201 številka. Ljubljana, nedeljo 4. septembra« XIV. leto, 18^1.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-n cor * ' • deželo /a celo leto M gl., za ji.il leta 8 gL, xa četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za celo leto 18 gld., ia četrt leta gld, 80 kr., ta Bo meree 1 gld. 10 k v. 55« poill'snjc na dom se računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko vt'č, kolikor poštnina .znaša. --- Za gospode neitolje ua ljudskih Aolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f»0 kr., po posti prcj-Miian za četrt leta .i gold. — Za oznanila so plačuje od četiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., 6e se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali \ ečkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'nmkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljai.i v Franc Koluiauovj hiši ..gledališka stolba". Oprav nifitvo, na katero naj BC blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adminiatrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiii.
za potrebe in težnje tega slovenskega naroda. I Samo sami skrbimo zase ! I Nihče nij rekel, da se pri nas izmej nas dozdaj še nij zgodilo čisto nič za narodno blagostanje.   Tega nij nihče trdil, niti trditi ne more tega nihče, kdor nij stoprav včeraj jel pečati se z javnim našim življenjem.  Stvar je le ta, da se je dozdaj delalo premalo ali napačno, ker to delo nij bilo prav urejeno, or-ganizovano.   čez  noč to se ve da ne bnde drugače in z jedno  skupščino ne  bode vse storjeno, a — začeti treba jedenkrat! To, pa nič druzega nijsta hotela „klic z Notranjskega" in spis. ki ga je danes teden v našem listu „v preudarek" priobčil drug pisatelj, to so po na Bih mislih namerjali tudi  članki družili naših novin. To sploh nij nič izrednega, nič posebnega, saj se snuje isto tudi drugodi, pa zaradi tega nobeden ne poreče, da se dozdaj na Tirolskem,  na  Solnogradskem, na Avstrijskem, nič nij delalo za materijalni napredek, ali pa so na Kranjskem razmere ugodnejše kali nego v baš imenovanih deželah.   Gradivo obravnavanju je res ogromno, a to rodoljubov ne sme ustrašiti, ker si mora vsak biti v svesti, da ne bodo kar prvi pot zmagali vsega tega gradiva, nego da ga je dovol'  za  leta  in leta. Pred vsem je tudi le treba, da se pobliže seznanijo in o ožjo, osobno dotiko mej sabo stopijo rodoljubi iz rasnih slovenskih pokrajin; to samo uže bi nam bilo na veliko korist in olajšalo bi rešitev raznokaterega notranjih naših vprašanj. Kazgovarjalo in sklepalo se ve da bi se pri vsacem shodu o konkretnih, uže naprej določenih točkah in isto tako umeje se samo ob sebi,  da  bi  zmeraj   prišli   na   vrsto le najpotrebnejši in najnujnejši predmeti. Tako n. pr. bi bilo zdaj umestno zvedeti nazore slovenskih rodoljubov glede upravne  reforme, o
kateroj bode vlada za svet vprašala, kakor pravijo, le nekatere deželne zbore; ali bodo vprašani deželni zbori, v katerih so zastopane slovenske dežele, nij znano; kranjskega vlada menda uže ne bode vprašala, ker jej, kakor kaže, nij dosta ležeče na njem; sicer pa narodnjaki v nobenem zastopu nijmajo odločilne besede. Zato bi bilo tem bolj važno, da se dorazumejo slovenski rodoljubi in povsodi jednako postopajo ter, če treba, sami poprimejo inicijativo. Tako na vrat na nos z nekaterimi vrsticami se to kočljivo in zamotano vprašanje ne da razvozljati. Treba ti bode še beliti glave, če hočemo pri nas cenejšo upravo res spraviti pod jeden klobuk s bvalisano avtonomijo. In tacih vprašanj ne bode zmanjkalo nikdar. Zato mi niti ne mislimo, da bi se naši veljaki sešli samo zdaj, samo letos, ampak naše mnenje je to, da bi tacega shoda treba bilo vsako leto, pa ne ravno zmerom v Ljubljani, ampak zbirali bi se rodoljubi lebko vsako leto druge. To bi v obče koristilo na mnogo stran. Sploh pa je tak sestanek jedin pot, po katerem se da kaj doseči in uspeh zajamčiti narodnemu delu. Nekaterim to zopet ne bode po všeči. Ti poreko: vsa taka zborovanja ne veljajo nič; po razhodu se pozabi, kar se je ukrepalo! Če se pozabi, tega nij krivo zborovanje, ampak njega pomanjkljiva osnova. Skrbeti treba, da se ne pozabe sklepi, in zato treba ustanoviti izvršujoč organ. Vrhu tega je plodonosni učinek tacega skupnega posvetovanja zavisen od tega, kakšni možje so nanje pozvani. Če bi kdo hotel zbobnati same kimovce, ki se uže a priori nemi klanjajo kakej prvaškej modrosti, potem res shoda treba nij. A če se shajajo nezavisni, resni, odkritosrčni možaki, katerim je gasio: „in necessariis unitas — in omnibus caritas": ondu bi bilo od sile. ako ti
"V Ljubijaul, 3. septembra.
Članek, ki smo ga danes štirinajst dni priobčili na tem mestu pod napisom „Na delo!" se je dotaknil vprašanji:, za katero se, kakor vidimo, živo zanimajo narodni krogi. Bavili so se mej tem ž njim tudi drugi slovenski listi in mi smo prejeli več dopisov, ki nam vsi čestitajo, da je nSlov. Nar.u sprožil to razpravo. Da se nahajajo mej nami tudi ljudje, kateri obravnavanje tacih stvarij smatrajo ni-čevnim in se nekako zaničljivo nanje ozirajo z viška, temu se ne čudimo, ker dobro vemo, da niti Slovenci nijsmo brez politikov, katerim se malenkostno, postransko ali celo sanjarsko in utopično dozdeva vse, kar se ne tiče njihove Blavne osobe ali še slavnejšega njihovega — žepa. Pa ti nas ne bodo zmotili. Mi smo popolnem preverjeni o važnosti in nujnosti povoljne rešitve socijalnoga tega vprašanja, pa ne bodemo nehali poudarjati in naglašati to važnost in nujnost. Ne prikrivamo si nikakor težav, katere bode treba premagovati, niti si ne domišljamo, da bode vse opravljeno 8 samim posvetovanjem v dveh, treh dneh, a isto tako nam ne gre v glavo, da se bodo materijalni odnošaji našega ljudstva obrnili na bolje, če bodemo še dalje roke držali križem ali toliko in tako delali kakor doslej. Ne za-našajmo se vedno na pomoč od drugodi, zlasti ne na ono od zgoraj, od vlade. Kar se tiče si. vlade, jej ne odrekamo baš dobre volje, akopram ne poznamo niti mi niti drugi menda ne prave njene smeri, a s samo dobro voljo nam je še ubogo malo pomagano. Dobili pa še nijsmo dosti več nego obljube od zdanje si. vlade, katerej je pač drago, da zanjo kostanj pobirajo iz žrjavice slovenskega naroda zastopniki, katera se pa sicer jako malo meni
Iz mestnega življenja.
Spisal I. Sk—č.
II. Barbara-tanc!
Dopoludne ob jednajstih zaklenka v velikem farnem zvoniku tist zvonček, ki se često in redno oglaša, kadar umrje kdo v ve-likej predmestnej fari. In uže drugič vleče pod zvonikom dolgi Peter tanko vrv in se okorno pripogiblje pri svojem opravilu. Peter je ponižen in molčeč strežaj v farnej cerkvi in prvi za malim cerkovnikom. In ravno radi te njega mirne in molčeče narave in radi nekega malega plačila za tako zvonenje zbada in sovraži ga živa, poredna, mnogoštevilna mladež, ki Služi v farnej cerkvi in Mesarjev Francek de* vselej:
„Peter, ne zvoni danes!   Le poglej se v
zrcalu, kako se ti je uže desna rama visoko in grdo vzdignila! Naj grem jaz danes zvonit!* A Mesarjev Francek naposled le nij zvonil, vlekel je vse „cugeu Peter in dobil malo plačilo, a ne Mesarjev Francek, ki je le zabavljal ponižnemu, dolgemu Petru. To sovraštvo in njega uzrok izdal je nekdo najvišjemu cerkovniku in ta je v strah in obup vsej Me-sarjevej stranki dosledno odloČil, da mrliču zvoniti ima samo dolgi Peter in nikdo druui. Ta poslednji opravljal je častno nalogo sam in odgovarjal sitnim ženicam, kdo je vselej umrl.
Peter odzvoni drugič, malo postoji, potem zvije vrv na črn žebel, ki je tičal v zidu. O/ka vrata pod zvonikom malo odpre in gleda po trgu, na kateri je pripekalo vroče poletinsko, opoludansko solnce. Zunaj pa stojiti stari, suhi ženici: Blaževa Jera in Mehurka in ugibljeti, kdo se je zopet preselil v večnost. Mehurka
je stara vdova. Ko jej je umrl mož, imela je študente v stanovanji. Zdaj pa sama stanuje pri omoženej sestri in uživa prihranjene novce. Blaževa Jera pa prede siromašnim čevljarjem dreto za pičlo plačilo, moli rada in nosi v žepu divje kostanje, da je božjast ne vrže ua ulici in je ne umori krč v želodci. Ženici imati silno dolga nosova in kadar skrivnostno govoriti o loterijskih številkah ali sanjah, se skoraj dotikata dolga nosova.
Ko tako ugibljeti in si pripovedujeti, da so zdaj v jednem tednu uže umrle štiri nune in je morda danes uže peta, približa se jima klepetava Kopitaricj;, tudi stara vdova, ki ima študente in katero le-ti nazivljejo: gospa Kopi tarica!
Kopitarica je rejena, široka žena in debela glava trese se jej vedno radi neke stare bolezni. Ta in Mehurka pa sta si sovražnici in to radi nekega bogatega študenta iz Tržiču, ka-
misli iti za nekaj tednov osobno se poučit o razmerah v okupiranih deželah, potem pa, ko se vrne, začela bode omenjena komisija posvetovanja. Ta baron Lappenna pa je velik sovražnik Slovanov in le čuditi se moramo, kako se more tako važna stvar izročiti človeku, o katerem vsakdo ve\ da se ne bode menil za težnje slovanskega naroda in zbog tega tudi ne užival njegovega zaupanja. V Bosni in Hercegovini pa je še tudi mnogo družili napak, ki se morajo odpraviti, drugače ne pomaga tudi najboljši civilni prosesni red. Teh napak pa ne bodo odpravili tujci, ki ne u moj o narodovih potreb, ki niti z njim govoriti ne znajo. Po-magjariti hote Magjari Bosdo in Hercegovino — a to se jim ne bode posrečilo, — in mi se celo bojimo, da bi ta korak ne imel hujših posledic.
ren iz Grosuplja in Jože Rome iz Stare vasi pa za svetovalce. Vsi izvoljeni so zavedni narodnjaki. Zoper ta izbor vpirala se je z nogama in rokama neka četvorica, ki je hotela po vsej sili v odbor priti, da bi skrbela za koristi, a ne za občinske, temveč jedino le za blagost četvorice in nje \z Grosuplja ubeg-lega patrona. Toda spodletelo jej je, slavna c. kr. deželna vlada sprevidela je kmalu namene ugovornika ter zavrgla pritožbo pa potrdila volitev. Opomniti še moram, da se ta četvorica in nje patron v svojih nakanah opira na svoje živo domoljubje. — UbožČek bi pač bil narod, ko bi se moral naslanjati na tako domoljubje, kakeršno ima pri Grosupeljskih volitvah propala konjsko-mešetarska stranka.
Iz Prestranka 30. avgusta. [Izv. dop.] (Z železnice.) Nij preveč narodnih uradnikov nastavljenih na železnici po Slovenskem, tega smo preverjeni vsi, ki poznamo razmere. Jaz to lehko trdim, ker sem primoran Čestokrat v dotiko priti z železoičnim osobjem. Pa da se v zdanjej dobi domači in vešči uradniki vsled kakovih izmišljenih denuncijacij še eksilirajo, to je nezaslišano. Ta meBec je bil prestavljen z naše postaje gospod Fran Podkrajšek, vrl narodnjak, uzor postrežljivosti in uljudnosti, vedno pripravljen poučevati in delati v prospeh ljudstva. Pogrešali bodemo tako izvrstnega moža, a nadejamo se, da se kmalu vrne v domovino mej rojake.
Iz Orehka 1. septembra. [Izv. dopis.] (Požar.) Zabeležiti nam je zopet požar, ki je tu primeroma dokaj škode. Včeraj dopo-ludne, kmalu po jednajstej uri je v Studenci poleg Postojne bliskoma švignil proti nebu visok plamen, kateri nas je navdal s trepetom, ker smo vedno prisiljeni nesreči zreti v lice. Gorje siromakom! smo zdibovali, ko jim je grozni element uničeval imenje. Po trudapolnem in znojnem delu se je posrečilo sosedom, ki so prihiteli iz bližnjih vusij, zadušiti ogenj, da nij pokončal cele vasi. Vender je pogorelo šestim kmetom vse gospodarsko poslopje, mnogo pospravljenih pridelkov, krme itd. Samo jedno poslopje je bilo zavarovano! Jednemu gospodarju so 4 prašiči, koje je izpustil iz hleva, zbežali naravnost v ogenj, kjer so poginili; toda druge škode nij imel tist gospodar. Vsa škoda je površno cenjena na 13.000 gl. Bore reveži! Zopet imamo nekaj več beračev v deželi.
Studenčanje trdijo, da so ogenj zatrosili vojaci. Predvečer so odrinili nastanjeni pešci polka Molinarij, ki so zbog tega zelo radostni bili ter nekoliko več alkohola užili. Ljudje
shodi ne bi obrodili sadu. Le pustimo na stran narodno lagodnost in narodno občutljivost, narodni fatalizem in narodno nezmotljivost, in poskusimo, pa bodemo videli, da poj de!
—i.
Politični razgled.
V Ljubljani 3. septembra. Redko kdaj se zgodi, da nasprotnik nasprotniku očitno, kar v obraz pove brez ovinkov, da je močan; to se je zgodilo zadnje dni od strani ustavovercev avtouomliitlcnej stranki. Do zdaj trobili so v jedno mer vsi listi, da mora razpasti stranka avtonomistična, raznesli so tudi mej svet, da misli Ilohenvvart „boja truden" podati se v počitek, odtegniti se političnemu bojevanju. Vse njih nade so se razrušile, kako so se zmotili! Zdaj vidijo, da imajo opraviti z močnim sovražnikom, sami pa da so slabotni. „Dt. Ztg.a joka spokorne sohe, žalostno se ozira v prošlost nič kaj veselo: „Prošlost je bila za nas izgubljena." Potem pa pogleda „Dt. Ztg." na nasprotnika: „Poljsko, češko, slovensko duhovenstvo čuti narodno in se nikdar ne loči od svojega narodovega somišljenika. Tu sedi vse, kar češko, poljsko, slovensko misli in čuti, navzlic socijalnim razločkom in nasprotju tesno zvezano vkup — plemstvo, duhovenstvo, meščan in kmet." Tako priznanje moči od Btrani nasprotnikove je velike pomembe; sicer smo uže tako vedeli, da se zastonj zaganjajo v našo stranko ustavo-verstva valovi, kakor na skali se razbijejo in onemoglo padejo nazaj. Trdno stoji avtonomi stična stranka, trdno stoji z njo vlada in to je tolažilno za nas. Možje iz avtonomistične stranke ne bodo pozabili, katerega naroda poslanci so, ne bodo pozabili, kaj jim je naročil volilec, ne bodo odnehali zahtevati od vlade, da uresniči presvitlega cesarja besede, da hoče m i r mej narodi svojimi, spravo, mir, katerega pa le prinesti more izvedenje jednakopravnosti. „Mir mej mojimi narodi" pa more V, tedaj vladati, če se iz ljudstva iztrebijo tisti elementi, ki ga dan na dan zaničujejo, mu vnemajo strasti, teptajo njegove svetinje. Dokler bodo šolski nadzorniki pri nas grdili pri njihovem inspi-ciranji narod, katerega uradniki so, dotle naj se nihče ne nadaje miru. Sicer pa: kdor seje zmajeve zobe, naj si ne obeta vesele žetve.
Mnogo se je pisalo v vseh listih v zadnjem času, da otide baron Lappenna v Bosiio in Hercega v iii4> urejat tamošnje pravne zadeve, pregledavat sodnije. Glasovi v listih bili so jako različni, stoprav zdaj prinesla sta dva oficijozna lista vsaj nekoliko jednako poročilo. Po tem poročilu soditi, imel bodo baron Lappenna nalog vpeljati v teh okupiranih deželah avstrijski civilni procesni red. Kakor smo uže omenili, sestavila se bode komisija iz cis-in translajtanskih uradnikov, jednega uda bo Benskih sodnikov, tej komisiji na čelu pa bode stal Lappenna. To pouudbo je sprejel Lappenna, a prosil je za nekaj časa odloga; zdaj
teri je stanoval štiri leta pri Kopitarici, ne pa pri Mehurki, ki je bila celo sorodnica. Kopi-tarica rada pripoveduje reči, ki se nijso nikdar godile in se ne bodo in govori o imenitnih osobah, s katerimi je prav prijateljsko znana, katerih pa v resnici niti nij! To so vedele druge ženice, posebno pa nje sovražnica Me-hurka in ker je Kopitarica tudi zelo ponosna in ošabna, jezi jo zelo, ka jej ne verujejo vselej Mehurka in njene prijateljice. Nekdaj jej je Mehurka celo dejala: lažeš! In nastal je silen hrup in prepir, kakor je le mogoč o ta-cih občutljivih razmerah. A Kopitarica govori tudi spretno in zvito in težko jej Mehurka dokaže nasprotno. Kopitarica je vselej zmagala, ponosno in ošabno se smijala, počasi se dalje zibala in potem še cele mesece pri svojih vrstnicah klepetala in pripovedovala o zmagi.
„Kdo je umrl?" vpraša Mehurka Petra, ki gleda po trgu.
Iz ČetiiiJa se poroča, da se bode zopet pričelo vravnavanje črnogorske vzbodnje meje. Členi delimitacijske komisije so se uže podali na kraj.
Najnovejša poročila z juga pripovedujejo, da so v Albaniji nastali nemiri, osobito okolo Pmrenda in Djakova. V zadnjih dneh so se tu uže precej vroče sprejeli Albanci z nizami. V tem boji palo je 25 Turkov, »gubili so tudi jeden del orožja in municijo. Tudi pri Nuki blizu Prizrenda zbralo se je prebivalstvo in se krepko ustavilo poskušnjam turške vlade, vpeljati pri njih dolžnost stopiti v vojno. Tudi tu je bilo njih vojevanje srečno, odbili so tri bataljone nizamov, katere je poslal Derviš-paša. To krepko vstavljanje Albancev vzbuja veliko skrb v Turkih. Derviš-paša je uvidel, da ne more z vojaki, kar jih ima, nič opraviti, prosil je guvernerja v Skodru, naj mu pošlje pomoči.
Mr. Bmndlaugh, poslanec, v angleškem parlamearla kateremu so pa prepovedali vstop v parlament, ker nij hotel pred vstopom priseči, izdal je na narod oklic, v katerem protestira proti takemu počenjanju par-lamenta. On pravi mej drugim: „Ko pride prihodnje zasedanje, iti bodem moral zopet v zbornico. Moji volilci mi izkazujejo zaupanje in jaz hočem poskusiti, da to zuupanje opravičim. Jaz vprašam angleški nurod: Ali pustite, da me zopet, s surovo silo izpode iz vaše zbornice V Jaz apeliram na vaše varstvo proti nezakonitemu nasilstvu. Zakonu sem se vedno uklanjal, tudi če je bil krivičen, a neza-konitej sili se ne morem in se ne bodem uklonil".
Dopisi.
Iz Grosupljeg-a 31. avgusta. [Izviren dopis.] (Občinske volitve.) V našej občini je bila 11. t. m. volitev občinskega zastopa. Skoraj jednoglasno je za župana izvoljen obče spoštovani Fran K oš čak, posestnik v Stranskej vasi, Ljudevit P o ur iz Brinja, Matija 11 o var iz Paradišča, Jože Oko-
„„Barbara Tane!"" odgovori kratko dolgi Peter, stopi nazaj v cerkev in zapre za seboj vrata.
„To sem jaz uže prej vedela", reče re-jena Kopitarica mogočno in ponosno pa zanič-ljivo pogleda Mehurko, Blaževo Jero in druge stare ženice, ki so se zvedavo približale; „saj stanuje pod streho pri drvarji, mojem sosedu v mesarskej ulici. Umrla je nora. Poredni otročaji ne bodo več upili: Barbara „tanc!" Več ne bo — plesala! Vsaj ste jo vse dobro poznale. Še pred tremi dnevi hodila je po drevoredu s staro, nečedno spalno kapico na glavi, glasno govorila s seboj, smijala se vsa-cemu in plesala po ulici. Prehladila se je v slabem vremenu in danes umrla pod streho, zapuščena. In tega nijste vedele?"
„„Saj nij res-", reče Mehurka, n„včeraj popoludne sem jo še videla za škofijo in jej dala kos kruha"".
„Vi hočete pa tudi vse bolje vedeti, ko jaz, ki stanujem tako blizu in vse vem, kdo je bolan in kdo umrje. In jpz bi tega ne ve-vedela? Prav zraven sem stala jaz in drvarjev Tine, ko je umirala in kričala, ko so gospod odšli. Vpila je, da se je čulo po celej ulici, še branjevec pri mostu jo je čul. In vi tega ne verujete? Vi niti Petru ne verujete. Sramujte se! Vi samo zabavljate, Mehurka, samo zabavljate, saj vas dobro poznam! Barbara-tanc je umrla!" kriči jezna Kopitarica in malo vzdigne roko.
Zdaj se zopet odpro mala vrata in Peter stopi iz cerkve in jih takoj zapre. Hotel je domov.
nNijli umrla Barbara-tanc? Tista nora?" vpraša Še jedenkrat oblastna Kopitarica« in druge.
„„Da, Barbara Tanc! A ne tista^ noral Ta se le Tanc  — piše,  gospa Kopitarica!
pravijo, da je v pijanosti kateri vinjenih voj-oikov vrgel .gorečo smodko ali žveplenko v Blamo, koja je tlela do — katastrofe. Ali je ta sumnja osnovana, ne morem jamčiti; morebiti preiskava kaj spravi na dan.
Iz Celja 2. septembra. [Izv. dopis.] (Resnica ljudem in Bogu draga.) „Slovenski Narod' in tudi dn%i listi so pred kratkim objavili, da je c. kr. dvorni svetovalec in tukajšnje okrožne podnije predsednik gospod Heinricher zaradi pregreška zoper postave o kužnih boleznih v preiskavi. Ker je nam Slovencem resnica nad vse ljuba, štejem si v dolžnost, objaviti, da nij res tako. Gospod Heinricher nij bil nikdar v preiskavi; res je sicer, da ima omenjeni gospod lepega lovskega psa, kateri je njegovej postrežnici Mici Muški izročen. Tej postrežnici je bil gospod predsednikov pes jedenkrat po naključji ušel, neki meščan je to mestnemu uradu naznanil in mestni urad je potem izročil to objavo c. kr. okrožnej sodmji. V preiskavi je tedaj le po-strežnica Mica Muška, a ne gospod predsednik Heinricher. Graška nadsodnija je z ukazom od 17. preteklega meseca za preiskavo zoper Mico Muško delegirala c. kr. deželno sodnijo graško.
Iz Gorice 29. avgusta. [Izviren dop.] (Muzikalne stvari.) Kadar napove gostilničar pri Cattarinyi kak koncert, tedaj je tu izvestno dež. Nu, zadnjič je bil mož veuder srečnejši. Lepo Število Goričanov zbralo se je zvečer na prijaznem Cattarinijevem vrtu, kjer je imela mestna godba pod vodstvom novega kapelnika g.'Cartoccija vršiti različne komade. Tudi mene je gnala radovednost tja. Novi kapelnik Cartocci, naslednik prerano umršemu Mugnoneju, dovršil je muzikalne svoje študije na konservatoriji neapeljskem, kjer mu je bil Muguone součenec. Po smrti Mugnonejevej hotelo je naše mestno starečinstvo dobiti kapelniku, ki bi bil vreden vrlega prednika. Zato je baje naprosilo g. Blaškeja, rodom Čeha, slo-večega vojaškega kapelnika, da bi on sprejel kapelniško službo pri mestnej godbi v Gorici. A nij se spolnila želja mestnih očetov, ker slišal sem, da je g. Blažke stavil previsoke pogoje. Zategadelj je imenoval naš magistrat kapelnikom g. Cartoccija, o kojem se govori, da je tudi jako zmožen, vender v vsem dobro nadomeščati Mugnoneja bode mu težko. Pri koncertu svirala se je tudi njegova koračnica „11 Saluto* (Pozdrav). Na kako visoko stopinjo je pokojni Mugnone dovel mestno našo
Neka stara gospa je, ki pri sorodnikih stanuje za pristavami —
„Peter! Ti ne poznaš ljudij. Ti nič ne veš!" kriči Kopitarica. wJaz pa vem, samo jaz vera, da je Barbara-tanc umrla, tista nora!"
Kopitarica še nij bila končala strastne trditve in takoj umolkne.
Iz Vrčeve prodajalnice stopi — Barbara-tanc, živa in zdrava in se bliža prepirljivim ženam. Na glavi ima staro, nečedno spalno kapico, smeje se v sac emu in mrmra. Otroci pa teko za njo in kriče: „Barbara- „tanc"!
Ona se pa po navadi počasi zasukne in potem popleše malo po prašnem trgu v veliko veselje kričečim otročajem. Potem hiti naprej.
Ženice pa zaženo hrup in glasen smeh čuje se po trgu. Kopitarica beži z rudečim, jeznim obrazom dalje in molči.
„Ona samo laže!" reče glasno Mehurka. Odsihmal gospa Kopitarica malo govori, ogiblje se Mehurkc in sploh ljudij.
godbo, je uže sploh znano; pa tudi reformator cerkvenemu petju je bil Mugnone v Gorici. V stolnej cerkvi so se pele pod njegovim vodstvom lepe maše, odpravil je ono ropotanje „mit pauken und trompeteo". Glede tega je zdaj pod Cartoccijem precej drugače. V velikej cerkvi se zopet „bobna, trombeta in gosli se zopet glasć" ; pojo se pa take maše, v katerih ne veje cerkveni duh. Mestna godba pa pod Cartoccijem še vedno dobro rešuje svojo nalogo. Pri omenjenem koncertu, kakor tudi v četrtek na Travniku je godba precizno vršila kompde, ki so bili na programu. Osobito je dopadal Blaškejev .Potpourri su canti popo-lari", prekrasna Mugnonejeva mazurka „< 'hudimi", polka „Alle belle di Gorizia" („Kraso-ticam goriškim") ter dolgi in umeteljni Mugno-nejev potpourri „Centone1'. Predvčerajšnjim po dovršenem zadnjem komadu na Travniku ploskalo je mnogobrojno zbrano občinstvo jako, kar je menda veljalo kapelniku Cartocciju. Tega nam tu novega načina odobravanja pri javnej godbi navadili so se naši Goričanje od Italijanov; na Laškem je baje kaj tacega navadno.
Nadarjeni tukajšnji vijolinist g. Tirindelli, kateri se je bil vlansko leto zaradi nesrečne ljubezni obstrelil z revolverjem, je zopet do dobra ozdravil ter zapustil Gorico, odšedši s premožnim gospodom na Angleško. Baje bode v hiši tega gospoda poučeval dva fantiča na goslih za jako dobro plačilo.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Idrijske c. kr. okr. sodnije pristav g. Teodor Petritsch je imenovan pristavom pri c. kr. deželnej sodniji v Ljubljani. Dozdanji avskultant g. Adolf Elsner, je imenovan Ć. kr. sodnim pristavom z* Idrijo. Dozdanji koncipijent pri c. kr. finančnej proku-raturi v Ljubljani, g. Ivan Jan, je imenovan koncipistom pri tej prokuraturi.
— (V čitalničnej restavraciji) bode drevi brez vstopnine svirala godba iz Rimskih toplic (Romerbad).
— (Dolenjska pošta) odslej uže ob 6. uri zjutraj odhaja od todi.
— (Iz Vipave) smo prejeli to-levest: „Slavnost Josipu Jurčiču v spomin priredijo vipavski rodoljubi v četrtek dne 8. septembra t. j. na Malega Smarina praznik in sicer po tomboli, katero osnuje tist dan ob treh popo-ludne kmetijska podružnica v Vipavi. Ta slav-nost, katere čisti dohodek je namenjen Jurčiče vej ustanovi, obeta biti velikanska. Slavnostno deklamacijo je blagovolil zložiti slavno-znani pesnik X. Pečen je izvrstna — kakor uže nij drugače pričakovati — in deklamovala jo bode gospa Rozina Šmučeva, znana učenka dr. Lavričeva. Popolni program priobčimo prihodnjič, opozorujemo pa uže danes si. občinstvo na to slavnost."
— (Izučiteljskih krogov.) G. Anton Leban, dozdaj druge vrste nadučitelj na ko-menskej četverorazrednici, je postal nadučitelj prve vrste. Dozdanji učitelj na Nabrežini, g. Josip Hrovatin je imenovan druge vrste nadučiteljem na sežanskej četverorazrednici.
— (Učiteljska služba.) Na štiriraz-rednej ljudskej šoli v Starem trgu je izpraznjeno III. učiteljsko mesto z letno plačo 500 gold. Prošnje je vložiti v 14 dneh pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Logatci.
— (Bralno društvo na Občinah) priredi danes teden veselico s  prav zanimlji vim  programom,   katerega bodemo priobčili drug pot.
— (Goveje meso) ta me3ec velja 56, 48 in 40 kr. kilo, če je od pitanih volov, kravje in drugo pa 50, 42 in 34 kr. kilo.
Razne vegtj.
* (Ljubezen do svojega rods.) Bogata Francozinja potovala je skozi Ogrsko in na tem potovanji je ugledala krasno mlado ciganko. Dopala se jej je, vzela jo seboj v Pariz in jo odgojila imenitno in bogato. Nekoč pa je prišlo mladej ciganskej hčeri veliko hrepenenje po domu, napravila se je na pot v rojstni svoj kraj, mej rojake svoje, zapustivši ves blišč in vse bogatstvo pariško. Dobrotnici svojej pa je poslala pismo v Pariz in dejala, da nij mogla dalje časa prestati v Parizu, morala se je vrniti k svojim rojakom.
* (Strašan umor.) Iz Stupnika poročajo „Nar. Nov." o strašnem umoru: Dne 29. m. m. šel je 261etni kmetski sin Juro Bašič s 15letno kmetsko deklico Baro Žitkovič na polje nabirat plevel za prašiče. Zvečer vrnil se je Bašič sam domov in ko so ga vprašali, kje je Bara, dejal je, da je ostala -zadaj. Naredila se je noč, prišlo je jutro, Bara se le nij vrnila. Drugi dan pa so našli Baro umorjeno na njivi, imela je trebuh preparan. Takoj so jeli sumiti, da je Bašič dovršil to zločinstvo. Ko so ga prijeli in zvezali, obstal je, da je umoril Baro. Bašiča, kije slaboumen, izročili so sodniji.
* (Diamantna poroka.) Seljak Matija Czerni v Nakofalvi (torontalskej županiji) slavil bode te dni s svojo ženo diamantno poroko. On je star 90. ona pa 86 let. V zakonu sta živela 70 let, Bog jima je dal v srečnem zakonu 34 otrok, od katerih nij še nobeden umrl; najstareji je 66 let star. Če pridejo k diamantne) poroki vsi otroci, vnuki in pravnuki starega Czernija, morali bodo vsi prebivalci v Nakofalvi zapustiti svoja stanovanja, da spravijo pod streho to srečno družino.
* (Kralj Kalakauj ugledal si je cvet evropske kulture, marsikako skušnjo je dobil, bil je celo navzočen, ko je železnični vlak skoči! iz tira. Zgodila pa se mu nij nikaka nesreča. Vprašal je, Če se pogostorna dogajajo nesreče na železnici ? — Le izjemno — odgovoril mu je železniški uradnik — ta pot Vam na čast. . . Ah, torej hočem vračajoč se potovati nepoznan! — odvrne Kalakaua.
Dunajska borza 3. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dr?., dolg	v bankovcih	.   78 gld, 80			kr.
Enotni drž. dolg	v srebru	. 77		<>0	
			w	80	■
1860 drž. posoji	o   . .	. 131	n	60	n
Akcije narodno		884	n		n
Kreditne akcije			n	75	n
		118	n	06	»
Srebro   .   . .	......	. —	n	—	n
				as«/,	n
			n	59	n
Driavnu ma-ku		57		55	
Tržne cejnife
v Ljubljani 8. septembra t. I. Pšenica bcktoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 5 gld. H5 kr.; — ječmen 4 gld. 2.f kr.; — oves 2 gld. 9.'J kr.;  — ajda 5 gld. 51 kr.; — proso 1 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. HO kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr. ; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. H2 kr.; — fipoh frišen — gld. 74 kr.; špeh povojen — gld. 76 kr.;
— jiijce po 2' , kr.; — mleka Utor 8 kr.: — govedine kilogram 5'» kr.; — teletnino 50 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr.;
— slame 1 gld. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. HO kr.; — mehka 4 gld. 2() kr.
Prijatelj oni in znuncem javljam žalo vest, da je moj soprog, gospod
Simon Kinfalt,
gostilničar,
danes po prejetih sv. zakramentih mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v nedeljo 4. septembra ob 2. uri popoludne iz hiše St. 59 na Št. Petor-skej cesti.
Ncpozabljenega umrlega priporočam vsem prijateljem in znancem v blag spomin.
V L j ub lj an i, dne 2. septembra 1881.
(502) Žalujoča soproga.
Umrli no v Iduliljtiiil:
31. avgusta: Berta Počivalnik, mesarjeva hči, 4 mes., Poljanske ulice št. 16, za vnetico pluč. — Anton Smrekar, postreščeka sin, 1 leto H mes., Cesarja Jožefa trg št. 2, za škrlatico.
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik tli*. ItilliMcli v l>ra£«laulh (Dresden, Sachsen). Za velike uspehe (8000) veliko medalje znanst. društ. v Parizu. (430—6)
Božjast
Dr. Sprangerjevc
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenjo, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo, po '/s žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, čo je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvol»od» v Ljubljani, a flacon 80 in 50 kr. av. vel j. (247—30)
A   !!! Zavarovanje!!! ^
proti Ik^iiIiI na borzi
dado (492—1)
le premije in stelage.
Take, kakor tudi vsa borzna naročila, oskrbuje pri pokritji gld. 100.— začenši, pri katerem se lehko na teden dobi gld. 10—20.
Fran Friedlander.
Weeht4elMtube9 Wien, Woll«elle 5.
Na naročilna pisma se takoj odgovori franko.
r
H. Lanz-ova fabrika
Pariz — ZLk^Cania.li.elraQ. — Beč
priporoča svoje znane kmetijsko stroje vsake vrste, zlumti Imborne
rcćnc-mlatilnicc in slamo-rezsico
po najnižjih cenah.
Zastopništvo In zaloga
pri (446—6)
A. DEBEVEC-u,
v Ljubljani, Rimska cesta (Gradišče) h. it. 19. Ceniki gratis in franko.
:
PREVIDNOST!
Bivzi tiskar
D. K. P. Št. 14.120.
je Jediul patentirani prepisovalni aparat s pomočjo tiskarsko barve. Ta izdelujo po suhem potu brez tiskalnice skoro neomejeno število jednako ostrih, globoko črnih (tudi pisanih), nespremenljivih posnetkov, ki tudi jedini v celem svetovnem poštnem društvu uživajo poštno prednost.
99llrzi ti.sliur" preseza za mnogo vse dozda-nje prepisovalne aparate: heeto-, auto-, polvgraphe etc., doseže autograph. tiskalnico glede izvrševanja, preseza pa to glede ostrosti posnetkov, gledo pripro-stoBti in cenote..
Kompl. aparate z dvema tiskovnima pločama: Štev. 1, >6/aa0m-i   Štev. 2, aa/40cm.,   Štev. 3, 40/socm.> a. v. gl. 9.—,       a. v. gl. 12.—,      a. v. gl. 18.—, incl. odpošiljatev. Prospekti, spričevala, or uj. posnetki etc. takoj gratis in prosto. L i b e r e c, Češka.
(467—3)
Steuer & Dammann.
Dijake
na hrano in v stanovanje sprejema blizu šol stanujoča uradniška obitelj« katera je o vzgoji mladine uže po^ svojih sinovih pridobila si mnogo izkušenj. Sta-riSi, ki zatorej hotč svoje sinove izročiti v skrbno varstvo in red, naj blagovole izprašati natančnejši naslov pri: upravnistvu „Slov. Naroda". (500—1)
OOO e-ld.
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalol.
Brošurica fabrikacij velja 3 #Id.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohlosser, Trat. (419—36)
NAJBOLJŠI ^
LE HOUBLON
FIIANZ0SKI IZDELEK.
II SVARI SEM
PRED PON A R E JE V ANJEM.
Ta papir jo pravi samo tedaj, oko ima vsak
list znamenje XJE1 houblon in vsak karton spodaj stoječe varstveni* znamenje in signaturo.
CAWLEY et HENRY, jedini fabrikantje PARIŠ.
(153—11)
Frana Legata lončarna
v LJubljani, Trnovski pristan št. 4.
Podpisani priporoča iz njegovo uffl J87 let obstoječe loncarne veliko zalogo elegantnih, navadnih, kakor tudi
mr štedilnih. peci, "w
katere se kurijo prav ceno in lahko. Dobč bo v raznovrstnih glazurah po najnižjej ceni.
Htainost fjlasure. se //arantuje.
Postavljanje peči se prav ceno oskrbi. — llustrovani cenilniki se pošljejo, ako se želi, franko.
Za mnogobrojna naroČila se priporoča
Fran Legat,
(474_3) lončarski mojster.
:^^xxx>o<xxxx>kx>kxxx>(I
Na svojem zadnjem poslovnem potovanji nakupil sem si znatuo število zelo širokih
trakov,
Podpisani priporoča Tsake vrste M 1
po zniajr^lžjll}. cenah..
I1 acli Podaje po gld. 3, 4, ITUM1 5, 6, 8, 10 in 20.
ITlTUfU P° 8W. 5, 6, 7, JVItal C g, io in 15.
VlUC  gld. io, 12, 15, 20, 25, 30 in 31.
Flavte 1)0 goId 2'4'Gl
Cilinder-Mašin
po gld. 35.
Cilinder-Trompete
po gld. 20.
Bas-Fluji'elhorii
8, 10. 15 in 20.
Trompete r,.gUI 12 in Flugelliorn-Mašin
po gld. 13.
Vsake vrste strune za gosli, kitare, citre in bas.
po gld. 25.
Boinbardon F3
po gld. 30.
Cilinder po gid. 40
stanujoč v Ljubljani na Starem trgu h. št. 34.
popolnem ali mi pol Hvllenili, osobito primernih za
I vence in zastave.
♦ Pri trakovih za vence in zastavo oskrbim tudi UhU in zlate ali
J srebrne rewe (franže) po nnjnižjej eenl in točno.
J Obilo naročbo se nadojajoč se priporočam
I (499-D J. S. Benedikt.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»#♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
j|| dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to-|j * in inozemske robe za obleko, katero najtopleje priporočamo lili p. n. občinstvu, obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno M fa<;ono. (503—1)
Predstojništvo „uniji krojačev".
Naznanjam vsemu p. n. občinstvu, da odprem 1. Nepteuibru.
gostilnico
„RESTAURANT JERINA"
Piazza della Dogana v Trstu.
Dobivalo se bode dobro -vin.© in pivo ^'Ta.n/tigrscsaa.; dobra bo ie-a.laln.ja. in točna postrežba.
Priporočam se narodu, naj me tudi v novem tem prostoru mnogobrojno obiskuje.
Ivan Jerina,
gostilničar.
V Trstu, 30. avgusta 1881. (496—2)
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
353