dušan, Sušnik Pavla, Rak Milena in Roman, Berlec Pavla, Puh Marija in Podbevšek Martina. Umrli so: Berlec Lovrenc, zasebnik, star 62 let, iz Kamnika; Mali Sebastijan, osebni upokojenec, star 80 let, iz Porebra 1; Močnik Marjan, otrok, star 6 let, iz Mekinj 7«; Ceh Marija roj. Menhart, zasebnica, stara 76 Iet, lz Kamnika; Dokl Ivan, tkalski mojster, star 49 let, lz Mekinj 19; Kosirnik Jože, osebni upokojenec, star 69 let, iz Tunjiške Mlake. Poročili so se: Brglez Martin, elek-troinStalater iz Ljubljane, in Kozjek Frančiška, laborantka iz Kamnika; Poravne Janez, kovinostrugar iz Nožič, in Završnik Marija, tovarniška delavka iz Kamnika: Stankovič Branislav, tkalec! in Dovič Marija, industrijska šivilja, oba lz Mekinj; Oblak Jože, kovaški pomočnik iz Kamnika, in Svetec Marija, knjigovodkinja iz Podgorja; Bunič Dragutin, zidarski delavec iz Plemenščine, ln Polak Božislava, uslužbenka iz Kamnika; Homar France, mlinarski pomočnik iz Podhruške, in Košir Friderika, tovarniška delavka iz Kamnika; Možek Ciril, mizarski pomočnik iz Kamnika, m Berile Angela, gostinska poslovodenja iZ Duplice; Stupar Alojz, kmet Lz, Komende, in Slanovec Frančiška, delavka iz KošiS pri Kamniku: Grošelj Franc, mizarski pomočnik, in Hribar Neža, natakarica, oba iz Kamnika; Jamšek frranc, zidarski delavec, in GroSeH Amalija, tovarniška delavka, oba iz Kamniku. KINO »TRIGLAV« Angleški barvni film MOULIN ROUGE Brez tednika, v glavni vlogi: Jose Ferrer in Colette Marchand. Predstave od 10 do 11 in od 15. dalje. Danes zadnjikrat. Jutri francoski film: »Prepovedani sad«. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Tri ljubezni«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. — Danes zadnjikrat! KINO »KOMUNA«: Amer. barvni film: »Daljni sever«. Tednik; Filmske novosti 7. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO »SLOGA«: Ameriški film: »Bistre glave«. Tednik: Filmske novosti 7. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi stan Laurel in Oliver Hardi. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«: Zaprto zaradi slabega dohoda. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za srednješolsko mladino angleški film: »Ugrabitelja«. Predstave ob 10 vsak torek, četrtek in nedeljo, ob 15 vsak dan, razen nedelje. Prodaja vstopnic in rezervacija vsak delavnik od 14—16 pri blagajni Mladinskega kina. Vstopnina 10 din. g DELAVSKI SVET PODJETJA ZADRUŽNI SERVIS 1 KOPER — telefon 72 razpisuje mesto | samostojnega računovodje z večletno prakso g Plača po dogovoru. — Stanovanjska soba za samca zajamčena 1 798 lllllllllllllllllllllllllllinillllllllllinilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIlililllllllllllllllM TRGOVSKO PODJETJE »VOLAN« - LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7 PRODA: nov osebni avtomobil »FIAT« 1100 (FAMILIARE' »FIAT« 1100 tovorni 'IOSILNOST 0,5 TON, TER % malo rabljeno »LANCIO-APRILLIA« VSE TOZADEVNE INFORMACIJE DOBIJO STRANKE PRI KOMERCIALNEM ODSEKU PODJETJA, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7 Ugodno prodamo oseom avio Opei Kapitan v dobrem stanju ZADRUŽNO LESNO PODJETJE, MARIBOR, Postojnska 6 telefon 31-3? M-76 OBVESTILO ŽELEZARNA JESENICE sporoča da bo od 1. marca 1956 dalje sprejemala novo delovno silo (delavce in uslužbence) izključno samo vsakega 1. in 15. v mesecu. Interesente prosimo, da se drže gornjih datumov. ŽELEZARNA JESENICE personalni oddelek J-45 Upravni odbor trgovine z barvami in laki »PLAVICA« V LJUBLJANI Wolfova 12 sprejme takoj sposobnega prodajalca Pogoji: Popolna kvalifikacija za gospodarskega pomočnika, po možnosti kemijske stroke. Plača po tarifnem pravilniku. 805 BIRO ZA LESNO INDUSTRIJO podjetje za tehnično pomoč in projektiranje v lesni industriji LJUBLJANA, Kidričeva 1-1 sprejme uslužbenko z znapjem strojepisja in po možnosti stenografije, s srednješolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. 799 UPRAVNI ODBOR KEMIČNE TOVARNE MOSTE - LJUBLJANA razpisuje natečaj za sprejem na naslednja izpraznjena delovna mesta: pomočnika vodje računovodstva z višjo ekonomsko izobrazbo in vsaj 2-letno prakso v računovodstvu ali srednjo ekonomsko izobrazbo z vsaj 10-letno prakso v računovodstvu strojnega tehnika z diplomo in po možnosti s prakso v pripravi dela gradbenega tehnika z diplomo z vsaj 2-letno prakso strojnika parne turbine z opravljenim strokovnim izpitom Za sprejem pridejo v poštev osebe, ki so odslužile vojaški rok. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe na tajništvo podjetja, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije. Ponudbam je treba priložiti dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanji praksi. 781 1 v Personalna komisija okrajnega ljudskega odbora Koper razpisuje za Okrajni ljudski odbor Koper naslednja delovna mesta za: 5 finančnih inšpektorjev z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in večletno prakso v finančni stroki pravnika — referenta za invalidske zadeve inženirja-agronoma za referat za kmetijstvo in gozdarstvo v zavodu za planiranje inženirja ali gradbenega tehnika za referat komunalne dejavnosti in gradbeništva za zavod za planiranje 3 ekonomiste z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in večletno prakso v gospodarskem planiranju gradbenega inženirja z večletno prakso za gradbeno inšpekcijo gradbenega tehnika z večletno prakso za gradbeno inšpekcijo arhivarja za okrajni ljudski odbor z večletno prakso 4 administrativne moči s perfektnim obvladanjem strojepisja, po možnosti tudi stenografije Prošnje z izčrpnim življenjepisom in pregledom dosedanjih zaposlitev je dostaviti Okrajnemu ljudskemu odboru, Koper. 784 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« — NOVO MESTO — Tavčarjeva 12 (sedaj Kettejev drevored 12) sprejme takoj KOVINOSTRUGARJA Ponudbe z navedbo dosedanjega dela dostavite direkciji podjetja . N-27 Več kvalificiranih knjigotiskarskih strojnikov sprejme TISKARNA LJUDSKE PRAVICE V LJUBLJANI Zglasiti se je 'v tajništvu tiskarne, Ljubljana, Kopitarjeva Ugodno prodamo elektromotor A. S. E. A. 38 KW, 220/380 V, 50 Hz, 720 ob/min in e ektromotor RADE KONČAR,tip A 406-4, 70 KW, 220/380 V, 50 Hz, 1450 ob/min. Oba motorja sta v prav dobrem stanju »BREST« Cerknica TOVARNA POHIŠTVA IN LESNE GALANTERIJE 785 komisija za Štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Kamnik na osnovi 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni lisi FLRJ št 32-349/55) razpisuje mesta za pogodbene štipendije Stroka: 2 pravnika 2 ekonomista 1 inženirja gradbeništva 1 inženirja agronomije 2 slušatelja 2 slušatelja 1 gradbenega tehnika Vrsta šole: Višina: pravno-ekonomska fakulteta 5000 din pravno-ekonomska fakulteta 5000 din univerza, odd. za urbanizem 5000 din agronomsko-gozdarska fak. 5000 din šola za socialne delavce 4000 din srednja ekonomska šola 4000 din Tehnična srednja šola 4000 din Vsak štipendist bo prejemal štipendijo za delo, ki je po predpisih potrebna za dokončanje študija navedenih šol oziroma fakultet. Pri višini štipendije bo upoštevan tudi otroški dodatek, ki ga kandidat prejema. Prednost imajo otroci padlih borcev NOB, žrtev fašističnega nasilja, revnejši kandidati in kandidati iz območja ObLO KAMNIK ter slušatelji višjih semestrov. Prošnje je poslati na ObLO KAMNIK do 15. marca 1956, kolkovane z 180 din državne takse in 95 din okrajne takse. K prošnjam priložite tudi potrdilo o šolanju, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in dokaz o višini otroškega dodatka. Priloge, vložene k prošnji, morajo biti kolkovane po 25 din državne takse. Vse že vložene prošnje bo komisija za štipendije obravnavala in tem kandidatom ni potrebno vlagati novih prošenj. 783 J UPRAVNI ODBOR STROKOVNEGA ZDRUŽENJA GOZDNO-GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ LRS, Ljubljana Kidričeva 1-IV, poštni predal 436 razpisuje naslednja delovna mesta za: tajnika gozdarskega inženirja z nekaj let prakse ekonomista s fakultetno oziroma srednjo izobrazbo, z nekaj prakse administrativno moč z znanjem strojepisja, stenografije in administrativnih poslov, s srednješolsko izobrazbo Plača in nastop službe po dogovoru. Ponudbe z življenjepisom je treba poslati na zgornji naslov do 15. marca 1956 765 Tovarna glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO sprejme: 3 gradbene tehnike z najmanj 5-letno prakso in 2 administrativni moči s perfektnim znanjem nemščine in strojepisja Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru Stanovanja zagotovljena Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno, na upravi podjetja. 772 HIDROMONTAŽA MARIBOR razpisuje delovno mesto za vodjo komercialnega oddelka podjetja V poštev pridejo kandidati z visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo, dobri organizatorji s približno 10—15-letno prakso v komercialni službi, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih. Potrebno je znanje vsaj enega tujega jezika. Prednost imajo elektrostrojni inženirji in tehniki, ki izpolnjujejo gornje pogoje in ki so dobro uvedeni pri podjetjih 114, 117 in 119 panoge. Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma dogovoru. Nastop službe po možnosti 1. aprila 1956 ali po sporazumu. Pismene ponudbe z referencami in obširnim življenjepisom zlasti glede službenega udejstvovanja naj kandidati dostavijo sekretariatu Hidromontaže do 15. .marca 1956. M-75 piiiiiiiniiii mniimiiiiim iriiiialpi■■vmbmpmmmmmmmmmmmmmmšB RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in J obrti razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Ob- j činskem ljudskem odboru Jesenice | DVE MESTI DIREKTORJEV | in sicer: | ZA DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »RIBNIK« i NA JESENICAH, ki se bavi izključno z izvozom i Pogoji: Za to mesto je treba imeti pogoje po Pravilniku 1 o strokovni izobrazbi uslužbencev gospodarskih organizacij, 1 ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem (Uradni | list FLRJ št. 43-475/55); 1 ZA DIREKTORJA OBRTNE DELAVNICE »MIZARSTVO IN | TESARSTVO« NA KOROŠKI BELI Pogoji: Mizar ali tesar z mojstrskim izpitom z najmanj 1 5-letno prakso na vodilnem mestu v tej stroki. ti Pismene prošnje z navedbo kvalifikacije in podrobnim 1 življenjepisom je treba poslati na Občinski ljudski odbor i Jesenice do 15. marca 1956. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU JESENICE I J-47 rmmmmm JUGOSLOVANSKA BANKA ZA ZUNANJO TRGOVINO V BEOGRADU razpisuje natečaj za sprejem določenega števila mlajših uslužbencev Pogoji: Kandidati morajo imeti ekonomsko fakulteto ali ekonomsko srednjo šolo. Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo samo državljani FLRJ, in sicer tisti, ki so uredili svojo vojaško obveznost. Uslužbenci, ki prvikrat nastopajo službo, kakor tudi tisti, ki nimajo treh let efektivne službe, morajo obvezno opravljati sprejemni izpit. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Plača z dopolnilno plačo po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ (Uradni list FLRJ 5-54). Prošnje z življenjepisom je treba oddati najkasn* |e do 10. marca 1956 personalnemu oddelku, Ulica 7. jul* 21-1, soba št. 19. Za vsa potrebna pojasnila vprašajte na telefon 24-218. JUGOSLOVENSKA BANKA ZA SPOLJNU TRGOVINU 921 j LEKARNA V ČRNI NA KOROŠKEM razpisuje mesto | farmacevtskega pomočnika z opravljenim strokovnim izpitom za vodstvo lekar-ž niške postaje v Mežici v s, Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. Komfort- no stanovanje na razpolago. — Nastop službe takoj ali P° 5 dogovoru. i . 771 ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VWiWWiVA\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'.vwA\\\\\\\\\\\\\VV'''''lX' RAZPIS »ISKRA« — TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH GD FINO MEHANIČNIH IZDELKOV — KRANJ potrebuj e: dva nabavna referenta Pogoji: Srednja ekonomska šola z 2-letno prakso V komercialni službi. Začetniki samo z odsluženim vojaškim rokom prodajnega referenta Pogoji: Srednja tehnična šola, odsek za šibki tok, s prakso v komercialnem poslovanju, ali srednja ekonomska šola s prakso v elektrotehnični, stroki več administratork z znanjem strojepisja in eventualno stenografije Pismene ponudbe poslati na zgornji naslov. K-33 List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, telefon 81 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrik® xeie:on st. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase št. 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnv1® 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 — poštni Dredal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokooisi se ne vračajo VAJENCI E Oljarska DELAVNICA sprejme" vajenca v uk. Ponudbe na oglasni, oddelek LP pod »Čevljarski va-j, Jenec«. v 2258 fotografskega vajenca sprej- Oiemo, po možnosti z lastnim stanovanjem. Ponudbe v oglasni oddelek Vai pod *Fotovajenec«. v 2258 AJENCa za krznarsko stroko sprejem. Pismene ponudbe na oglasni Oddelek »Ljudske pravice* pod •Krznarstvo*. v 2254 "AJenca sprejme galvanizerska delavnica. Pismeno ponudbo na oglas-111 oddelek »Ljudske pravice« pod j. •galvanizacija« v 2261 ^VAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Ponudbo na oglasni oddelek LP pod v »Kovačija«. v 2262 AJENCa za elektrlčarsko stroko ^Prejmemo. Ponudbe na oglasni od-oolek LP pod »Električar«. v 2264 DROBNI OGLASI TEKSTILNA DELAVKA bi rada pri- | VLAGALKA s 15 let prakse, poročena, merno zaposlitev. - Ponudbe na oglasni oddelek LP. 2200 KROJaCICa želi primerno zaposlitev. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod *Krojačica«. sl 2201 LITOGRAF s strokovnim izpitom, s 3 razredi gimnazije in grafično šolo želi namestitev. Delovno razmerje prekinjeno zaradi služenja v JLA. Ponudbo na oglasni oddelek LP pod »Litograf«. 2733 si AVTOMEHANIK-MOJSTER, šofer D-kategorije, z večjo prakso vodstva avtomehanične delavnice in avto-parka, z lastnim osebnim avtomobilom, sprejme primerno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 794 s. i. mali oglas LAHKO NAROČITE TUDI PO POSTI! BESEDILU OGLASA PRILOŽITE ZNAMKE V USTREZAJOČEM ZNESKU IN POŠLJITE NA SPODNJI NASLOV 9 NE POZABITE NAVESTI, KDAJ ŽELITE IMETI OGLAS OBJAVLJEN OGLASNI ODDELEK »LJUDSKE PRAVICE« LJUBLJANA — KOPITARJEVA ULICA ST. 2 f*PETNlSKA DELAVNICA sprejme TRGOVSKI POMOČNIK s položenim * ' strokovnim izpitom, s 17-letno de- lovno dobo, ima 3 gimnazije, vešč J^Jenca. Ponudbe na oglasni oddeli kP pod »Tapetnik-* v 2266 a•>«» r. s!ov y oglasnem oddelku LP. j 48 r „ . p SOBO iščem — kjerkoli v Ljubljani. PISALNO MIZO in 5 tapeciranih sto- Za protiuslugo poučujem splošne lov in mizico — prodam. — Ogled predmete za gimnazijo. Naslov ” dopoldne. Naslov v upravi LP. 813 oglasnem oddelku LP. 292 r S OPOZORILO! KADAR POŠLJETE PONUDBO NA MALI oglas ali Ce Želite imeti naslov INSERENTA. NAVEDITE VEDNO ŠIFRO IN ŠTEVILKO OGLASA © ZA NASLOV INSERENTA ALI INFORMACIJE PRILOŽITE VEDNO 15 DIN V ZNAMKAH! # 2736 d vanci«. svoji stroki«. 2727 si _____________________________ y®M zaposlitev v tovarni kot delavka. Ponudbo na oglasni oddelek L-P pod »Delavka«. 2722 sl *’ER s 4 razredi gimnazije, z 22-letno fl*lovno dobo, želi primerno zapo-sutev. Zadnje delovno mesto sem ^■Pustil zaradi ukinitve delovnega fiesta. Ponudbe na oglasni oddelek Ijjfp pod »Šofer«. 2723 si if AR z 29-letno delovno dobo, kvalificiran v svoji stroki, mojster, želi .Primerne zaposlitve. Ponudbo na °glasni oddelek Ljudske pravice pod It “Mesar«. 2724 si 'TAKARICA želi zaposlitev. Mlajša j Hoč s prakso. Ponudbo na oglasni ! °ddelek Ljudske pravice pod »Go-jthihlna«. 2726 si ?ARSKI MOJSTER s strokovnim l*Pltom Iz lesno-predelovalne stroke 'sli namestitve. Ponudbe na oglasni Jddelek LP pod »Mojster s strokov-JjOlm izpitom« s! 2178 AGAJNIČARKA, mlajša moč. se-?6j zajroslena v manjšem podjetju, zamenjati službeno mesto. Po-»bdbo prosim na oglasni oddelek pod »družinske razmere«. »WfiPRFDIK« - znii** ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2238 p DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO znamke »Standard«, prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2239 p MOTORNO KOLO »GUZZI« 300 ccm, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice 2240 p »OPEL-SUPER« osebni avtomobil, ugodno naprodaj. Poizve se v podružnici LP Kranj. 2241 p SESALEC ZA PRAH v dobrem stan.iu prodam. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 2242 p MERCEDES DIESEL stroj, 3 t, brez menjalnika, prenovljen, v odličnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku LP. 795 p PRODAM dobro ohranjene ciganske koncertne citre in violino. Vprašati na naslov Jos. Mazaj, Blanca. p \ Jbi^rtis i ci. VCUK A\» FTuucžra | kompleten porodniški kovček z in-strumentarijem. preiskovalno zofo, tehtnico za dojr*n*ke. Naslov v I novanje z majhnim kabinetom ln pritiklinami za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. MLAJŠE DEKLE z dežele, zaposlena v dopoldanskih . urah v pisarni — želi sobico V popoldanskih urah bi pomagala gospodinjiti Ugodna priložnost starejšim osebam, katerim bi opravila nalnujnelša opravila v stanovanju. Ponudbe v upr. LP pod »Sobica za dekle«. 3689-so Na 1 me družine, ki bi ne prejela knjižnih zbirk »Prešernove družbe« za 1. 1957! (f•OHO nujne potrebujem Ponudbe v upravo LP pod .Lasten kavč In posteljnina* NUJNO POPREBUjEM SOBO, opremljeno ali prazno. Ponudbe pod »Plačam dobro«. iri JUGE a.navilJie Rudiage iz : cioiiiraniii ir ,V.-:ov. za cepljenje | vinske trte in za proizvodnjo kc renjakov: Kober 5 BB. Rupestris j Gothe 9, Rupestris Du Lot (Monti- cola), Riparia x portalis — vam «OBO iščem kierkr.lt v I inhiiani v. nudi po ugodni ceni ZKG Jarenina , nrot1„«hmnger^ pri Mariboru. 679 p STARINSKE KIPE slike, grafike zrcala, vaze. ure. zlat nakit, srebrn nakit tn razne druge starinske okrasne predmete dobite v •Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana, p 2248 protiuslugo podučujem splošne predmete za gimnazijo. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 292 LEPO NAGRADO dam tistemu, ki mi poizve za prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. j 48 NEDELJA, 26. FEBRUAR Wm m Nove podrobnosti Prvih 1600 metrov se bo dviga] navpično, potem pa se bo njegova pot polagoma nagibala o prvem umetnem SATELITU Nekaj podrobnosti o prvem umetnem satelitu, ki ga nameravajo izstr.eliti v vesoljstvo, smo že objavili. Zdaj, ko so že določili, da ga bodo izstrelili z letalskega oporišča Patrick v Floridi, je ameriško ministrstvo za obrambo objavilo o njem še nekaj podrobnosti. Drobne ZANIMIVOSTI MEDNARODNI LETALSKI TEKMI Letos septembra bosta dve mednarodni letalski tekmi, prva od ZDA do Velike- Britanije, druga pa od Velike Bri- * tanije do Južne Afrike. To bosta največji letalsiki tekmi na svetu. Za nagrado so določili 75.000 funtšterJingov. Letala bodo' lahko startala s poljubnega mesta v ZDA in se spuščala v bližini Londona. Druga etapa bo segala od Velike Briitanije do Johannesburga. Tekme se bodo lahko udeležila vojaška itn civilna letala vseh dežel in domača preskrba letal z gorivom v zraku bo dovoljena. BELI NOSOROG GRB SUDANA Neodvisni Sudan je sprejel za svoj grb belega nosoroga z dvema rogovoma. Med mnogimi simboli, ki bi jih bili lahko izbrali, se je ministrski svet odločil za belega nosoroga. Ta vrsta nosorogov je v Sudanu zaščitena, v drugih afriških pokrajinah pa ne. HITROSTNI REKORD FRANCOSKEGA PILOTA Francoski pilot Bibier je dosegel z letalom »Super.Mi-ster« pod radarsko kontrolo hitrost 1450 km na uro. Istega dne in z istim letalom je preletel neki ameriški pilot 1370 km na uro. Zanimivo je, da so piloti z istim letalom in istega dne dvakrat predrli zvočno pregrajo v vodoravnem poletu. »Super-Mister« je težki lovec, kakršnih ima Francija 150. Načrt o izstrelitvi umetnega satelita je del znanstvenega prispevka, ki ga bodo dale ZDA v okviru svojega sodelovanja v mednarodnem geofizikalnem letu 1957/58. Raketa, ki bo dvignila umetni satelit do njegove poti okrog Zemlje, bo sestavljena iz treh delov. Imela ne bo nobenih krmilnih naprav, ker ji bo posredoval smer motor. Doseči bo morala hitrost, ki bo trikrat večja od največje dosedanje hitrosti najhitrejših letal. Aerodinamično segrevanje med njenim poletom bo dvignilo temperaturo prednjega dela rakete na 537,7° C. Prvi raketni motor bo deloval približno 140 sekund. Za gorivo bo uporabljal tekoči kisik ter mešanico etilalkohola, bencina in silikonskega olja. Vse to bodo pod pritiskom spravili v celico za zgorevanje s turbinskimi sesalkami, ki bodo delovale ob pomoči vodikovega peroksida. Drugi raketni motor bo uporabljal za gorivo nitrogensko kislino in nesimetrični dimetil hidrazin. Tretji del rakete, v katerem bo z instrumenti opremljen satelit, bo dobival pogonsko silo od močnega motorja. Umetni satelit se bo dvignil prvih 1600 m navpično, potem pa se bo njegova pot polagoma nagibala. Raketa v prvem delu bo zgorela v približni višini 54 km. Dotlej bo razvila hitrost 5400 km na uro. Druga raketa bo zgorela približno 208 km visoko in dosegla hitrost 17.600 km na uro. Približno 480 km visoko bo začel delovati tretji motor. Z njim bo satelit dosegel za kroženje okrog Zemlje potrebno hitrost, in sicer približno 28.800 km na uro. Prvi umetni satelit opremljen z instrumenti, bo kovinska obla, težka 9,74 kg s premerom približno 50,8 cm. Pritrjen bo na prednji del izstreljene rakete. Temperatura v njem se bo gibala od —17,8 do 148 oziroma 204 stopinj C. Satelit bo moč videti z optičnimi instrumenti nekaj ur pred sončnim vzhodom in zahodom, seveda, če bo vreme ugodno in če bo opazovalec vedel, kdaj se bo pojavil na nebesu. Raziskovalci ameriške mornarice že pripravljajo posebno napravo, in ki bo prek njenega radioapa-ki jo bodo pritrdili na satelit in ki bo prek majhnega radio-aparata nenehoma oddajala pozivne znake, sprejemali pa jih bodo na zemlji občutljivi sprejemni aparati. Ta metoda jim bo pomagala tudi pri optičnem opazovanju satelita, in sicer tako, da bo pošiljala približne elemente njegovega položaja. Da pa jo bodo lahko Učinkovito izkoristili, bodo morali zgraditi več opazovalnic, ki bodo spremljale gibanje satelita po njegovi poti, in sicer ob vsakem vremenu in vsakem času podnevi in ponoči. Dolga pot ob čokoladi Samo od čokolade in vode je živel Frederick Steward na dolgi poti iz Avstralije v Kapstadt. Drugače mu ni kazalo, kajti kot angleški izseljenec, ki mu življenje v Avstraliji ni ugajalo, se je skrivaj vkrcal na ladjo. Pred Kapstadtom pa se je javil kapitanu in mu priznal, da ni imel denarja za vožnjo. Kapitan se ga je usmilil in mu prizanesel, da je lahko iz Kapstadta nadaljeval vožnjo proti Londonu. Žrtve karnevala V Riu de janeiru so trajale letos karnevalske svečanosti štiri dni. V južni Ameriki so te svečanosti splošno znane kakor v Evropi karneval v Nizzi ali Miinchenu. Letošnji karneval v Riu de Janeiru pa je zahteval 300 človeških žrtev. Nekaj je bilo žrtev izredno živahnega prometa, večinoma pa je šlo za umore in samomore. V bolnišnico se je moralo zateči 7000 poškodova- j nih ljudi. 1 V letošnjem hudem mrazu je zamrznil tudi Ren. Na sliki vid'®0 ladje, ki so se morale ustaviti, okoli njih pa je nakopičen led- Stoletna zgodovina orhidej Če misli človek na orhideje z njihovimi fantastičnimi oblikami in eksotičnimi barvami, jih nehote poveže s pojimom tropične džungle. Orhideje, ki jiiih občudujejo ljudje v Evropi, Ameriki in I Avstraliji, pa večinoma ne izrira-i jo iz džungle, marveč so sad iz- Znanost prodira v skrivnosti življenja V kakšnih pogojih so lahko v prejšnjih dobah življenja našega planeta organske snovi nastale iz anorganskih, preden se je pojavilo življenje na svetu? Tako se je vprašal z Nobelovo nagrado nagrajen univ. prof. dr. Butenandt. Geokemija dokazuje, da v praatmosferi našega planeta pred milijardami let kisika sploh ni bilo. Zemeljska atmosfera je bila sestavljena iz ogljikovega vodika preproste MOTI GA >Kako se počutite?« vpraša zdravnik svojega pacienta. »Zelo slabo, tovariš doktor.< >To ni mogoče. Kaj vam pa je?< »Moti me ta presneti termometer, ki ste mi ga predvčerajšnjim vtaknili pod pazduho.< DUMAS NA VRTU Alexandra Dumasa, ki je med drugim napisal roman >Trije mušketirju, je eden od njegovih prijateljev venomer prosil, naj ga obišče. Naposled mu je Dumas ustregel. Ponosno mu je prijatelj razkazoval svojo hišo in vrt, košček zelene livade,, stisnjen med sosedne hiše. *No, kako vam ugaja moj vrt?* >Veste,< je menil Dumas, posebno velik res ni. toda« — in pri tem pogledal kvišku — »precej visok pa je vendarle<. KUHINJSKA KREDENCA Zena leži bolna v postelji. Mož ji hoče pripraviti skodelico čaja in zakliče iz kuhinje, da ga ne more najti. >Saj je tam, kar poglej,« zakliče žena nazaj. >V predalčku, v kredenci, v škatli za kakao. na kateri je napisano: .Vžigalice'.« Pred enajstimi leti so bili še smrtni sovražniki. Danes pa veselo pijejo v oficirski kantini v Feldvvellu, v Norfolku (Anglija). Prav tu je tudi letališče, s katerega so nekoč vsak dan odletele velike jate bombnikov bombardirat Nemčijo. Precejšnje število nemških letalcev, ki so sedaj v novem nemškem letalstvu je bilo tudi v Hitlerjevi Luftwaffe. Sedaj obiskujejo tečaje za vodenje reaktivnih letal v Angliji. MASCAGNI IN LAJNA Skladatelj iCavallerie rustica-ne*. Pietro Mascagni je slišal nekoč lajnarja igrati pod oknom svojega stanovanja odlomke iz svoje opere. Lajnar pa je igral zelo počasi. Razkačeni skladatelj je odhitel na ulico in nahrulil lajnarja: *Čujte, jaz sem Mascagni! Takoj vam pokažem kako je treba igrati moje skladbe.i In na vso moč je zavrtel lajno. Drugi dan pa je imel lajnar na svoji lajni pritrjen listek z napisom: tMascagnijev učenecc. vrste, amoniaka, vode in vodika, torej iz snovi, kakršne domnevajo strokovnjaki na Jupitru in drugih od Sonca zelo oddaljenih planetih. Prof. Butenandt se sklicuje na odločilne poizkuse kemika Staleya L. Millerja, ki se mu je v laboratoriju kot prvemu posrečilo umetno izdelati aminokisline. Te kisline šo bile pred nastankom življenja na Zemlji prazačetniki življenja, biti so morale torej na našem planetu prve, Ti temeljni kamni beljakovinskih spojin so nam dostopni zdaj po zelo zamotani poti. Kako pa so mogli nastati v pradavnih časih? Kemik je sestavil v zaprti stekleni aparaturi umetno pra-atmosfero iz metana (rudniškega plina), amoniaka, vodika in vod-j nih hlapov, ki jih je pustil kro-! žiti po stekleni posodi. Za akti-vizacijo teh sestavin je uporabil električno sprostitev, kakršno je poznala narava pred milijardami I let tudi na našem planetu. Cez osem dni je proučil reakcijo v sterilnih pogojih. Uspeh je bil presenetljiv: nastal je bil en gram aminokislin, torej organska spojina, ki jo moramo smatrati za značilen proizvod organskega življenja. • Ta poizkus kaže, da je bil j nastanek organskih snovi na Zemlji v ugodnih pogojih nekoč možen brez sodelovanja živih bitij. Seveda je od aminokislin do beljakovinskih molekul in celo do resničnega življenja pot dolga. Toda človeški duh se bo približal tudi tej skrivnosti in jo prej ali slej pojasnil. kiušenj znanstvenikov v angleških vrtnarskih laboratorijih. Orhideje v luksuznih cvetili-čaiimah sveta so prišle iz epruvet znanstvenih laboratorijev, kjer so se strokovnjaki ukvarjali z njimi 6 do 7 let Takšne orhideje so najboljše p rizoain je škotskemu virt-nairjm Johnu Dominijiu, ki je pred sto leti med svojim cvetjem na vrtu v Exeteru vzgojil prvo križano orhidejo in z njo presenc'..l' ne le ostale vrtnarje, marveč tudi znanstvenike. Prizadevanju tega vrtnarja je treba pripisati, da se je kakiih 20 angleških vrtnarskih podjetij odločilo izključno za nego orhidej, ki imajo zdaj važno vlogo tudi v izvozni trgovini Velike Britanije. IN a orhideje odpade letno kakiih 100.000 funtsteirlingov izvoza. Angleška podjetja prodajajo orhideje po vsem svetu. Omenjenega Škota je navdušil1 za orhideje njegov prijatelj, zdirarvnilk iz Exetera, ki je napisal' celo razpravo o sestavi rož. Domini je začel delati poskuse z umetno oziroma ročno oplemenitvijo dveh orhidej. Križal je dve različni orhideji iz vrste Sailamthes in dve leti pozneje je presenetil svet s križano orhidejo, ki je cvela v Veliki Britaniji, Strokovnjaki so trdili, da ni sposobna za razmnoževanje. Domini pa je nadaljeval' umetno oplememitev še drugih vrst orhidej. Konec minulega stoletja je imel že kakiih 20 hibridov. Kmalu so začeli vrtnarji po vsem svetu sami delati poskuse in tako imamo zdaj že nad 30.000 raznih hibridov odhidej. Eno važnih središč te »likov ite industrije v Veliki Britaniji je v Langileyu ob londonskem letališču, kjer goji orhideje Peter Black. Le-ta nadaljuje Dominijevo tradicijo. »Orhideje rasto spomladi, kakor vse druge rastiline, toda mi jih lahko izvažamo po vsem svetu vse leto,« je rekel Black. »Važno jie, da orhideje pri na6 ne potrebujejo ničesar, razen delovne sile in toplote oziroma kuriva. Uvažati nam ni treba ničesar. Doba zračnega prometa je omogočila angleškim vrtnarjem, da prodaija- » Domovina krasnih^ S križanih vrst teh^j • je Velika Britanija jo orhideje skozi vse leto. K#® je jih zdaj celo Islandija.« Black je pojasnil, da opl«°L niti jo cvetove orhideje ročno ^ da pišejo vsaki dnevnik. Str0^ s semenom dozore približno enem letu. Zrelo seme polože W tem v epruvete in stekleničke laboratoriju. Epruvete so nap0 njene z neke vrste morsko *fa,. in v njih so vse potrebne sol'i. dobiva orhideja ustrezne hranj sestavine. Prve cvetove dobe nove orhideje šele po šestih 8 sedmih letih. KRIŽANKA Vodoravno; 1. poveljnik, *• ' ziv, 10. usad, 11. nenormalen, 12. P"v^ sled, 17. francoski fizik, 15. P^Us^8i->r tiča, 16. žensko ime, 18. odlični P pjs< lec s Havajskih otokov, 21. uradni 24. elementarna nezgoda, 25. čud'* pesnitve, 28. perutnina, 29. impresij®^ znanstvenik, ki se ukvarja z gosp00 stvom. ,|fc Navpično: 1. prebivalke yTt0\i' v Severni Ameriki, 2. pomoč, 3. ‘e* %% ški kraj v severni Italiji, 4. zn«*,,! kemično prvino aluminij, 5. ^a^0t' izraz, 6. moško ime, ". okončina, $•. nik traktorja, 12. oblika pom®*11 ji. glagola, 14. pot v snegu, 17. čutil®’ g, iztisniti tekočino, 20. naslov, epigr popivanje, 23. prislov, 24. grška c 26. prislov, 29. dva soglasnika. Rtse: vi ARIJ AN vMALIETTl VIKTOR 139. Napetost v reševalcih je nenadoma popustila. Tolkli so drug drugega po ramenih, se smejali in poskakovali od tal kot ponoreli. Vas še vedno stoji! Tveganje je bilo bogato poplačano: ne samo, da so odstranili grozečo nevarnost — ostale so tudi hiše! Ljudje se bodo lahko vrnili na varno in na toplo. Kako bodo veseli po vsem tem času, ko so se že počutili kot brezdomci. 140. Pripeli so si smuči, pograbili reševalne naprave in mod prešernim vriskanjem drug za drugim švignili v dolino. Marko se je pravkar mislil pognati za ostalimi, ko je opazil v snegu prazni nahrbtnik, v katerem so pred dobro uro prinesli razstrelivo. Stopil je k njemu in ga pobral. »Veš, da te ne pustimo tu,« je rekel, kakor da je nahrbtnik iiv in ga razume. »Tudi ti ti pomagal!« 140. »Fantje!« je kričal eden izmed ( »tole je pravzaprav prekrasno smučišč®- J V divjih kristijanijah so švigali po *,,n’.?ly ) bregu In se ob vsakem zavoju zavija*1 ( oblak snega. Končno so bili na dnu. U*‘ vili so se na plazu, ki je zdaj krotko* \ kal pomladnega sonca. Tekali so po nje 1 sem in tja, kakor otroci. Tako P^l° I je biio topotati in skakati po premafl ) nem sovražniku!