Pofitntna plačana v gotovini ] J V Ljubljani, v soboto 4. marca 1933 Stev. 75 a Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1IF S£0 VEJSEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 ishaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika ček. račun: Ljubljana št. 10.65(1 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Ameriška bančna kriza Kaj slabo politično in gospodarsko dedščino »prejema novoizvoljeni ameriški predsednik Franklin Roosevelt, ki danes nastopi svoje predsedniško mesto v Beli hiši. Ravnokar prihajajo v Evropo vesti o veliki krizi ameriških bank, ki trpe radi silnega navala vlagateljev. Ena za drugo zapirajo svoje blagajne in poslovne prostore. Med tem pa se panika polašča sploh vsega gospodarstva, ki utegne* imeti posledice tudi v izvenameriških državah. Tudi Ameriko je zajela kriza zaupanja in že dalj časa opažamo slabejšo tendenco za dolar na vseh svetovnih borzah. V zvezi je to z odtokom zlata iz Amerike. Res je bilo izvoženega zlata iz Amerike v februarju samo za lil milijonov dolarjev, in so se istočasno njene zaloge zlata za inozemski račun povečale za 173 milij. dolarjev. Toda to zlato ni več ameriško in je pripravljeno za izvoz. Radi tega pa kakšne večje nevarnosti za dolar še ni, ker Amerika brez škode za valuto izvozi lahko še velike količine svojega zlata. Nevarnejši pa bi bil položaj, če bi se radj znanih težkoč začela inflacijska politika, ki bi presegla meje, ki so dopustne z ozirom na valuto. Amerikanci vedno bolj iščejo zlato in ga zamenjujejo za papirnati denar, kar je danes v Ameriki še mogoče. Začelo se je tezavriranje zlata v velikem obsegu. Pred državnim zakladom v Washingtonu in pred newyorško federalno rezervno banko stoje dolge vrste ljudi, ki zamenjujejo svoje bankovce za zlato. To so znaki panične psihoze, ki je zajela tudi že male ljudi in lahko postane nevarna, če je država s hitrimi in učinkovitimi ukrepi ne bo znala preprečiti. Ameriški bančni sistem je pokazal kaj nevarne razpoke že 1931., ko je kriza v jeseni zavzela v Uniji prav velik obseg. Že tedaj smo čitali statistike o propadlih ameriških bankah, katerih številke so šle v tisoče in njih vloge v stotine milijonov dolarjev. Zdradi pomirjenja in pomoči bankam je najprej leta 1931 ustanovil predsednik Hoo-ver »National Construotion Corporation«, katero je nasledila v letu 1932 >Reconstruction Finance Corporation«. Slednja družba je izdala milijone in milijone dolarjev v pomoč bankam in je polagoma že kazalo, da so največje luknje zadelane z denarjem te korporacije, katerega so deloma prispevale banke, največ pa zvezna vlada. Sedaj je naenkrat znova izbruhnila panika. Pomoč omenjene korporacije ne more več zadovoljiti vseh potreb. Možna je le delna intervencija, ker ni dovolj sredstev. Vlada je s hitrimi ukrepi priskočila na pomoč »National« bankam, ki tvorijo pretežni del ameriškega bančništva. Sprejet je bil poseben zakon, ki omogoča kontrolorju valute (ta institucija datira še iz preteklega stoletja) veliko kontrolo nad bankami in zgodil se je celo slučaj, da je valutni kontrolor prevzel v svojo upravo banko. Zlasti pa je omogočeno kontrolorju omejiti dvige vlog v slučaju potrebe in s tem dovoliti bankam moratorij za nekaj časa. Kolikor je iz dosedanjega poteka krize razvidno, gre pri sedanjem navalu vlagateljev predvsem za že omenjene National banke. Imamo sicer v Uniji tudi še druge tipe bank, ki pa niso bile tako prizadete. National banke so številčno, po kapitalu in vlogah najmočnejše organizacije ameriškega denarstva. Njih ime prihaja odtod, da so morale dobiti dovoljenje za osnovanje in poslovanje od zveznega kongresa, torej vrhovne državne instance za celo Unijo, za razliko od bank, ki so delale samo na teritoriju ene izmed severnoameriških držav. Imele so tudi pravico izdajati svpje bankovce, katerih je bilo konec januarja 19S3. leta v obtoku za 836 miljonov dolarjev. V začetku leta 1933 je bilo National bank v vsej Uniji 6.016 z aktivi nad 23 milijard dolarjev. Vsaka National banka mora pripadati zvezni narodni banki dotičnega distrikta, odnosno imeti pri njej naložen del svojih aktiv, kar naj bi garantiralo gotovo stopnjo likvidnosti. Položaj v Uniji tudi glede denarstva ni več rožnat in v marsičem je primerjati sedanjo bančno krizo v Uniji z bančnimi krizami v evropskih državah leta 1931. Toda večinoma so prišli v Evropi takoj ukrepi, ki so pomenili radikalno sanacijo, razen v nekaterih državah, kjer je kriza denarstva še vedno močna in še ne kaže na njen bližnji konec. Veliko dela čaka Roosevelta, ko prevzema oblast v svoje roke, zlasti še, ker je njegov program drugačen kot Hoovrov in ker skuša z drugimi sredstvi reševati krizo ameriškega gospodarstva kot doslej, ko je prevladovalo ortodoksno kapitalistično stališče. Za rešitev bančne krize in vpostavitev zaupanja, ki bo preprečilo nadaljnjo paniko, bo treba takojšnjih in energičnih ukrepov. Položaj pa je tein težji, ker ameriški proračun le z največjimi napori vzdržuje ravnotežje. Država se mora stalno zadolževati za mllijardne zneske v kritje deficita. Zlasti težko čakajo obljubljene pomoči ameriški farmerji, saj je njihov položaj vsako leto težji. Ukreniti bo treha tudi kaj za zmanjšanje brezposelnosti, ki zavzema v Uniji naravnost gigantski obseg. Govori se že sedaj mnogo o javnih delih največjega obsega, kajti Rooseveltov program gre *a tem. da ustvari nasproti pretežnosti zasebnih podjetij tudi močna javna in komunalna podjetja. Ce bi se kriza bank še razširjala, je jasno, da se b- začela ludi razprava o inflaciji. Rešitve pa čakajo tudi važna zunanje politična vprašanja, ki so v teku. Treba samo pomisliti vprašanje vojnih dolgov Ameriki, ki je še preostalo iz Hoovrovih časov. Upati je, da se bodo pogajanja začela v kratkem. In končno je Unija interesirana tudi na vprašanju Daljnega vzhoda, kjer jci ne more biti prijetno prodiranje Japoncev. Vprašanje je, 6e se v tem pogledu njena politika ne izpremenila. Razprava pred Državnim sodiščem za zaščito države Razsodba pade v ponedeljek Zadnji dan branilcev Dr. Vtapč brani Cerar'a Belgrad, 4. marca. 1. Včeraj ob 4.10 je predsednik senata podelil besedo gosp. Vlajiču, zagovorniku obtoženega Cerarja. V svojem temperamentnem zagovoru navaja gosp. Vlajič, da so padali pri manifestaciji vzkliki, radi katerih se obtožuje Cerar in vendar ti vzkliki .liso individualnega značaja. Iz tega vsekakor zelo važnega dejstva razvija gosp, zagovornik vse razbremenilne momente za svojega klijenta. Opozarja, da je iz obtožnice, ki predstavlja takratno atmosfero na Slovenskem v najstrašnejši obliki, zlasti v onem delu, kjer se govori o puferstaatu, ni razvidno, niti kdo je o tem razpravljal, dali so širili te alarmantne glasove obtoženci ali njihovi nasprotniki. V nadaljnjem svojem zagovoru se gosp. /lajič bavi z izpovedbami posameznih prič, ki obremenjujejo njegovega klijenta. Izmed cele vrete prič, ki ga obremenjujejo, je edino priča Beljišak nava-jafla, da je slišala Cerarja, kako je zavpil: »Živio republika!« Vsi drugi tega vzklika ne morejo po-ti€iti, Gosp. zagovornik nadalje analizira situacijo, v kateri se |e nahajal njegov klijent, ko je izrekel inkriminirane besede. Glede obtožbe, da se ni umaknil orožnikom na njihov poziv, poudarja gosp. zagovornik, da Cerar ni bil v stanju, da se bolj umakne, kakor se je. V ostalem pa poziv ma umak-nltev ni bil individualen, temveč skupen. Veljal je masi kot taki in ne le njegovemu klijentu. Dalje govori dr. Vlajič o psihologiji posameznih prič. V ostalem se g. zagovornik bavi še z onim delom obtožnice, ki obremenjuje njegovega klijenta v pogledu vzklikov, po katerih je okrivljen, da je delal na to, da bi se en del države ločil od državne skupnosti. Ponovno utemeljuje dr. Vlajič, da je treba paziti na moment, v katerem 60 ti vzkliki padli in da baš, če se to vzame v obzir, ti vzkliki izgube vso svojo obremenilnost. Ob koncu svojega zagovora apelira dr. Vlajič na visoki svobodo domov. Od takih bistrih fantov, kakor je njegov Cerar, postanejo najboljši in najsijaj-nejiši državljani. Zagovor dr. Zdravkoviča Za dr. Vlajičem je dobil besedo dr. Zdravko-vič, zagovornik Gregorina, ki ga državni tožilec obtožuje žalitve Veličanstva. Njegov zagovor je predsednik senata ponovno prekinil. Ko je dr. Zdravkovič aavedel vse razbremenilne okolnosti, je plediral za to, da se Gregorinu odpusti vsaka nadaljna kazen. Umnikov branilec dr. Mohorič: Naslednji govornik e bil dr. Jakob Mohorič, zagovornik obtoženega Antona Umnika. Dr. Mohorič ugotavlja iz obtožnice in dokaznega gradiva, da so bile v kritičnem času manifestacije v Domžalah, Mengšu, Komendi, dalje shod v Hrastju in na Primskovem. Nikjer pa ni prišlo do prelivanja krvi. Potem opiše, kako je po shodu prišlo do incidenta z Okornom in do prvih strelov. Na podlagi izpovedb posameznih prič ugotavlja, kdo je bil tedaj na Umnikovem dvorišču in da je samo po pomoti moglo nastati prepričanje, da je strel padel iz tega dvorišča. Obširno opisuje značaj Antona Umnika in njegovo obnašanje pred tem shodom. Opozarja na pričevanje orožniškega komandirja Sotlerja, da se je Anton Umnik odtegnil iz političnega torišča in da je to slovesno obljubil, da mu je tudi povedal pred shodom, da se ne bo udeležil in da bo odšel z družino v Velesovo, česaT pa pozneje ni storil, ker mu je zelo zbolela njegova žena. Opozarja dalje na izjave iste priče v Šenčurju samem in v bližnji okolici, kjer nikjer ni bilo priprav, da bi se shodi razbili, da tam nikjer niso videli kakih zelenih kravat, da Umnik ni z nikomur govoril in sploh nikjer pripravljal razbitje shoda. Nato opiše na podlagi izjav posameznih prič njegovo obnašanje med shodom do streljanja. Opozarja, da je celo glavna obremenilna priča poslanec dr. Rape pred sodiščem izjavila, da o Umniku ničesar ne ve, da ga sploh ni poznal in opazoval na shodu. Tudi druge priče ne vedo proti njegovemu klijentu navesti nikakih obteži'inih dejstev. Vse navajajo, da je hodil Umnik od gruče do gruče, kar je storil na poziv okrajnega načelnika dr Ogrina in to šele po streljanju. S tem pa sploh ni mogel hujskati množice, da bi bilo potrebno uporabljati hlačno in ognjeno orožje. Dr. Mohorič obširno razlaga, kako se izpoved-be posameznih prič ne ujemajo in da si celo naravnost nasprotujejo. Tudi najbolj obremenilne priče Umnika bolj razbremenjujejo kot obremenjujejo. Opozarja potem na nesoglasje v dogodku « Prešernovim kolesom ter predlaga po nad 1 uro trajajočem govoru oprostilno razsodbo za svoietfa klijenta. Za dr Mohoričem je govoril še dr. Pegan. Nato ie bila razprava ob 7 zvečer prekinjena. Belgrad, 3. marca. 1. Razprava proti Brodarju in tovarišem pred Državnim sodiščem za zaščito države, ki je trajala do sedaj polnih 11 dni, se je danes pričela ob pol 9 dopoldne. Otvoril je predsednik senata g. Bubanj in takoj podelil besedo zagovorniku dr. Ninku Petroviču, ki brani obtoženca Tomaža Ogrina. Dr. Nmho Petrovičev govor v obrambo Tomaža Ogrina Zagovornik izvaja takoj v začetku, da državni tožilec v svoji obtožbi ni mogel proti njegovemu klijentu navesti prav za prav ničesar konkretnega in obtežilnega. Obtoženca Tomaža Ogrina obtožuje vzklikov: »Živio svoboda! Živio slovenska republika!« in da se ni hotel raziti, ko je bil v to pozvan od orožnikov. Zagovornik se nato povrne k prvemu vzkliku ter izjavlja, da tu ne obstoja nobeno krivično dejanje, ker ni namere, da bi se spremenil sedanji red v državi, kakor lo predvideva člen 3 zakona o zaščiti države. Nato preide k drugemu vzkliku, ki naj bi ga bil napravil obto- pojavili v Sloveniji ob priliki proslave 60 letnice gospoda dr. Korošca. Slovenci so pa tudi znani kot najlojalnejši državljani ter so že neštetokrat izpričali svojo pripadnost tej državi, ker vi- dijo samo v njej svojo boljšo bodočnost. Značilno pa je tudi, da so na teh sestankih padale izjave: »Ali spoštujemo zakon in postavo!« Gospodje sodniki! Če padajo take izjave, pač ni nevarnosti za obstoj države. Ker državni tožilec, kakor je zagovornik i« v začetku omenil, njegovemu klijentu ni mogel očitati ničesar konkretnega in obtežilnega, naproša g. Petrovič senat za oprostilno razsodbo. Dr. Dermanovič brani akademika Itijo Alojzija Za dr. Petrovičem je govoril dr. Rajko Gjer- ženi Tomaž Ogrin po izpovedbah nekaterih prič. So j manovič, zagovornik obtoženega akademika Iliie pa tudi priče, ki izpovedujejo, da takega vzklika i Alojzija. Dr. Gjermanovič izjavlja takoj v začetku ni napravil, odnosno, da niso čule, da "»- J- -'--•— 1 - ■ - ' pravil. je na- Branilec govori o pričah Tako je tukaj priča Vinko Strah, ki je na prvem zasliševanju izjavila, da obtoženca Ogrina sploh ne pozna, na drugem zasliševanju pa je ista priča izjavila, da je obtoženec vzkliknil »Živio Korošec! Živio slovenska zastava!« Priča izjavlja, da ga ni čula, da bi bil napravil vzklik »Živio slovenska republika!« Tako odpade ta priča. Naslednja priča Šeruga Franc je izjavila, da mu ie obtoženec Ogrin hotel odvzeti puško, a ne izjavlja, da ga je slišala vzklikati »Živio slovenska republika!« Tako odpade tudi ta priča. Naslednja priča Beljšak Miha je izpovedala, da je bil Ogrin v prvih vrstah, in da je slišal, da je masa vzklikala razne vzklike. A za obtoženca da je njegova nalogu na tem procesu, da z zagovorom svojega varovanca obrani federacijo z gledišča teorije pozitivnega zakona, politične prakse in jurisprudence državnega sodišča. Odvetnik dr. Gjermanovič predvsem konstatira, da člen 3 zakona o zaščiti države, kateri bi se edino mogel vzeti v poštev radi federacije, ne more biti več v veljavi, ker sta ga derogirala čl. 115 ustave in čl. 13 zakona o shodih in zborovanjih. Federacija - umtarizem Dokaz temu je, da je federacija predmet splošne, javne in nekaznive diskusije v državi in da se državljani na te diskusije pozivajo tudi od strani I merodajnih osebnosti. Tu omenjam samo znani govor bivšega predsednika vlade g. dr. Marinkoviča , „ , ,• . ., . i v. Nišu- aato program novega Narodnega kluba v ne more točno povedati, ce ,e ravno on vpil te , skupščini in senatu in nazadnje govori v skupščini vzklike .... 4 , J . . . ! ln senatu. Če bi bil člen 3 zakona o zaščiti države Priča Josip Vldal, ,e: izpovedala, da ,e čula šc v veljavif tudi tedaj nimamo t krivičnega deI vzklike »Zivio Korošecl Zivio slovenska zastava ker oo nitipnir-npm 7,L.nn„ i j •■ Dol z vlado! Dol z režimom!« Teh vzklikov pa ob- P omen'enem zakonu sama beseda federaetja tožnica ne inkriminira. Ed>na priča ki še preostaja, ki obremenjuje Ogrina, je Marta Mrak, pa tudi ta ga absolutno ne obremenjuje. In-teresantno je samo to, da je Ogrina označila edino ta priča za velikega razgrajača in hujskača, dočim ga ostale priče slikajo kot mirnega in miroljubnega fanta, Obtožnica bazira v glavnem samo na izpovedi te priče, odnosno učitelja Milana Mraka, ki sta ga naslikala kot neke vrste pijanca in razbojnika. Ali naglasiti moram, tako nadaljuje zagovornik, da stoji tem pričam nasproti veliko število prič, ki trdijo baš nasprotno, da namreč poznajo Ogrina kot zelo dobrega in mirnega fanta. Je pa tudi druga skupina prič izjavila, da Ogrina kritičnega dne sploh ni videla. Zagovornik tu omenja samo pričo Stanko Škrbeta. To znači, da se Ogrin nikjer ni silil v ospredje. Radi tega je zagovornik prepričan, da sodni senat ne bo spričo izjav tolikih prič, ki se dobro izražajo o obtožencu Ogrinu, poklonil svojo vero samo priči Mariji Mrak, ostalim pa ne. Torej bi pri mojem klijentu ostalo samo še to, da se na zahtevo orožnikov ni hotel odstraniti. To pa ni krivično dejanje, za katerega bi bilo moralo biti pristojno Državno sodišče za zaščito države. Ob k oncu svojega govora branilec dr. Petrovič naglaša, da je treba pri njegovem klijentu vpo-števati tudi to, da je zelo temperamenten fant. „Slovenci so znani kot naitojalnejši državtiani" Dr. Petrovič »e nato kratko povrne na splošni del obtožnice ter izjavlja, da so »e ti neuun ne more biti inkriminirana, a pojem federacija fe popolnoma flotanten. Tu dr. Gjermanovič navaja celo vrsto mišljenj nosilcev sedanje znanosti o državnem pravu, iz česar sledi, da med unitarizmom in federacijo obstoja conlinuum ter ni mogoče točno odrediti meje, kjer preneha unitarizem ter pričenja federacija, ki se pojavlja vedno samo kot problem čisto upravne oportunitete. Citira tudi razsodbe državnega sodišča o zaščiti države, iz katerih se vidi, da se čl. 3 nanaša samo na bistvene spremembe političnega reda, a v (o ne spada federacija, kakor priznavajo tudi same razsodbe tega sodišča. V ostalem je pa plemenski okvir slovenske federacije določen tudi s členom 83 sedanje ustave. Nato preide dr. Gjermanovič na določitev konkretne nekaznivosti njegovega klijenta, na katerega se v nobenem slučaju ne more nanašati čl. 3 zakona o zaščiti države. Ker je sodišče zavrnilo vse priče, ki so jih predložili zagovorniki, sledi iz tega, ali da sodišče ne poklanja vere pričam javne obtožbe, ali pa, če veruje sodišče, nieinu te priče niso nikake važnosti za določitev krivde in kaznivosti njegovega klijenta. Predsednik daje besedo zagovorniku Vinka Kosa, odvetniku dr. Bori Prodanoviču. Kosov zagovornik dr. Prodanovič Dr. Prodanovič je v svojem zagovoru izvajal med drugim sledeče: Gospodje sodniki! Meni je pripadel zagovor današnjega obtoženca Vinka Ko- ftj sa, katerega se je državni tožilec v svoji obtožnici, pa tudi zlasti v svojem govoru nekako nežno mimogrede dotaknil. Očital mu je, da je vzklikal: »Živio republika, samostojna Slovenija!« Toda, ker je tukaj obtožnica, moram tudi jaz braniti svojega klijenta za ta dela, ki jih je, kakor pravi obtožnica in državni tožilec, storil v znanih dogodkih v Šenčurju. Če si ogledate obtožnico državnega tožilca, vidite, da sestoji iz dveh delov, splošnega obširnejšega in posebnega manj-■JeSfLU\ li.NLCv, dne -i. marca 1U33. ote\. 53. javah drugih prič, dn je bilo to glava pri glavi in narednik Ivan Javornik je cclo izjavil, da je bilo okrog sto oseb vmes. Kako je potem mogoče, da bi videl Sotler v tisti množici, ki je stala med njim in obtožencem, ravno njegovo glavo, ki ni niti najinleresuntncjša. Pri prvem zasliševanju ni ničesar slišal, da bi Kos izgovarjal inkriminirane besede. Potem pa sc jc naenkrat spomnila še druga priča in to jc bil Ivan Srebot, da sla bila brata Kosa tista, ki sta vpila: »Živio republika, živio samostojna Slovenija!« In tega sc je spomnila ta priča šele 2. avgusta. V ostalem pa moram reči, da je moj varovanec muzikant. Narodni pregovor pravi: »Plailjiv je kao muzikant.« Tudi obtožnica pravi in tudi priče izpovedujejo, da je stal ta Kos za ograjo in da sc je skrival v ženski družbi. V tem vidim jaz to njegovo plašljivost. So pa še druge tri priče, ki pobijajo državno obtožnico, ki pa so verodostojne. To so podporočnik Rakič, okrajni glavar dr. Ogrin in že omenjeni narednik-vodnik Javornik. Ti niso slišali teh vzklikov in so izjavili, da je bila tamkaj velika gneča in zato se ni moglo ugotoviti, kdo jc vpil inkriminirane besede. Obrambni govor dr. Mihe Kreka Nato jc dobil besedo branilcc dr. Miha Krek, ki je v prvem delu svojega zagovora branil Josipa Lobodo. Izvajal je: Glede obtožbe proti mojemu klijcntu Josiriu Lobodi moram predvsem naglasiti naslednje: Obtožnica pravi, da je moj klijent z vzkliki hote! delati propagando za to, da bi se cn del te države odločil iz jugoslovanske državne skupnosti. Ta trditev obtožnice se more nanašati samo na vzklike: »Živela slovenska republika!« Sklepi, ki jih izvaja obtožnica iz tega vzklika, so popolnoma deplasi-rani. Vzklike sam obtoženec najodločneje odklanja. Z vzkliki, ki govore o samostojni Sloveniji, nihče v Sloveniji nikdar nc misli delati propagande za oddelitev Slovenije iz državne skupnosti. Žc drugi tovariši so razložili da v Sloveniji v tej skupini nihče ni nikoli mislil na kako oddvojitev nabili pokrajin iz državne skupnosti Jugoslavije. Slovenci so, to lahko mirno trdim, najodločnejši Jugoslovani v državno-pravnem smislu. Čc mi pa gospodje sodniki ne verujete, da bi bili mi Slovenci Jugoslovani radi Jugoslavije, čc mislite, da naša skupina s svojim delovanjem v državni upravi, s svojim delom za domovino v vsej svoji zgodovini in tradiciji še ni dovolj dokumentirala svojo neovrgljivo voljo, ostati v vsej bodočnosti v tej državi, potem mi verujte vsaj to, da smo Jugoslovani radi naših lastnih interesov. Vsak otrok menda jasno vidi, da nam Slovencem ni druge narodne rešitve, ni drugega narodnega življenja. kakor v Jugoslaviji. Naša slovenska zemlja leži med latinsko in germansko, ki sta po sili in po številu, po gospodarski in splošni uarodni moči močnejši od nas, in bi nas Slovence kot narod uničili, čc nc bi bili v državni zvezi z drugimi Jugoslovani in če ne bi skupno z njimi braniti meje naše zemlje proti navalu tujcev na slovanski element. Ta naš narodni interes je lako cvidenten, da more samo norec govoriti o tem, da j« rešitev slovenskega narodnega življenja možna izven okvira naše države. Vidite. to jc naš svojstven, neposredni narodni interes, ki nas jc privedel v jugoslovansko državo, ki ki nas v njej vzdržuje in ki nas veže nanjo za vso bodočnost. Vsaj to mi verujte, gospodje sodniki, la smo Slovenci toliki egoisti, da bomo radi samih icbe brezpogojno po vsaki še tako strašni situaciji za to držalo in samo za to državo. Ž ozirom na vzklik: »Živio republika!« ali »Živio slovenska republika!« jc torej po pameti edino možno smatrati, da jc kdo hotel delati propagando za spremembo sedanje državne politične uredilvts. Toda v slučaju Lobode niti ta dejanski stan ni podan. Predvsem je za to treba propagande, propagande, ki je resna, propagande, ki jo delajo resni mljudje z resnim namenom, v resnem obiležju in v * resnih razmerah. Gotovo, gospodje sodniki, ne mi-ntalite, da bi bil 18 leten iant tisti resni in primerni človek, ki bi mogel z resnim namenom delati tako ali sploh kako propagando v državnopolitičnem pogledu. Fant, ki nima druge izobrazbe, kot ljudsko šolo, ki jc zrastel na kmetih in ima skromno služ-bico sluge. Fant, ki v politiko sploh še vstopil ni, ki sc z državnimi političnimi vprašanji nikdar ba-vil ni, ki sploh niti mislil ni na te stvari in ki je po svoji vzgoji in po svojem mišljenju skromen konservativec, ki mu nikdar v glavo ne pade, da bi razmotrival o javnih vprašanjih. Žc subjekt jc torej tak, da o kaki resni propagandi sploh govoriti ni mogoče in zakon ima pač le v mislih resno propagando. Neumnost po tem zakonu ni kazniva. Drugo, kar jc potrebno za propagando, je objekt in so sredstva. Dol pri Ljubljani je kmetska vas, v kateri o republikanizmu ni ne duha ne sluha. Neresno in deplasirano je misliti, da bi ob priliki neorganizirane, slučajne in spontane vaške rabuke, ki je trajala vsega 20 minut, hoteli s svojimi vzkliki delati propagando zu republikanizem. To vzklik anje brez cilja in smisla ni nobena propaganda. Vse, kar se pri taki priliki vpije, je izliv morda psihoze mase. mordu neumen, nepremišljen izliv in izbruli. ki se lahko kaznuje s kakšno policijsko kaznijo. Zlasti to ni propaganda, ki jo ima zakon v mislih. Ta mladina jo vpila. Kar jo pač vpila, je vpila vse, kar ji je prišlo na usta, toda naslednji trenutek ze ni več vedela, kaj se je vpilo, na čigav naslov se jc vpilo. To je vpitje, na katerega nihče ni polagal prav nobene važnosti, nobenega smisla, To vzkli-kanje je torej bilo v takih razmerah in takih okol-nostih, da manjkajo vsi bistveni elementi, ki so za pojem propagande potrebni. Moj klient pravi, da odločno odklanja, da bi bil izrekel te vzklike, ki se mu očitajo. Hočem le pojasniti, kako vendar to. ia se ie v dokaznem gradivu sploh tako postopalo In da se je pojavila ta obtožba. Mojega klijenta obremenjujeta Rajh Marija in Josip, oba čez 70 let stara človeka. Čc bi bilo slavno sodišče dovolilo, da se ta dva človeka osebno prh odela sem, da bi dobili gospodje sodniki osebni vtis o njiju, mislim, da bi mi bilo neizmerno 00 hi«. Prava materialna škoda in število žrtev sc m točno znano, ker so vse brzojavne in telefonske proge pretrgane. Vihar na morju jc stra-sen m valovi neprestano preplavljajo vse obmorske kraje. Najbolj so trpela pristaniška mestu komajši, Jnmusla in Miagi. Veliko Ste-vilo obmorskih mest je popolnoma izginilo. Po-topilo sc jc okoli 1200 ladij in čolnov, število uničenih poslopij ne znaša samo 500, kakor sc to v začetku javljalo, temveč nad 1000. Ugotovljeno je, da je v prvem trenutku našlo smrt 2306 oseb. 1222 pa je hudo ranjenih, med tem Ko usadu 201 osebe še ni znana. V Komajšiju jc v zvezi a potresom pričelo divjati morje iu so valovi napravili silno škodo ob obali. Tokio, 3. imimi. Dopisnik »International ,vs Service« javlja, da je epicenter potresa v pokrajini Dumii in šimi, vendar pa so potres močno čutili tudi v drugih krajih. V Tokiu jc škoda razmeroma neznatna, .šo strnšucjši od potresa jc bil morski vihar. » metre visoki valovi so preplavili ribiški otok Lamajiši v pokrajini Ivatc. Tam jc bilo porušenih preko 1000 hiš. morski valovi so odnesli nad 300 oseb. Vsa vas, j v kateri je stanovalo 5000 ljudi, jc popolnoma uničena. V Tokiu so se takoj dvignila letala s ; hrano in zdravili. Potres jc zajel iste pokrajine, knkor L 1896, ko je umrlo 36.000 oseh. Po dosedanjih vesteh je samo v pokrajini Mingi in Ivafe. 284 mrtvih in okrog 1200 ranjenih. Porušenih jc 5500 hiš. Morsko dno upadlo Tokio, 3. marca. ž. Dopisnik ReutCrjevega urada poroča, da jc vsled potresa tudi v bliiim malega otoka Kintiivazan nastal strašen morski vi. har. Mislijo, da je tn vihar na»fal vsled ogromnega ▼padanja morskega dna 125 milj daleč od obale. * Zagreb, 3. marca. ž. Snoči v čelrlek, 2. mnrea. ob 18.48,26 so zabeležili seiztnografl geološkega instituta nn Griču potres katastrofalnega značaja v oddaljenosti 0500 km V samem epicentru je petres moral nastopili ob 18.31 srednjeevropskega časa. Zagrebški seizmogiafj od svojega obstoj« od I. 1000 se niso registrirali tako močnega potresa. Maksimalno gibanje jo znašalo skoraj t mm