Ljubljana, Setrtek, 29. julija 1948
UBEDNI8TV0 IN UPBAVAi LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA tTKV. t TELEFON tt-U DO H-M
ROKOPISI 8E NE VRAČAJO
CZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
★
IN N E BATNI ODDELEK LJUBLJANA
telefon n-a ts-a
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI »TEV t-HMl-I
00 L ASI PO CENIKU
HE8ECNA NAROČNINA
a din
*
ŠESTI DAN V. KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
O graditvi socialistične ekonomike FLRJ
Referat tovariša Borisa Kidriča

Na ponedeljkovem zasedanju V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije je imel tov. Boris Kidrič referat »O graditvi socialistične ekonomike FLRJ«.
Prvi del svojega referata pod naslovom »Razvoj in pogoji graditve socialistične ekonomike FLRJ od osvoboditve do danes«, je tov. Kidrič začel z naslednjo ugotovitvijo:
Jugoslovanska ljudska revolucija in iz osvobodilne vojne izvirajoča revolucionarna ljudska oblast v FLRJ, ki ju je vodila Komunistična partija, sta v ekonomsko-družbenem pogledu lahko krenili samo v eni smeri — v smeri graditve socializma v naši državi na temelju naukov marksizma-leninizma.
Vsaka drugačna smer bi prej ali 'ozneje povzročila nastop in zmaS° ontrarevolucije ter nacionalne riivis-
l
nosti od imperializma, likvidacijo ljudske oblasti in drugih ljudsko-de-mokratičnih pridobitev narodno osvobodilne vojne.
Hegemon jugoslovanske ljudske revolucije, delavski razred. Jugoslavije na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije — se je takoj po dokončni osvoboditvi naše države zavzel za smer izgraditve socialistične ekonomike, zavedajoč se. da s tem na področju svoje prvikrat resnično in v vsakem pogledu osvobojene domovine izpolnjuje osnovno zgodovinsko nalogo mednarodnega delavskega gibanja: likvidacijo izkoriščanja človeka po človeku (Ploskanje).
Najširše delovne množice naše države, zbrane v Ljudski fronti, so podprle temeljne gospodarske ukrepe socialističnega značaja, ker so videli v njih pot za svoje ekonomsko in socialno osvoboditev.
O specifičnih pogojih in občih zakonitostih izgradnje socialistične ekonomike v FLRJ
Glede na to, da je naša revolucija Izbruhnila in se je razvijala v pog<> jih osvobodilne vojne na najširši množični podlagi in da smo izgraditev socialistične ekonomike začeli, ko je že 28 let obstajala velika Sovjetska zveza kot prva socialistična država na svetu in ko so se kot rezultat druge svetovne vojne v vzhodni in srednji Evropi izkristalizirale prav tako nove ljudske demokracije — so bile neposredne poti in neposredne oblike, s kalerimi smo se lotili graditve socialistične ekonomike v naši državi, specifične in so morale biti specifične. Upoštevati smo morali tako naše notranje pogoje, kakor tudi nove pogoje svetovnega razvoja. Če ne bi tako delali, bi pozabili na »živo dušo« marksizma-leninizma. na dialektiko in bi upropastili našo revolucijo. Istovetni bi bili s tistimi dogmatiki in mehanisti, o katerih pravi Stalin: »Prva skupina se navadno omejuje na zunanje priznavanje marksizma, na njegovo slovesno deklariranje, ker se ne zna in ne želi poglobiti v bistvo marksizma, ker ga ne zna in ne želi oživeti, zato spreminja žive in revolucionarne teze marksizma v mrtve formule. ki nič ne povedo. Svoje aktivnosti ne upre na skušnje, na rezultate praktičnega dela. marveč na citate iz Marxa« (podčrtal B. K.).
Potemtakem neposredne poti in neposredne oblike, s katerimi smo zaceli gradit) socialistično ekonomiko v naši držav; niso mogle in niso smele biti istovetne s tistimi po Oktobrski revoluciji v Sovjetski Rusiji. To seveda nikakor ne pomeni, da ne bi pri nas za zgraditev socialistične ekonomike veljale iste po marksizmu-leni-nizmu, po genialnem nauku Marxa. Engelsa, Lenina in Stalina odkrite in razčlenjene splošne zakonitosti, ki so veljale v Sovjetski zvezL To nadalje nikakor ne pomeni, da more in sme biti graditev socialistične ekonomike v FLRJ po svoji vsebini in po svoji splošni smeri drugačna, kakor je bila v Sovjetski zvezi Vendar pa to pomeni. da smemo in moramo pri neposrednih poteh in pri neposrednih oblikah upoštevati naše specifične notranje pogoje, kakor tudi nove splošne pogoje, ki so rezultat neprekinjenega gibanja zgodovine, med te pa brez dvoma spada predvsem dvig moči in vpliva svetovnega tabora socializma na čelu s Sovjetsko zvezo, dvig. ki je velikanski v primerjavi s položajem Oktobra 1917. in v letih državljanske vojne 1918. do 1920
Dovolite mi tovariši, da nekoliko konkretneje obravnavam nekatere izmed najosnovnejših specifičnih oziroma novih zgodovinskih pogojev. ki «o odločujoče vplivali na naše oblike v začetku graditve socialistične ekonomike v naši državi
Prvi takšen specifični pogoj predstavlja brez dvoma dejstvo, da se je naša revolucija razvila na temelju in v okviru Domovinske vojne proti fašističnim osvajalcem, na temelju in v okviru oborožene borbe proti nacionalnemu izdajstvu reakcionarne buržoazije, kakor tudi proti pomoči, ki so ji jo v izdajstvu nudili zapadni imperialistični krogi.
V začetku graditve socialistične ekonomike se je ta specifični pogoj najjasneje izražal v dejstvu, da prvi ponjav socialističnega tipa našega gospodarstva ni sledil b formalne nacionalizacije. marveč iz konfiskacije imovine narodnih izdajalcev.
Drugi specifični pogoj, ki je povezan s prvim, je v (eni, da je pot naše revolucije ne samo dovoljevala, marveč tudi zahtevala in dosegla kontinuirano zvezo s srednjim kmetom navzlic pojavom njegovega omahovanja, medtem ko je v ruški »evoluciji \ debi rušenja oblasti buržoazije najbolj kolebal in se najbolj protivil prav srednji kmet. kar je v tistem času zahtevalo politiko zveze z vaško revščino in nevtralizacijo srednjega kmeta.
Tretji specifični pogoj, povezan s prvim in drugim, je v tem, da pri nas po osvoboditvi ni prišlo do državljanske vojne in do oborožene imperialistične intervencije, marveč smo lahko takoj z vsem poletom delovnih množic, zbranih v Ljudski fronti pod vodstvom KPJ, začeli široko in vsestransko ofenzivo za obnovo, pa tudi za tehnično rekonstrukcijo našega gospodarstva. Ta pogoj na mje hkrati nudil možnosti, da smo takoj začeli in neprekinjeno krepili v bistvu socialistično ofenzivo za razširjenje in izgraditev državnega in zadružnega gospodarskega sektorja.
Novi zgodovinski pogoj za zgraditev naše socialistične ekonomike se je pojavil tudi v tem, da naša revolucija spričo velike zmage Sovjetske zveze nad nemškim fašizmom in nad njegovo težnjo za svetovnim gospostvom in spričo nastanka novih ljudskih demokracij, ki ga je omogočila zmaga Sovjetske zveze — ni mogla biti obkrožena s kapitalistično okolico v tako ogrožajoči meri, kakor je bila obkrožena Oktobrska revolucija, Naša revolucija se je seveda takoj spopadla s kapitalistično okolico in se z njo spopada; toda za sam začetek graditve naše socialistične ekonomike je bilo važno, da smo takoj lahko dobili iz Sovjetske zveze surovine in pogonski material za vzpostavitev naše industrije, da smo zelo hitro lahko začeli vzpostavljati gospodarske odnose z ljudsko-demokratičnimi in drugimi državami in da smo glede na sovjetsko-angle-ško-ameriško koalicijo v Domovinski vojni in glede na kolosalni dejanski in moralni mednarodni vpliv Sovjetske zveze, kakor tudi glede na zelo značilni moralno-politični vpliv same nove Jugoslavije — celo dobili znatno UNRR-ino pomoč, tako v po-trošnem blagu, kakor tudi v sirovinah in strojih.
Medtem, ko je v Oktobrski revoluciji sledila intervencijo in kapitalistična blokada, smo pri nas ob neodložljivem vzpostavljanju ekonomskih odnosov z drugimi državami lahko začeli obnovo našega gospodarstva, pri čemer smo vključevali novo nastali sektor socialističnega lipa. V pogojih zmagovitega zaključka Domovinske vojne zapadni im-oerialistični krogi ne samo, da niso bili sposobni organizirati blokado revolucionarne ljudske demokracije, marveč prav tako niso mogli preprečiti mednarodne povojne pomoči državam, poškodovanih v vojni, med katere je spadala tndi revolucionarna nova Jugoslavija.
Glejte, to so najosnovnejši specifični oziroma novi zgodovinski pogoji, v katerih smo začeli graditi svote socialistično ekonomiko. Razumljivo je, da so morali ti pogoji najti svoj izraz tako v tempu, kakor tudi v oblikah naše graditve. V primerjavi s prvimi leti, pa celo s prvim desetletjem po Oktobrski revoluciji vse do »leta velikega obrata 1929«, <o nam ti pogoji o 1 aj š a 1 i delo, dovolili so nam hitrejši tempo, pa tudi določene «širše oblike.
Številke nam to očitno ilustrirajo. V Sovjetski zvezi so lahko zaključili obdobje obnove v devetem letu po Oktobrski revoluciji. Pri nas se je končalo to obdoje v drugem letu op končni osvoboditvi. V Sovjetski zvezi je socialistični sektor v letih 1924-25 obsegal v industriji 81,/e, privatni pa 19°/», v trgovini sociailistični sektor 58°/«, privatni pa 42*/», v veletrgovini socialistični 95°/«, privatni pa 5*/«. Pri nas je bilo v prvem letu po osvoboditvi v državnih rokah že 55•/• vse industrije, 27°/« industrije pa je bilo pod državnim sekvestrom, kar praktično v vsakem pogledu pomeni isto kakor nacionalizacija. Na koncu drugega leta po osvoboditvi je državni sektor zajel že vso industrijo zveznega ba republi-
škega pomena in 70°/« lokalne industrije. V državnem sektorju je bilo nadalje že vse bančništvo, vsa veletrgovina, ves promet, vsa sredstva za zvezo in 90°/» trgovine na drobno. Zunanja trgovina je v celoti državni monopol. Leta 1948. je vsa industrija, vsa veletrgovina, vse bančništvo in velikanska večina trgovine na drobno v socialističnem sektorju, ostanek privatne trgovine na drobno pa je v likvidaciji. (Ploskanje.)
Sovjetska zveza je sprejela svojo prvo petletko v enajstem letu po Oktobrski revoluciji, medtem ko jo je FLRJ lahko sprejela že v začetku tretjega leta po osvoboditvi J
Podčrtal sem, da so nam specifični in novi zgodovinski pogoji olaj šali delo. Potemtakem ti pogoji torej ne predstavljajo neke naše »zasluge« (tega poslednjega sploh ne bi omenil če ne bi človeku v tej žalostni kampanji proti naši Partiji pretila nevarnost, da se njegovim besedam da kak drugačen smisel). Nasprotno prav v nas, ki smo na podlagi lastnih skušenj praktično in ne samo iz knjig grenko občutili, kaj pomeni boriti se z morjem iežkoč v tehnično zaostali in v vojni razrušeni državi — prav nas živi tisto zares iskreno občudovanje gigantskih naporov in uspehov Partije Lenina-Sta-lina in sovjetskega ljudstva, ki so ob težkočah do »leta velikega preobrata«, neprimerljivih s kakršnim koli dragim revolucionarnim naporom preteklosti in bodočnosti, ob težkočah, ki se lahko pojavijo samo enkrat v zgodovini, ker se zgodovina giblje naprej — z nezlomljivim duhom začeli novo ero človeštva in že s tem omogočili dragim deželam nove, lažje pogoje. (Dolgotrajno odobravanje.)
Medtem ko novi pogoji in »olajšujoče okolnosti«, o katerih sem govoril, seveda niso naša zasluga — je zasluga naše Partije, da. jih je pravilno ocenila, da je izvedla iz pravilne ocene pravilne praktične zaključke in da je našla ustrezajoče oblike z namenom, da bi čim bolj pospešila gospodarski razvoj in socialistično graditev naše države.
Tega pa niso vedno in popolnoma razumeli vsi, ki so imeli vodilne položaje v naši Partiji in v našem državnem aparatu. Bili so poskusi, da bi se neposredne poti in neposredne oblike iz prvih let po Oktobrski revoluciji mehanično prenesle na naša tla brez vsestranske analize njihove vsebine, brez ustvarjalne analize naših notranjih pogojev, brez dialektične analize'novih splošnih pogojev.
Znano je, da je imel tak mehsni-cizem, da je imelo tako opiranje marksistični dialektiki svoj temeljni vir pri Hebrengn k Zujeviču.
Tn se ne bom spnščal v njihovo neposredno škodljivost v našem gospodarstvu. Sele pozneje bom govoril o tem, kako sta z raznimi »razčlenjenimi« »teorijami« skušala spraviti v počasnejši tek socialistično graditev naše države.
Sedaj se bom dotaknil dveh, treh teoretičnih momentov, ki so jih tudi nekateri naši pošteni kadri največ pod vplivom Hebranga in Žujeviča, nepravilno razumeli ker so mehanično in nedialektično prenašali sovjetsko izkustvo.
Znane je, da so pri nas precej časa povzročala zmeao razna ugibanja, ali se bomo ali se ne bomo razvijali v smeri državnega kapitalizma.
Toda »teoretiki« državnega kapitalizma v Jugoslaviji so pozabili, da je imel Lenin pred očmi predvsem koncesije, ko je analiziral državni kapitalizem. »...Samo po sebi se razume, da moramo tuji buržoaziji inozemskemu kapitalu staviti na razpolago koncesije. Brez najmanjše denacionalizacije izročamo radnike, gozdo ve, vire nafte tujim kapitalistom, da bomo od njih dobili industrijske izdelke, stroje itd. in na ta način obnovili našo lastno industrijo...« — pravi Lenin (V. I. Lenin, Soeinenja t. XXVI. str. 460). Mi pa ne samo nismo imeli pomembne potrebe dajati koncesije tujim, niti domačim kapitalistom, marveč je bUo glede na naše pogoje hitre obnove prav obratno. Sli smo po poti konfiskacije in sekvestra celo prej kakor po poti nacionalizacije. Dejansko je to pomenilo — ker je sekvester ne samo postavil industrijo pod izključno državno' upravo, marveč je po pravilu jemal tudi vso akumulacijo — ravno v nasprotno smer od smeri koncesij, od smeri uvajanja državnega kapitalizma. To je bila v bistvu, še pred formalno nacionalizacijo, smer nastopa in vzpona — splošno vzeto — socialistične ofenzive v našem gospodarstvu.
Govoriti o razvoju FLRJ v smeri državnega kapitalizma je torej pomenilo tirati našo državo v koncesije namesto pripravljati, organizirati in izvajati socialistično ofenzivo ob začasni ohranitvi in ob omejevanju tistih privatno -kapitalistično gospodarskih pozicij, za katere pogoji še niso dozoreli da bi jih likvidirali. Mehanično prenašanje oblik, ki so bile d) svojem času in na svojem mestu sicer pravilne, se je tor? j spremenilo v naših pogojih v čisto oportunistično stališče. Mehanisti in oportunisti so vodili smer k državnemu kapitalizma in s tem v končni konsekvenci h koncesijam, prav tedaj, ko s« je država s konfiskacijami in sekvestrom osvobajala vpliva tujega finančnega kapitala!
Nadalje to »teoretiki« državnega taQitalizm v FLJIJ proglasili «sto
državna podjetja za državna kapitalistična podjetja in so pri tem navzlic sklicevanju na sovjetski zgled in sovjetsko obliko, pozabili na besede Stalina: »Vzemimo dragi tip podjetij — državna podjetja. Ali so ta podjetja kapitalistična? Ne, niša Zakaj? Ker v njih ni dveh razredov, marveč je en razred, razred delavcev, ki je v imenu svoje države lastnik orodja in proizvajalnih sredstev in ki ni izkoriščan, ker se maksimum od tistega, kar se v podjetju dobi preko mezd, uporabi za nadaljnje razširjenje proizvodnje, to je za zboljšanje položaja vsega delavskega razreda v celoti.
Lahko rečem, da to vendar ni popoln socializem, če upoštevamo tiste ostanke birokratizma, ki so ohranjeni v vodilnih organih naših podjetij. To je pravilno. Vendar to’ ni v protislovju s tem, da je naša državna industrija po svojem tipu socialistična proizvodnja. (Stalin, Govor na XIV. kongresu VKP(b), 1925. Dela, zvezek VH. str. 304—307.)
CK naše Partije pa je pravilno ocenil, da državne kapitalistične oblike nimajo v naših pogojih gospodarske obnove nikakšnega večjega pomena in zato jih je že L 1945. docela zavrgel in je hkrati z obnovo prešel čedalje bolj jasno in določneje po eni strani n graditvi čisto državne industrije socialističnega tipa, po dragi strani pa k pripravi čimdalje širše ofenzive proti kapitalističnim pozicijam.
Drag podoben primer je predstavljalo mehanistično ugibanje, kako pri nas izvajati NEP, ali obstoji ali ne itd. Mehanicisti so pri tem pozabili, da je bil konkreten nastanek NEP-a v ZSSR zgodovinsko odvisen od okolnosti, ki jih »Kratki kurz zgodovine VKP(b)« takole opisuje:
»Vojni komunizem je bil poskus, da se trdnajava kapitalističnih elementov v mestu in na vasi zavzame z naskokom, s frontalnim napadom. V tej ofenzivi se je Partija zaletela daleč naprej, izpostavljajoč se nevarnosti, da izgubi zvezo s svojo baza Sedaj je Lenin predlagal, da je treba iti malo nazaj, da se je treba začasno umakniti nekoliko bliže svojemu zaledju, da je treba od naskoka preiti k daljšemu obleganju trdnjave, da bo mogoče, ko bodo zbrane sile. znova začeti ofenzivo.«
Vojni komunizem tak, kakršen Je Ml v ZSSR, pri na« sploh ni obstojal. Vojno ekonomski okrepi, ki smo jih mi izvajali so Mil izvajani v pogojih In na Uniji Domovinske vojne, a ne v pogojih in na Uniji državljanske vojne po Oktobrski ravoluciji, kakor je bilo v ZSSR, V naši osvobodilni vojni proti okupatorju in v povojnem razvoju bo Mie izvršene najgloblje revolucionarne politične in družbene spremembe; v borbi proti kapitulaciji in na-dbnalnemu izdajstvu reakcionarne buržoazije je proletariat postal hegemon ljudske revolucije; uničena je oblast buržoazije; naši vojno ekonomski ukrepi so v bistvu že socialističnega značaja, ker je proletariat hegemon v Domovinski vojni; take vojno ekonomske ukrepe, kakršne smo ml izvajali buržoazija ne M niti hotela niti ne smela izvajati, čeprav bi ona vodila vojno; ti ukrepi pa v prvih fazah vojne niso v komandnih gospodarskih točkah v večjem obsegu spremenile splošnih odnosov v proizvodnji. Take spremembe so sledile šele ob koncu vojne in po zakijuč-ku vojne, po končani osvoboditvi, v obdobja obnove in nadaljnjega razvoja revolucije. Zaradi vsega tega takih konkretnih okolnosti za umik na prelomu od vojnega komunizma k NEP-u, kakršne so bile v ZSSR, pri nas sploh niso mogle nastopiti.
če M Mia naša Partija v obdobju obnove, to je glede na naše pogoje napredovanja — dopustila mehanično prenašanje skušenj NEP-a iz njegovega prvega razdobja, bi lahko zapadli samo v podobno, pa morda tudi »za eno stopnjo slabšo« napako, v kakršno so zapadli trockisti in drugi pripadniki opozacije, ki so bili mnenja, da je KEP samo umik. Pri nas, v naših pogojih, ne samo da je bUo napredovanje, temveč je moglo in smelo biti — splošno vzeto — od samega začetka samo napredovanje.
Na dragi strani so mehanicisti prav zaradi svojega mehanicizma in oportunizma pozabljali na tiste splošne zakonitosti in splošne sovjetske skušnje NEP-a, oziroma prehodne dobe od kapitalizma k socializmu, id pri nas absolutno veljajo vse dotlej, dokler ne bomo zgradili socializma: splošne zakonitosti in splošne sovjetske skušnje^ ofenzive socialističnega sektorja ob obstoju dveh sektorjev v medsebojni borbi socialističnega In privatnega, kapitalističnega.
Tretji primer grobo mehaničnega, nedlalektičnega pojmovanja so pokazali notranji sovražnik) naše Partije s svojimi zlonamernimi napovedmi da b| nismo Izvršili nacionalizacije
zemlje, pa da »kakor se zdi v naši politiki nasproti kmetu nekaj ni v reda.« V sedanji kampanji proti naši Partiji so se z istimi, toda že ostreje formuliranimi »tezami« pojavili neki »kritiki« iz vrst drugih KP, ki trdijo, da pri nas ne samo ni socialistične graditve, temveč da nismo dokončali niti buržoazno-demokratske revolucije, ker nismo izvedli nacionalizacije zemlja Mimogrede povedano, ta greh nam še ne očitajo kompartlje ljudskih demokracij, temveč francoska in italijanska.
V	čem je torej stvar?
»Kritiki« so brali, da nacionalizacija zemlje dejansko ni ukrep socialistične revolucije, temveč buržoaz. no-demokratske, ker je vmes zemljiška mita in ker je zemljiški po. sestnik kot tak popolnoma nepotrebna figura za kapitalistični način proizvodnja
Točnol
Nadalje so »kritiki« brali, da je dekret o nacionalizaciji zemlje bil med prvimi dekreti Oktobreke revolucije.
Tudi to je točno!
Če je vse to točno, če obstaja tako očividen dokaz — verjetno »sklepa«, »kritik«, hiter kakor že je v želji, da udarja po naši Partiji — je popolnoma jasno, da Jugoslovani ne gradijo prav nobenega socializma, ker niso izvedli niti nacionalizacije zemlje, ki pomeni ukrep buržoazno - demokratične revcčuclje, hkrati pa — kot udarec privat« lastnini ustreza proletariatu, in ki je bila v Sovjetski Rusiji razglašena takoj po Oktobrski revoluciji pred nacionalizacijo težke industrije itd.
Če bi veljala samo formalna logika, bi morda celo naši »kritiki« imeli prav. Toda njihova nesreča je samo v tem, da velja prav dialektika, torej zopet zgodovinski pogoji in ustrezajoče oblike, ustrezajoče poti.
V	zvezi z vprašanjem nacionalizacije zemlje pod kapitalizmom, pravi Karl Marx — potem, ko je ugotovil da je zemljiški posestnik kot tak nepotreben za kapitalistični način proizvodnje, ki bi lahko funkcionirat tudi v pogojih, kadar zemlja pripada državi — naslednje; »Zato radikalni buržuj teoretično prihaja do odrekanja privatne zemljiške lastnine... hkrati pa v praksi nima poguma, ker bi bil napad na obliko lastništva, na obliko privatnega lastništva nad delovnimi pogoji, zelo nevaren tudi za druge oblike. Razen tega je buržuj sam sebe t e r I -torializiral (podčrtal B. KJ (Karl Marx, Teorije o presežni vrednosti). Kaj to pomeni? Lenin pravi; »Marx ima očitno v misli da se je prav buržoazni način proizvodnje utrdil že v privatni zemljiški lastnini, to je, da je ta privatna lastnina postala mnogo bolj buržoazna kakor fevdalna Ko se je buržoazija kot razred v širokem prevladajočem obsegu že zvezala z zemljiško pose-stvijo, ko je že »sama sebe terito-riaiizirala», »ko je sedla na zemljo« in si povsem podredila zemljiško posest, tedaj ne more biti več resničnega splošnega gibanja buržoazije v korist nacionalizacije; ne more biti iz preprostega razloga, ker noben razred ne bo šel proti samemu sebi (Lenin, Sočinenija, tom. XL str. 413.)
Doslej je torej stvar tasna.
TodaLenin pravi dalje: »Pri nas v Rusiji obstaja takšen »radikalni buržuj«. ki se še ni »teritoriziral«, ki se mu ni treba bati v danem času proletarskega »napada«. Ta »radikalni buržuj« je — ruski kmet.« (istotam, stran 414).
Vse to, kar smo doslej citirali, je pisal Lenin leta 1907. Leta 1917 pa pravi Lenin: »Dejansko so kmetje prišli do sklepa, da je celokupna ruska zemljiška posest, kmečka in posestniška, skupna in individualna, vseskozi nasičena s pogoji starega napol tlačanskega režima in kmetje so morali s stališča tržnih pogojev zahtevati, da preide zemlja v roke ljudstva. Kmetje trde, da.se lahko zapleteni _ položaj prejšnjega agrarnega življenja razplete samo s pomočjo nacionalizacije. Njihovo stališče je bur-žoazno_ — enako izkoriščanje zemlje pojmujejo kot odvzem zemlje posestnikom — graščakom, ne pa kot izenačenje posameznih lastnikov. Nacionalizacija pomeni razdeliti vso zemljo po številu glav. To je največji buržoazni načrt Niti en kmet ni govoril o izenačenju in socializaciji vri pa so govorili da ni mogoče dalje čakati, da je treba razdeliti vso zemlja to je, da se v 20. stoletju ne more gospodariti po starem načina. Ne sme biti nikakih različnih oblik zemljiške posesti. Tn pač ni nikake socializacija Ta zahteva kmetov označuje kot izenačujočo zaradi tega. ker odpada kakor kažejo kratki rezultati statistike zemljiške posesti iz lete 19UX na 300 kmetskih urus.in in n- enu p-joest-niško družino 2000 desetin zemlje: v tem smisla je ta načrt sicer izenačujoč, toda iz tega ne izhaja, da bi m 9
O graditvi socialistične ekonomike FLR Jugoslavije
tem želelo doseči Izenačenje vseh drobnih posestev. Načrt 104-x govori
nasprotno.« (Lenin, Sočinenija, tom XX, stran 269).
Kaj sledi iz tega? Iz te$a sledil
a)	da je kmet v Rusiji ne samo •prejel, marveč sam predlagal nacionalizacijo zemlje;
b)	da jo je sprejel ne kot socialističen. marveč kot biiržoazno-demo-kratičen ukrep, ker ni smelo biti »ni-kakih raznovrstuih oblik zemljiške
posesti«;
c)	da se ruski kmet ne samo do leta 1907. marveč niti do leta 1917 ni »te-ritorializiral«, ker sicer ne bi sprejel nacionalizacije zemlje.
Za nas je bistveno to poslednje. Zgodovinski razvoj je šel na področju sedanje FLRJ namreč povsem drugo pot. Teritorializacija buržoazije se je začela v nekaterih predelih sedanje Jugoslavije, na primer v Sloveniji in delih Hrvatske, že pred 150. leti. Toda kaj je pomenila teritorializacija buržoazije? Spremljala je vsekakor splošni pohod kapitalizma na vas. Splošni pohod kapitalizma na vas pa je pome-nil ne samo razbijanje patriarhalnosti, marveč tudi postopno likvidacijo pol-fevdalnih in fevdalnih odnosov in njihovo postopno, toda vztrajno zamenjavanje z novimi kapitalističnimi oblikami eksploatacije. Pri tem ni sodeloval samo buržuj na splošno in »teritorializirani« buržuj posebej, marveč tudi »kapitalizirani« fevdalec, ki je na primer po revoluciji leta 1848. na velikem delu področja bivše Av-stroogrske moral pristati na to, da se na široko odpro vrata popolnoma svobodnemu razvoju kapitalističnega sistema — ne sicer pod revolucionarno oblastjo, marveč pod reakcionarno oblastjo monarhistično . fevdalno - buržoazne koalicije. Isti oziroma slični procesi so se odigrali prej ali pozneje tudi v drugih pokrajinah sedanje FLRJ ne glede na to, v kakšnih politično zgodovinskih pogojih so bile.
Ni dvoma, da se je kmet pri nas med temi procesi, ki so na nekaterih področjih sedanje Jugoslavije trajali celo do 150 let. čvrsto »teritoriali-ziral«. Delež posameznih kategorij kmetijskih gospodarstev v celotnem zemljiškem fondu stare Jugoslavije to povsem jasno kaže. Celokupni fond je znašal 10.645.980 ha brez pašnikov. Od tega so imela gospodarstva do 2 ha 695.542 ha ali 6.5 odstotkov, gospodarstva od 2 do 5 ha 2,287.570 ha ali 21.5 odstotkov, gospodarstva od 5 do 10 ha 2.S73.155 ha ali 27 odstotkov, gospodarstva od 10 do 20 ha 2,580 tisoč 826 ha ali 22.3 odstotke, gospodarstva od 20 do 50 ha 1,385.570 ali 15 odstotkov, gospodarstva od 50 do 100 ha 558.076 ha ali 3.2 odstotka, gospodarstva od 100 do 200 ha 147.868 ha ali 1.4 odstotke, gospodarstva od 200 do 500 ba 146.549 ha ali 1.4 odstotke. gospodarstva nad 500 ha pa 3S9.824 ha ali 5.7 odstotke. Več kot 50 odstotkov zemlje je pripadalo malim in srednjim posestnikom, izpod 10 ha. Nato pa prihaja kategorija nekoliko močnejših srednjakov, nato kategorija vaških bogatašev izpod 30 ha, a 1,191.000 ha ah okrog 10 odstotkov pripada posestnikom nad 30 ha. Od tega je imela »teritorializira-na« vaška in msetna buržoazija okrog 80 odstotkov, a fevdalci (brez cerkve) okrog 10 odstotkov. Proces »teritoria-lizacije« je torej znižal razne oblike fevdalne zemljiške posesti na 1 odstotek celokupnega zemljiškega fonda (brez gozdov).
In kaj to pomeni? To pomeni, da srednji in mali kmet pri nas nista samo proizvajalca blaga, marveč tudi zemljiška posestnika, lastnika delovnih pogojev, to je zemlje. Nobenega dvoma ni, da je to prišlo do izraza tudi v njegovi psihologiji. Za psihologijo našega drobnega blagovnega proizvajalca - kmeta je značilno tudi to. da je tudi lastnik sredstev za dela da je zemljiški posestnik in prav ta črta se je v dolgih desetletjih in celo v celem stoletju kapitalističnega pohoda na vas zelo razvila v njegovi psihologiji. Zakaj? Zato, ker ga je najprej kapitalistični pohod, ki je likvidiral fevdalno zemljiško posest, po drugi strani gonil z zemlje, ker mu je bila potrebna rezervna industrijska armada, kmet pa se je tega branil; zato. ker je pozneje doba finančnega kapitala v stari Jugoslaviji pomenila strahovito ropanje kmeta od strani buržoazije, a kmet se je temu ropanju upiral med drugim tudi s tem, da je vlagal več dela v zemljo. To ga je še bolj povezalo z njegovo posestjo, ki mu jo buržuj sicer stalno razlašča in ki igra v njegovem odporu proti roparski buržoaziji, proti Dankam, proti vsem mogočim zatiralcem in izkoriščevalcem še močnejšo psihološko vlogo. Ne smemo pozabiti tudi to. da v pogojih lateutne agrarne krize roparska finančno - kapitalistična buržoazija ni več težila toliko za svojo nadaljnjo »teritorializacijo« kakor za tem. da iz kmeta na zemlji — čimveč iztisne. To dokazuje tudi način »razdolžitve kmetov« v stari Ju goslaviji. Vzporedno s tem narašča pri delovnem kmetu revolucionarni
fnev proti vladajočemu finančnemu apitalu, prepleten z nerešenim in zaostrenim nacionalnim vprašanjem. Vedno bolj postaja delovni kmet v praksi in pod vodstvom KPJ najožji revolucionarni zaveznik delavskega razreda, toda zaradi tega ne izgublja iz svoje psihologije črte zemljiškega posestnika. Nasprotno, med gesla, s katerimi je KPJ mobilizirala delovnega kmeti v akciji proti finančnemu Kapitalu in buržoaziji sploh, spada tudi obramba njegove zemlje pred razlastitvijo od strani kapitalističnih pijavk.
Potemtakem sta glede oblike zemljiške posesti psihologija in gledanje jugoslovanskega kmeta druga-čno^kakor pa sta psihologija in gledanje ruskega kmeta leta 1917. Tako ruski kmet leta 1917. kakor jugoslovanski kmet 1945. sta drobna blagovna proizvajalca. Toda medtem, ko je prvi predvsem »arendator« ima drugi zemljo, toda v stalni ne varnosti, da Jo Izgubi, Je ropan,
izkoriščan, zadolžen, obremenjen1 često z večjimi hipotekami, kakor pa je vrednost njegove zemlje, toda — on jo ima in jo brani in to se nujno odraža v njegovi psihologiji.
Osnovna antidialektična napaka naših »kritikov« je prav v tem, da niso uvideli razlike med sovjetsko Rusijv leta 1917. in nami leta 1945.-46. glede oblike zemljiške posesti in temu ustrezajoče psihologije kmetov. Ker niso razumeli, da se je pri nas kmet »teritorializiral«; z nacionalizacijo zemlje kot buržoazno demokratičnim ukrepom udarjajo v prazno. Končna »oblika zemljiške posesti« se bo namreč izoblikovala šele po koncu prehodne dobe od kapitalizma k socializmu.
Izvedba nacionalizacije zemlje kot ukrepa buržoaznodemokratične revolucije ali »pogoja« za začetek procesa socialistične nekonstruk-cije kmetijstva bi pomenila katastrofo za jugoslovansko ljudsko revolucijo. Razbila bi pri nas zvezo delovnega ljudstva in bi napravila iz malega in srednjega kmeta aktivno rezervo buržoazije in njenih kapitalističnih pozicij. Kmet tega ne bi razumel kot buržoazno-demokra. tično nacionalizacijo zemlje, marveč kot splošno razlastitev malih blagovnih proizvajalcev. Lepo bi se pokazala ta »socialistična« ofenziva, ki bi se v naših razmerah začela z razlastitvijo srednjega In malega kmeta namesto z jurišem na osnovne in komandne kapitalistične gospodarske položaje!
Stališče naših »kritikov« potemtakem poziva našo Partijo na pustolovski podvig proti srednjemu in malemu kmetu. Po tej poti naša Partija seveda ni šla in ne bo šla.
Nedvomno je, da pomeni poprej obravnavana razlika v psihologiji našega in ruskega kmeta tudi to, da naš delavski razred v svoji borbi ni imel tiste rezerve, kakor je za ruski delavski razred pomenila zahteva kmetov po nacionalizaciji zemlje. Toda ali je zaradi tega naš delovni kmet manj sposoben za zaveznika delavskega razreda, za bojnega tovariša v borbi za boiiše življenje, kakor je bil to ruski kmet? Brez dvoma ni.
Treba je predvsem ^analizirati mesto srednjega in malega kmeta v gospodarstvu, v načinu proizvodnje, v proizvodnih odnosih. Stalin pravi; »Kmečko gospodarstvo ni kapitalistično gospodarstvo, kmečko gospodarstvo je, če vzamemo ogromno večino kmečkih gospodar, štev, drobno blagovno gospodarstvo.« (Vprašanja leninizma, stran 155).
Za možnosti razvoja kmečkega gospodarstva, za smer njegovega razvoja niti ni odločilna zemlja, čeprav je važna. Marx razlikuje v »Kapitalu« dve kategoriji proizva-alnih sredstev: sredstva za delo in predmet -dela. Med sredstvi za delo razlikuje »poieg stvari, ki omogočajo učinek dela na predmet dela« tudi »vse objektivne pogoje«, ki so nujni, da se ta proces dela izvrši«, če se ta (proces dela) vzame v širšem (podčrtal B. S.) smislu«. Marx pravi; »Splošno sredstvo za delo te vrste je spet samo zemlja, ker daje delavcu temelj, na katerem stoji, njegovemu procesu pa področje dejavnosti«. Malo prej pa pravi Marx: »Med posameznimi sredstvi za delo pa nudijo mehanična sredstva, ki jih lahko skupaj imenujemo okostje in mišičevje proizvodnje, mno. go odličnejše obeležje za značaj določene epohe družbene proizvodnje, kakor sredstva samo za. držanje predmeta dela... (Kapital I. knjiga, 5. poglavje).
Ce te splošne zakonitosti, ki jih analizira Karel Marx, uporabimo na konkretni obliki drobne blagovni proizvodnje, kakor je to kmečko gospodarstvo, lahko ugotovimo, da so za drobno blagovno proizvodnjo, kakor jo izvaja kmečko gospodarstvo v prvi vrsti značilna nerazvita mehanična sredstva za delo. a šele v drugi vrsti vprašanje, ali je delovni kmet na koščku zemlje, kadar ga obdeluje s primitivnimi tehničnimi redstvi, arendator ali posestnik.
Potemtakem so za proces sociali-dične rekonstrukcije kmetijstva v naših razmerah važna predvsem tri vprašanja.
Prvo vprašanjei Ali bomo sposobni, našemu delovnemu kmetu ob popolni podpori socialistične države na račun naše socialistične akumulacije nuditi v zadostni količini moderno kmetijsko nrodje, traktorje, kombajne itd. itd» ki mn bodo olajšali delo, povečali proizvodnost dela, omogočili povečanje presežkov in ki bodo izključno kot taki brez vsakega pritiska hkrati zahtevali razne oblike povsem prostovoljnega družbenega kmetijsko-zadružnega dela.
Nadalje ali obstojajo pogoji, da se na takšni podlagi razvija in širi v okviru kmetijske zadruge čista zadružna lastnina nad modernimi proizvajalnimi sredstvi, nad zemljo, ki je bila konfiscirana kapitalističnim špekulantom in ki jo država dodeljuje zadrugam, nad kletmi, skladišči, zadružnimi domovi itd.: ali je oziroma ali bo ta drnžbena lastnina ob popolni gospodarsko regulatorski vlogi socialistične države sposobna za lastno razširjeno reprodukcijo, pri kateri sedanje imovinske razlike med delovnimi kmeti ne igrajo več nobene vloge, tako da bo šla akumula cija v zadružni fond, pozneje pa na temelju povečanja produktivnosti dela v ustrezajočem obsegu v splošn: državni fond aknmnlacije.
Z drugimi besedami, postavlja si vprašanje, ali bomo sposobni, uresni čiti Stalinove teze o novih oblikah povezave: »To pomeni predvsem, da sc nam razen starih oblik povezave med mestom in vasjo, ko je industrija za dovoljevala v glavnem le osebne potreb« kmetov (obutev, manufaktur-
no blago v splošnem itd.) potrebne tudi nove oblike povezave, ko bo industrija zadovoljevala tudi proizvodne potrebe kmečkega gospodarstva (kmetijski stroji, traktorji, odbrano seme, umetno gnojilo itd.). Medtem ko smo prej zadovoljevali v glavnem le osebne potrebe kmeta in dokaj malo proizvoone potrebe njegovega gospodarstva, moramo zdaj poleg tega da zadovoljimo njegove osebne potrebe, napeti vse sile. da ga oskrbimo s kmetijskimi stroji, traktorji in gnojilom itd., kar se tiče najbolj neposredno rekonstrukcije kmetijke proizvodnje na novi tehnični osnovi (O desnem odklonu v VKP(b), Vprašanja leninizma, stran 246).
Nadalje gre za to, ali izvajamo in ali bomo sposobni tudi nadalje in še krepkeje izvajati Leninove teze o finančni pomoči zadružništvu: »Vsak družbeni sistem nastane samo ob finančni premoči določenega razreda. Ni treba niti omenjati tistih sto in sto-milijonov rubljev, koliko je stal porod »svobodnega kapitalizma«. Zdaj moramo razumeti in spremeniti v dejanja to resnico, da je danes kooperativni sistem tisti družbeni sistem, ki ga moramo podpirati čez navadno mero. Podpirati pa ga moramo v pravem smislu besede, to pomeni, da ni dovolj pojmovati v tem samo podpiranje kakršne koli kooperativne izmenjave, marveč je treba tu razumeti podpiranje takšne zadružne izme-jave, v kateri dejansko sodelujejo resnične množice prebivalstva.« (Lenin, Sočinenija XXVII, stran 329.)
Drugo vprašanje;
Ali bo delovni kmet sprejel tako pomoč od svoje države, od države delovnega ljudstva?
Tretje vprašanjei
Ali je zagotovljena regulatorska vloga države na tržišču?
Na prvo vprašanje daje odgovor naš petletni plan, na drugo vprašanje sama odgovarjata naš mali in srednji kmet — saj se je že dovolj namučil s skrajno nizko in primitivno tehniko in se muči še danes in pa, ker ima mnogo naprednega smisla tako za agrotehnične ukrepe kakor tudi za moderno in najmodernejše kmetijsko orodje. Na tretje vprašanje odgovarjajo sama naša praksa in vse naše dosedanje uredbe.
V tem, tovariši, je Jedro vprašanja, ne pa v formalističnem modrovanju o nacionalizaciji zemlje.
Seveda tudi ml vemo, da mala blagovna proizvodnja z vsakim dnem poraja kapitalistične odnose. Tudi mi vemo, da lahko v takih procesih lastnina zemlje igra pomembno in škodljivo vlogo, ker obstajajo možnosti, da kapitalistični elementi kupujejo zemljo, da jo odvzemajo malemu In srednjemu kmetu. Toda- prav zato. ker vse to vemo. ker vse to prav dobro vemo tudi brez kritikov, ki »odkrivajo Ameriko,« (Smeh) je naša ljudska oblast dosledno že od začetka, že za časa agrarne reforme leta 1945 z zakonom prepovedala povećavanje zemljiške posesti nad 30 ha. Prepovedano je tudi kupo-prodaja zemljišč izpod 30 ha brez dovoljenja ljudske oblasti. Končno se 20 let ne more prodati zemljišče, dode'jeno po zakonu o agrarni reformi, ne more se dati v zakup ali v zastavo, niti v celoti niti delno. Poleg tega je treba na tem mestu navesti tudi drugi odstavek člena 14. naše Ustave, ki pravi, da so »rudno in drugo bogastvo v notranjosti zemlje, vode, vključno mineralne in zdravilne, viri prirodnih sil, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, telefon, brzojav itd. splošna ljudska lastnina.« prav tako je treba omeniti, da je z zakonom o razlastitvi omogočeno državi, da razlasti vsako zemljišče, ki je potrebno za razvoj naše industrije, prometa Itd.
Po vsem tem smo torej glede preprečevanja, da bi se kapitalistični elementi na vasi bogatili z zemljo, kakor kakor tudi glede preprečevanja, da bi se srednji kmetje s kupovanjem zemlje spremenili v kapitalistične špekulante. dosegli praktično v glavnem Isto, kar le dosegel dekret o nacionalizaciji zemlje leta 1917 oziroma kar je dosegla sovjetska praksa v baltskih republikah, kjer je bila sicer razglašena nacionalizacija zemlje, a je bila hkrati dana ta zemlja kmetom v posest. Številke o donosu žita v raznih letih po posameznih kategorijah gospodarstva zelo nedvoumno potrjujejo: leta 1939 so kmečka gospodarstva od
0.01 do 5 ha sodelovala v skupnem donosu s 27.2%. gospodarstva od 5—10 ha s 26.82®/«, gospodarstva nad 10 ha pa s 45.98%. Leta 1945 sodelujejo v skupnem donosu gospodarstva od 0.01 do 5 ha s 27.1%, gospodarstva od 5 do 10 ha s 26.75%, gospodarstva nad 10 ha pa s 46.15'/«. Leta 1946 po agrarni reformi, je narastel delež gospodarstev od 0.01 do 5 ha na 33.36%, delež gospodarstev od 5 do 10 ha je ostal pri 27.38°/«, delež gospodarstev od 10 ha navzgor pa le padel na 39.26®/«. Leta 1947 sodelujejo v skupnem donosu gospodarstev od 0.01 do 5 ha s 33.05°/«. od 5 do 10 ha s 27.35%, nad 10 ha pa s 39.60%, Leta 1948 je delež v skupnem planiranem donosu žita takšen: gospodarstva do 5 ha 34.29%, od 5 do 10 ha 27.87'/». nad 10 ha pa 37.84%.
Po agrarni reformi torel ni bilo nobenega bistvenega prehoda zemljišč. Ne narašča torej odstotek kulaškega deleža v celotnem donosu, niti se srednje kmečko gospodarstvo, vzeto kot celota, ne spreminja v kapitalistično gospodarstvo.
Agrarna reforma, kakor je bila Izvedena pri nas, sicer ne pomeni Izpolnitve buržoazno-demokratične zahteve po nacionalizaciji zemlje, toda zato pomeni deloma več, pomeni ekonomski ukrep socialističnega značaja. Več kakor polovica, namreč 52.73% celotnega agrarnega fonda, je prešla v državni sektor, ali pa je bilo dano kmečkim delovala zadrugam, a mani kot polo-
vica, to ]• 47.27%. |e bilo dano kmetom In kolonistom.
V celoti torej vidimo, da Izviralo obtožbe v zvezi z nacionalizacijo zemlje Iz Istega vira. kakor vsi ostali primeri mehanicizma, ki smo jih navedli — iz pomanjkanja dialektične uporabe naukov markslzma-Ieninizma na konkretne jugoslovanske razmere.
Atehanično in nedialektično prenašanje skušenj iz drugih zgodovinskih pogojev povzroča torej po pravilu težke zablode, a moglo bi povzročiti tudi zelo težke posledice za razvoj naše revolucije. Slično je na primer tudi z mehanično primerjavo FLRJ z drugimi ljudskimi demokracijami. Ne moremo se strinjati s tem, da nas zaradi tega, ker je pri nas tempo razvoja socialistične ekonomije hitrejši kakor v nekaterih drugih ljudskih demokracijah, imenujejo avanturiste, kakor tudi mi ne mislimo, da so vse tiste oblike, ki so se izkazale pri nas kot absolutno uspešne in pozitivne in ki jih branimo pred neupravičenimi ter z nika-kimi marksističnimi argumenti dokumentiranimi napadi — uporabne v vseh pogojih in v vseh ljudskih demokracijah.
Je neka bistvena razlika med nami in drugimi ljudskimi demokracijami. Na kratko, ta razlika je v tem, da so se tisti revolucionarni procesi, ki so bili pri nas s končno osvoboditvijo In neposrednim povojnim razvojem v glavnem zaključeni pri njih z osvoboditvijo šele začeli. To dejstvo ie prišlo naravno do izraza tudi v tempu, v oblikah in za določeno dobo tudi v značaju gospodarskega razvoja.
Glede na pogoje ekonomsko-družbe-nega razvoja se razlikujemo konkretno predvsem v tem:
a)	da je ljudska oblast pri nas zrasla in je popolnoma In v celoti zmagala v osvobodilni vojni, ki jo je v naši državi začela in vodila KPJ In da je pri njih ljudska oblast začela rasti in se izkristalizirati šele po osvo-boditvL
V	ekonomsko-družbenem pogledu se ta razlika Izraža tako, da smo mi lahko zelo hitro prišli h graditvi socialistične ekonomike, ker smo imeli na revolucionarnih temeljih konsolidirano ljudsko oblast, medtem ko so se druge KP v drugih ljudskih demokracijah morale baviti predvsem z vprašanji oblasti. To ie pri njih v primeri z nami seveda zelo zavrlo gospodarske ukrepe socialističnega značaja.
b)	da je naša Ljudska fronta, ki jo je organizirala in jo vodi KPJ. že med osvobodilno vojno v bistvu dobila značaj enotne množične organizacije delovnega ljudstva, kar je prišlo še boli do izraza po osvoboditvi, medtem ko vsebujejo ljudske fronte v drugih ljudskih demokracijah še danes močne koalicijske elemente In izražajo potem takem tudi vpliv industrijcev, trgovcev, kulakov itd.
V	ekonomsko-družbenem pogledu se le to izrazilo tako, da ie nas v ekonomskih ukrepih socialističnega značaja Ljudska fronta podpirala, medtem ko v drugih ljudskih demokracijah temu ni bilo vselej in popolnoma tako.
c)	da smo lahko glede na omenjena dejstva zelo hitro, odločno in sistematično prešli k likvidaciji zadnjih ostankov starega državnega aparata in k sistematični, po vsebini in obliki socialistični organizaciji državnega aparata, tako na njegovem upravnem kakor na njegovem gospodarskem sektorju. medtem ko se v drugih ljudskih demokracijah spet, zaradi zgorai omenjenih dejstev, prečiščevanje starega državnega aparata, razvija mnogo počasneje.
V	ekonomsko-družbenem oziru se je ta razlika izrazila tako. da so naši ekonomski ukrepi proti kapitalističnim pozicijam zelo hitro dobivali čisti socialistični značai in tip, medtem ko je v ostalih ljudskih demokracijah ta proces počasnejši.
Zatem je tov. Boris Kidrič govoril o treh razdobjih razvoja socialistične ekonomike FLRJ.
Ofenziva in dvig socialističnega sektorja
Na to vprašanje že povsem določeno odgovarja vse, kar smo doslej povedali. Posebno nedvoumno govore o tem vse številke, ki sem jih navedel.
Kljub temu pa se je zgodilo, da nas obtožujejo, kakor da bi bilo prj nas prav vse obratno, kakor je v resnici. Zato se bom še nekoliko podrobneje bavil s tem vprašanjem.
Predvsem je treba poudariti, da sc način, na kateri »kritiki« očitajo naši Partiji krepitev kapitalističnega elementa, ne odlikuje ravno s teoretskim bogastvom in s teoretično globina kakor da sploh ne bi obstajale naslednje klasične Stalini ve ugotovitve o zaostrevanju razredne borbe: »Druga Buharinova napaka, ki izvira iz njegove prve napake, je v nepravilnem nemarksističnem načenjanju vprašanja zaostrevanja razredne, borbe, jačanja odpora kapitalističnih elementov proti socialistični politiki sovjetske vlade. Zakaj gre tu? Tu ne gre zato, da bi kapitalistični elementi rastli hitreje kakor socialistični sektor našega gospodarstva in da bi zaradi tega krepili svoj odpor ter izpodkopavali socialistično graditev. Ne, ne gre zato. Razen tega je netočno, da bi kapitalistični elementi baje rasli hitreje kakor socialistični sektor. Če bi bilo to točno, potem bi bila socialistična graditev na robu propasti. Gre zato, da socializem uspešno izvaja ofenzivo proti kapitalističnim elementom, da socializem hitreje raste kakor kapitalistični elementi, da relativni pomen kapitalističnih elementov zaradi tega pada: prav zato. ker relativni pomen kapitalističnih elementov pada, čutijo kapitalistični elementi smrtno nevarnost in povečujejo svoj odpor.
Zaenkrat imajo še možnost, da po-večnjejo svoj odpor ne samo zaradi tega. ker jim daje oporo svetovni kapitalizem. marveč tudi zaradi tega. ker se. brez ozira na nazadovanje njihovega relativnega pomena, brez ozira na zmanjšanje njihovega relativnega dviganja v primeri z dvigom socializma, vendar kaže absolutni dvig kapitalističnih elementov in to jim daje gotovo možnost da zbirajo moči za odpor proti dvigu socializma. Na tej osnovi nastaja na sedanji stopnji razvoja v sedanjih pogojih razmerja sil zaostritev razredne borbe in jačanje odpora kapitalističnih elementov mesta in vasi.« (O desnem odklonu v VKP(b), Vprašanja leninizma, Stran 257).
Dalje pravi Stalin: »Drugič: S tem. da kapitalistični elementi nočejo prostovoljno stopiti z odra, se upirajo in se bodo upirali socializmu, ker vidijo, da prihajajo zadnji dnevi njihovega obstoja. Za zdaj se še lahko upirajo, ker, kljub temu, da njihov relativni pomen pada. vendar naraščajo absolutno: drobna buržoazija, mestna in vaška, izločuje iz svoje srede, kakor je dejal Lenin, vsak dan in vsako uro kapitaliste in kapitalističe, a ti kapitalistični elementi store vse, da bi obranili svoj obstoj.«
Kaj sledi iz tega?
Iz tega sledi da bi jih morali »kritiki« precizirati svojo obtožbo proti naši Partiji na osnovi vsestranske analize dejanskih proizvodnih odnosov in gospodarskih procesov pri nas, ne pa da jo tako lahkotno in vulgarno vržejo v svet. S takim vulgarnim postavljanjem dejansko negirajo Stalinove ugotovitve, ki sem jih navedel. Iz Stalinovih besed, namreč sledi, da poleg socialistične ofenzive rastejo tudi kapitalistični elementi dokler so tu in dokler obstoja drobna blagovna proizvodnja, da pa socializem raste liitreje kakor kanitalistični elementi, da zaradi tega relativni pomen kapitalističnih elementov pada in prav zaradi tega povečnjefo kanitnlLiični elementi svoj odpor. Če bi bili naši »kritiki« malo manj vulgarni kakor so, potem bi nas morali vsaj obtožiti, da kapitalistični elementi rastejo hitreje kakor socialistični sektor nršega gospodarstva, da torej raste relativni
pomen kapitalističnih elementov in da je potemtakem socialistična graditev pri nas že na robu propada. Ker pa glede na jasna dejstva, ki zgovorno pričajo o nasprotnem, »kritiki« lega niso smeli reči — so s tem, da so vztrajali pri svojih obtožbah, padli še globje v antiteoretski vulgarizem.
Ker naši »kritiki« niso ničesar od tega, kar i.am očitajo, podprti s konkretnimi argumenti, niti niso svoje obtožbe definirali v tem smislu, ali gre za »relativni« ali zb »absolutni« dvig kapitalističnih elementov ter se omejujejo na dejsvto, da kapitalistični elementi rastejo, da z vsakim dnem iz drobne blagovne proizvodnje raste kapitalizem — naj mi bo dovoljeno, da osvetlim to vprašanje z novimi številkami.
Ko je podal v številkah in odstotkih razdelitev narodnega dohodka v Jugoslaviji leta 1937. na eni strani ter v letih 1947. in 1948. na drugi strani je tov. Kidrič nadaljeval:
Kakor iz prejšnjih tako se vidi tudi iz teh številk, da ni prav nika-kega dvoma o tem, da raste socializem pri nas hitreje kakor kapitalistični elementi, da relativni pomen kapitalističnih elementov vsled tega pada. (Ploskanje.)
Kakor se zdi potemtakem — drugače si tega ni mogoče tolmačiti — nas »kritiki« obtožujejo, češ da smo mi krivi, da kapitalistični elementi »nočejo prostovoljno oditi z odra« in da »drobna blagovna proizvodnja izloča iz svoje srede kapitaliste in kapitalstiče«, ali pa da imajo kapitalistični elementi, kjer. koli so, stalno tendenco akumulirati ali da obstojajo vse tiste zakonitosti o presežni vrednosti itd., ki jih je odkril Karel Marx.
Kritiki so v svoji zaslepljenosti proti naši Partiji šli tako daleč, da ne vidijo da drve s svojimi vulgarnimi obtožbami o dvigu kapitalističnih elementov ob očitnem dejstvu, da
t( ■
socialistični sektoT raste hitreje, n« vidijo, da se spuščajo prav na bu-harinovo teorijo o mirnem vraščanju kapitalizma v socializem. Očitati nam to, da imajo kapitalistični elementi, za katere nismo nikdar zanikati, da so še pri nas, tendenco, rasti in da »v absolutnem smislu ra. stejo«, brž ko obstojajo, je za naše pojme identično z mišljenjem, da bi mogli kapitalistični elementi sami po sebi vrasti v socializem,« če bi bila politika Partie pravilnejša.« To, tovariši, ne pa naša linija, pomeni odrekati se razredni borbi!
Tako je torej s to obtožbo o kapitalističnih elementih, iz številk o razdelitvi narodnega dohodka sledi, da čisti dohodek kapitalističnih elementov ne le v mestih, marveč tudi na vasi, letos pada v primeri z lanskim letom, medtem ko po drugi strani bruto in neto dohodek malin in srednjih kmetov relativno in še bolj absolutno raste, kar je po eni strani posledica za okrog 20 \'io večjega donosa, po drugi strani pa po. siedica zapiranja Škarij, ki ga izvaja naša država z vezanimi cenami. Iz dejstva, da delež kapitalističnih elementov pri razdelitvi narod, nega dohodka pada, sledi torej, da mi kapitalistične elemente zelo sistematično omejujemo in pritiskamo.
Lahko bi navedel vrsto drugih pri. merov iz naše politike odkupa, iz naše davčne politike, iz politike vezanih cen itd. Ker pa je to nedavno storil v »Borbi« tov. Begovič in pod. krepil z ustrezajočimi številkami, ne bom tega ponavljal. Opozarjam samo še na eno dejstvo, da je sleherni kapitalistični element po svoji prirodi, po prirodi kapitalistične ekonomike usmerjen na to, da akumulira. »Če lastnik presežka vrednosti ne potroši za svoje osebne potrebe, marveč ga uporabi kot kapital, po. tem se ustvarja nov kapital in dodaja staremu, potem se akumulira.« (Karel Marx, »Kapital«, XXII.) Kako pa je sedaj pri nas s pogoji in mož. nostim kapitalistične eikumulacije? Kapitalistični proces proizvodnje v povečanem obsegu smo z vsemi svojimi ukrepi precej otežkočili, da ne rečem, že skoraj onemogočili. Mestni buržoaziji smo vzeli proizvajalna sredstva, konensij ne dajemo, kapitalistični elementi na vasi ne morejo kupovati zemlje, povečanje fiksnega kapitala jim je zelo otež. kočer.o in z delovno silo jim ni ravno lahko. Pregnana iz procesa proizvodnje prenaša kapitalistična aku. mulacija težišče v trgovino, špekulacijo. 2e to je zatiranje in to precejšnje. A tudi tu smo kapitalistični akumulaciji vzeli legalne po. goje, izdali smo upravne ukrepe proti njej in organizirali svojo državno in zadružno trgovsko mrežo, V pogojih naše oblasti in napredovanja graditve socialistične ekono. mike, se kapitalistična akumulacija vse bolj spreminja v vulgarni kriminal, ki ga preganjajo oblasti delovnega ljudstva. Ali je to omejevanje in zatiranje, ali ne? Ali je to zaostritev razredne borbe ali ne? (Burno odobravanje).
Ponovno podčrtavam: le tisti, ki iz stvarnih dejstev, iz stvarne analize naših družbenih in gospodarskih procesov, iz stvarne analize proizvodnih odnosov, ki so pri nas, noče ali ne more ničesar razumeti, nam lahko očita, da ne vodimo politike omejevanja oziroma zatiranja kapi. talističnih elementov.
Brž, ko so stvari takšne, potem je povsem odveč govoriti o tem, alj vodimo politiko razredne borbe, (jU smo se odrekli razredni borbi. O njenih konkretnih oblikah sedaj in v neposredni bodočnosti bom govoril v tem referatu, ko bom obravnaval konkretne naloge nadaljne izgraditve naše socialstične ekonomike.
Za tem je tov. Boris Kidrič prikazal kako se v naši gospodarski politiki izraža rešitev nacionalnega vprašanja.
0 „teorijah in delu Hebranga in Žujovlća
To poročilo bi bilo nepopolno — je dejal tov. Kidrič — če se ne bi dotaknil negativnega pomena, ki so ga imele razne »teorije« Hebranga In Žu-jeviča za naš gospodarski razvoj.
Kakor škodljivska pot vseh ljudskih sovražnikov tako Se ie tudi njihova pot pokazala najprei v globokem nezaupanju. Onadva nista verovala ne v. gospodarsko moč naše države, ne v ustvarjalne sile našega delavskega razreda in delovnega ljudstva, ne v možnosti Izgraditve socializma pri nas. To nezaupanje nista obdržala samo zase. niti ie nista kazala le v ozkem krogu stvarne in merodajne diskusije odgovornih forumov. To nezaupanje sta širila predvsem v vsem našem gospodarskem aparatu, kolikor iima ie to bilo mogoče, pa tudi v široki javnosti. Tako n. pr. je Hebrang avgusta leta 1945. tedaj, ko se ie delovna ofenziva naših ljudskih množic že razvijala z divnim poletom, javno dejal: »Za obnovo gospodarstva, za oživljenje Izmenjave dobrin in za ostalo raznovrstno pomoč prizadetiiti krajem so potrebna. dokler se ti kraji gospodarsko ne dvignejo, velika denarna sredstva, ki presegajo milijarde In desetine milijard, ie potreben skladen napor milijonov ljudi. Poleg tega ie potreben tudi določen čas. Na vse to pozabljajo tisti, ki mislijo, da se obnova lahko izvrši in da lo ie treba izvršiti v neka] mesecih ali v letu dni.« Hebrang ie tedaj na tipično kapitalističen način predpostavil denarna sredstva zavedni delovni mobilizaciji milijonov ljudi. Po njegovem ie bila stvar takale: najprei denarna sredstva — potem pa skladen napor milijonov ljudi. Če bi šli po tei poti v obnovo države, potem bi prvič obnove ne Izvršili pravočasno, drugič pa bi zdrknili v inflacijo. Toda naša Partija ie šla predvsem po poti delovne mobilizacije najširših ljudskih množic, verujoč v njihovo zavest in ustvarjalne sile, v kar Hebrang in Žu-
tevlč nista nikdar verovala. Na tak način se je zgodilo prav to. o čemer ie avgusta leta 1945 trdil Hebrang, da ie nemogoče. Leto dni pozneje ie bila obnova na sektorju proizvodnje po zaslugi pravilne linije partije in silnega delovnega poleta naših deiovnlh množic v glavnem končana in z novim 1947 letom smo že lahko prešli na praktično izvajanje novega plana Industrijske proizvodnje, ki se je v tem letu dvignila na 167 v primeri s 100 predvojnega nivoja.
Hebrang in Žujevlč nista bila sposobna z argumenti dokazati slabosti naših gospodarskih sil in pomanjkanje možnosti za graditev socializma v naši državi, ker sta ju nepobitno demantirala uspešno izvajan e linije naše Partije In vera našega delavskega razreda, našega delovnega Fudstva v svojo moč in moč domovine, v svojo bodočnost in v bodočnost svoje domovine. ^ Onadva sta zato po železni logiki, ki spremlja vse ljudske sovraž-n ke, začela sabotirati gospodarske ukrepe naše Partije in naše vlade, katerih smoter ie bil gospodarsko dviganje naše države in razširjenje so-:;alistične ofenzive.
Od nezaupanja sta prešla na obrekovanje glede tistih pojavov v našem gospodarstvu in v naši državi, ki so lasno osvetljevali uspehe gospodarske nolitike naše Parti e, od obrekovanja pa sta šla še naprei k sabotaži. To najbolj jasno dokazuje njuno stališče glede državnega kapitalizma. Najprej sumnja, ali smo sposobni izvišiti obnovo brez močnega gospodarskega vpliva kapitalistom In ali smo sposobni, da začnemo hkrati z obnovo vzpostavljati in širiti socialistične pozicije našega gospodarstva. Za tem absurdna »teorija«, da ie čisto državni sektor našega gospodarstva državno kapitalističnega tipa In da nima pogojev za neposreden razvoj v čisto socialistični tip. Smer pasivnega čakanja »drug«
O graditvi socialistične ekonomike FLR Jugoslavije
etape« in hkrati suho prakticistlčno in nenačelno uporabljanje kapitalističnih metod in oblik gospodarjenja na vsej črti našega gospodarstva, tako na državnem kakor na zadružnem sektorju. Ko je leta 1946 CK Parlije sklenil, da se uvedejo jasne in določene socialistične organizacijske oblike in metode gospodarjenja v državnem sektorju našega gospodarstva, tedaj se je začel z njune strani hud odpor proti konkretni izdelavi in konkretnemu izvajanju sklepov CK. Nadalje na jeziku pritrjevanje, a po skoraj dveh letih praktičnih uspehov novih oblik in meted obrekovanja, da so »trockistične«. Čudno! Andrija Hebrang in Sreten Žu-Jevič kakor da nista poznala Stalinovega govora na XIV. kongresu VKP/b, v katerem je jasno rečeno, da so državna podjetja v pogojih sovjetske oblasti po tipu socialistična podjetja; ali pa kakor da sta dobro vedela za Stalinov izrek: »Lahko rečem, da to vendar ni popoln socializem, če imamo pred očmi tiste ostanke birokratizma. ki so ohranjeni v vodilnih organih naših podjetij«. Kakor da sta to vedela in se na vso moč trudila ohraniti tisto, kar je tedaj oviralo našim državnim podjetjem čim hitrejši razvoj v smeri »popolnega socializma«, da se namreč ohranijo stare birokratske in kapitalistične organizacijske oblike in metode gospodarjenja.
Znano je, da se je Žujevič hudo upiral uvedbi davka na promet proizvodov kot tipično socialistične in v il-nančni praksi Sovjetske zveze preizkušene obiike socialistične denarne akumulacije in da je davku na promet proizvodov predpostavljal kapitalistično (ne našo sedanjo!) obliko dobička državnih gospodarskih podjetij ter obdavčenje tega dobička z dohodnino. S tem je Žujevič =:e samo branil popolnoma kapitalistično obliko v našem gospodarstvu. ki je neverjetno zavirala kristalizacijo socialističnega tipa naših državnih podietii. ampak je hkrati zmanjšal državno akumulacijo. Zaradi nezadostne kontrole, zaradi slabega in neprimernega, zastarelega knjigovodstva. zaradi praktične nemožnosti. da se dobiček državnih podjetij ooseže s splošnim davkom na dohodek, se je zgodilo, da se ie precejšen del denarnih sredstev, ki so jih akumulirala državna podjetja leta 1945-46. neodgovorno raztrosil. To se je jasno pokazalo leta 1947, ko je državna akumulacija. navzlic temu, da smo znižali cene industrijskim proizvodom, po uvedbi socialistične oblike davka na promet proizvodov narasla na 276°/o v primeri z letom 1946 Ne verujoč v gospodarsko moč države in v možnost graditve socializma v njej sta Hebrang in Žujevič po naravi stvari morala to svoje nezaupanje oajkrepkeie pokazati v borbi proti naši državni, to je socialistični akumulaciji Najprej sta preko voditeljev, ki so jima bili odgovorni, dokazovala, da pia;; r-kumulacije za leto 1947 ne more presegati 12 milijard dinarjev. Praksa pa je pokazaia, da ie CK naše Partije imel prav. ko ie sprejel trikrat večji plan samo pri davku na promet. Ta plan ni bil le izpolnjen, ampak tudi presežen. Žujevič je vse do tretjega četrtletja leta 1947 dokazoval, da plan akumulacije ne bo izpolnjen, vzporejajoč svoj plan, po četrtletjih mehanično razbit na enake dele, z dinamičnim planom naše vlade, ki se je postopno iz četrtletja v četrtletje večal v skladu s planiranim postopnim dviganjem proizvodnje. Danes je jasno, da je Žu-Jevič s svojimi zloveščimi napovedovanji. češ da finančni plan za leto 1947 ne bo izpolnjen, dejansko poskušal demobilizirati tako aparat, kakor tudi gospodarstvo, ki jima ie bilo naloženo, da finančni plan uresničita. Leta 1948, ko smo na podlagi izkušenj iz leta 1947 in na temelju vsestranske analize akumulacijskih možnosti ponovno povečali finančni plan. je Žujevič spet začel s starimi metodami širjenja nezaupanja in pozneje, ko so evidenčni podatki ovrgli njegova napovedovanja, zavestno in namerno začel prikrivati te po datke. Če razmotrimo njuno borbo proti naši socialistični akumulaciji v zvezi s prej omenjeno »teorijo« o državnem kapitalizmu, postane jasno, da sta Hebrang in Žujevič prešla dejansko na sabotažo graditve socializma pri nas. Boriti se v procesu graditve socializma proti socialistični akumulaciji, ne pomeni namreč nič drugega, kakor sabotirati prav tisto produktivnost dela in tisto plansko zbiranje materialnih sredstev, ki dajejo materialni temelj socialistični ofenzivi.
Borba proti socialistični akumulaciji je bila toliko bolj rafinirana, kolikor je Sreten Žujevič znal kazati krinko varčevalca, skupuloznega čuvarja državnega denarja in državne imovine, človeka, od katerega se brez skrajne potrebe ne more dobiti pare in brez katerega bi tako rekoč jugoslovanske finance propadle, ker bi jih razni nerealni iantasti in domišljavi voditelji, ki precenjujejo gospodarsko moč svoje države, raznesli na vse strani.
V vrsti njunih »teorij« in v praktičnem ravnanju, ki je bilo naperjeno proti dviganju proizvajalnih sil in proti izgraditvi soc'alizma, je bila ena izmed najzanimivejših tako imenovana »teorija individualne rentabilnosti za vsako ceno«. Ta »teorija« se je vešče skri vala za pravilnimi tezami o socialistični rentabilnosti podjetij. Oba sta le »pozabila«, da ie baza naših partijskih tez o rentabilnosti — povečanje produktivnosti dela in socialistična planska organizacija zbiranja naše akumulacije, ki lahko v nekaterih panogah oziroma v posameznih podjetjih dovoli nižjo akumulacijo ali celo začasno plansko izgubo, zato da bi se drugod zni žali proizvodni stroški In dvignila splošna akumulacija.
S tem. da nista tega hotela, ampak sta nasprotno vzdrževala stari kapitalistični In špekulantski način akumulacije državnih podjetij z dobičkom, sta s svojo »teorijo rentabilnosti za vsako ceno« tirala podjetja namesto na znl ževanje režijskih stroškov na dobičkarsko dviganje In na prikrivanje dejanskih režijskih stroškov, da bi se mogel čim večji del dobička nekontroli
rano potrošiti Takšna njihova politika ie Imela dejansko za posledico počasnejše večanje produktivnosti dela, zniževanje rentabilnosti, nekontrolirano trošenje, zmanjševanje državne akumulacije in neposredno nevarnost za resno rušenje enotne politike cen. Medtem ko je CK naše Partije s tov. Titom na čelu zahteyal, da se poceni industrijsko blago, namenjeno deželi, da bi oživel blagovni promet med vasjo in mestom, je njuna politika »rentabilnosti za vsako ceno« to ovirala in končno ogražaia sam sistem enotnih cen kot tak. Pretila je nevarnost, da nastane položaj, presenetljivo podoben tistemu, ki ga opisuje Kratki kurz zgodovine VKP(b): »V začetku jeseni leta 1923 so se gospodarske težkoče nekoliko povečale, ker so naši trgovski in industrijski organi rušili sovjetsko politiko cen. Obstojalo je ostro nesorazmerje med cenami industrijskega blaga in cenami kmetijskih proizvodov. Cene žitu so bile nizke, cene industrijskega blaga pa nesorazmerno visoke. Industrija je imela velike splošne stroške in to je dražilo blago. Denar, ki so ga kmetje dobili za prodano žito, je hitro izgubljalo vrednost. Poleg vsega tega je trockist Pjatakov, ki je tedaj sedel v VSNH. dal zločinsko direktivo voditeljem industrije — naj dosežejo čim več dobička pri prodaji industrijskega blaga, naj neomejeno dvigajo cene. baje zaradi razvoja industrije. To neplansko geslo pa ie moglo dejansko pripeljati samo do zože-anja baze industrijske proizvodnje in do izpodkopavanja industrije.«
Ne boin tu navajal vseh njunih stališč, ki so vodila k borbi proti dviganju proizvajalnih sil in proti graditvi socialistične ekonomike v naši državi. Ustavljam se še samo na njunem odnosu do plana kot osnovnega člena v verigi socialistične graditve pri nas. Njun znan terminus je bil — »nerealno planiranje«. Kaj je to pomenilo? To je pomenilo, da mi baje nismo sposobni oziroma — kar je pozneje pokazalo ijuno delo — da ne smemo biti sposobni dvigniti proizvajalce sile v tistem razmerju in v tistem tempu, ki ustrezata prirodnemu bogastvu naše države in delovnemu poletu naših ljudskih množic In kakor je to pravilno izvajal naš CK na čelu s tov. Titom. Medtem ko ie Hebrang na eni strani trdil, da ne moremo ničesar planirati v zvezi z individualnim kmečkim gospodarstvom. pozabljajoč na prirodno odvisnost kmetijstva od industrije, ki je vsa v komandnih socialističnih rokah, ie Žujevič na drugi strani z vulgarnim izrazom državno-kapitalističnega »nep-mana« izenačeval državni in privatni sektor glede plana, s tem je odrekal direktivni pomen naših planov in dejansko vodil plan na dirigiranje, govoreč: »Na ta način (koniiskacija in druge velike spremembe) je država postala lastnik velike imovine, ki se zdaj javlja kot državni sektor z važno vlogo pri izvajanju gospodarskega plana. Oba sektorja, državni in privatni sta sestavni del gospodarskega plana.«
Značilen poskus Hebranga, da pred širokimi ljudskimi množicami diskreditira petletni plan z zniževanjem življenjskega standarda, ko že ni mogel več preprečiti razvoja proizvajalnih sil naše države — je bilo decembra 1947 njegovo nasprotovanje sklepu, da se za lahko industrijo, med drugim tudi za tekstilno Industrijo In industrijo usnja, uvede v plan Izkoriščanje polne zmogljivosti v treh izmenah. Hebrang je to svoje nasprotovanje zagovarjal s tem, da ne bomo Imeli dovoli deviz in da je zato bolje uvoziti stroje kakor sirovine. Ta patentirani »neverni Tomaž« naše kapitalne izgraditve, ki zlasti ni veroval v potrebe in možnosti naše težke industrije, je naenkrat začel težko industrijo »predpostavljati« življenjskemu standardu, pr! čemer pa ie slabo prikrival, da ne veruje oziroma da noče verovati v možnost naše zunanje trgovine.
Skratka, ne glede na to, kje so meje med njuno nedvomno obstoječo in dokazano zavestno sabotažo in njunima tipičnima antimarksističnima teoretskima stališčema — vodijo njune »teorije« in njuno delo dejansko do tega:
a)	Politika državnega kapitalizma in zadrževanje kapitalističnih oblik in metod gospodarjenja v našem gospodarstvu — ie vodila na eni strani k oviranju socialistične Izgradnje, na drugi strani pa k poskusu dejanske restavracije že izgubljenih kapitalističnih pozicij.
b)	Njuna borba proti dviganju proizvajalnih sil naše države, proti odstranjevanju nasprotij med našim prirodnim bogastvom in zaostalostjo naše tehnike, podedovane od bivšega polkolonialnega stanja v stari Jugoslaviji — je vodila na linijo ekonomske odvisnosti naše države od Inozemstva, to je od imperializma.
Značaj stališč in »teorije« Hebranga In Žujeviča so izrazito trockistično-bu-harinske. Uspelo jima je celo, da tro-ckistično-buharinska stališča in »teorije« še nekolikodalj razvijeta, zih »prilagodita« jugoslovan. razmeram, pri tem pa sta poskušala jih maskirati ne »s svetovno in parmanentno revolucijo« Trockega. ampak »s sovjetskimi skušnjami« in celo tudi »z višjimi Interesi sovjetske politike« (Žujevič). s čimer sta sramotno obrekovala tako Jugoslavijo kakor tudi Sovjetsko zvezo.
Zaradi pravilne linije naše partije in delovnega poleta naših ljudskih množic delu Hebranga in Žujeviča in mogio občutno zm-njšatl tempa socialističnega razvoja v Jugoslaviji ali napraviti v našem gospodarstvu kakršne koli pomembne razpoke.
Naše gospodarstvo ie po njuni odstranitvi le še svobodneje In krepkeje krenilo naprej in zmagonosno izpolnilo plan prvega polletja drugega planskega leta. Žalostno pa je. da sta ta dva tipično trockističnobuharinska antl-marksista p >siala varovanca in »tovariša« v nepravični kampanji, ki jo vodijo proti nam.
0 vprašanjih našega petletnega plana
V drugem delu svojega referata pod naslovom »O vprašanjih našega petletnega plana« je tov. Boris Kidrič, ko je govoril o zvezi med petletnim planom in graditvijo socializma, poudaril, da je naš petletni plan temeljni člen v nadaljnjem širjenju in poglabljanju naše socialistične ofenzive m v graditvi socializma v naši državi kakor tudi, da vprašanja petletnega plana ne moremo ločiti od vprašanja graditve socializma v naši državi kakor sta k temu naravnost težila .Hebrang in Zujovič. Dejal je:
»Kakor torej gospodarska graditev naše države, na temelju njene neodvisnosti od imperializma, zahteva zgraditev socializma, tako tudi socializem zahteva tehnično rekonstrukcijo naše ekonomike, zahteva petletni plan, kakršnega je v svojih osnovnih potezah sprejela naša Ljudska skupščina.
Ne razumeti te najtesnejše notranje in zunanje zveze med graditvijo socializma in petletnim planom ter obratno, pomeni, ne razumeti ničesar o tem, kar se dogaja v naši državi.« (Dolgotrajno odobravanje.)
0 lastnih silah
Mogel bi in želel bi, da preidem na nadaljnjo analizo osnovnih vprašanj našega petletnega plana v ne-polemični obliki, če bi nas ne obtoževali nepravilnega stališča glede odnosov med lastnimi silami, graditvijo socializma in pomočjo od strani ZSSR ter drugih ljudskih demokracij. Kakor vse drugo, tako niti ta obtožba ni popolnoma razumljiva. Nekateri trdijo, da precenjujemo svoje sile in da smo avanturisti, da mislimo graditi socializem brez sodelovanja z ZSSR in drugimi ljudskimi demokracijami in brez lilhove pomoči. Drugi so pa šli dalje in govorijo, da nameravamo graditi socializem z ameriškimi dolarji na osnovi Marshallovega piana in proti ZSSR. Nobeden izmed tožiteljev pa ni doslej jasno, precizno, konkretno in v pozitivnem smislu iznesel svoje predstave o zgraditvi socializma bodisi v FLR), bodisi v ljudskih demokracijah sploh. Naši kritiki, kakor vedno tako tudi v tem vprašanju, ljubijo nedo ločnost in nepreciznost, mešajo naj-raznovrstnejša vprašanja, ker jim je tako laže izvajati sofisterijo in — ko prva obtožba ne dosež.e nameravanega smotra in pade v vodo — iz-konstruirati novo.
Sedaj bom namerno pustil ob stra ni vprašanje sodelovanja in pomoči-vprašanje oblik in načinov sodelovanja in pomoči, o čemer nameravam govoriti kasneje. Potrebno je, mislim, najprej precizirati pojem »lastnih sil«.
Odkar se vodi kampanja proti naši Partiji, smo se v resnici naučili doživljati najneverjetnejše stvari. Vea-
dar je težko verjeti, da se ne bi naši »kritiki« strinjali s temi Leninovimi besedami: » ... Mi nismo iztrgali korenin kapitalizma ... nismo spodkopali temelja, osnove notranjega sovražnika ... Da bi ga spodkopali, imamo eno sredstvo: prevesti gospodarstvo države, pa zaradi tega tudi kmetijstvo na novo tehnično bazo, na tehnično bazo moderne velike proizvodnje ... Šele tedaj, ko bo država elektrificirana, ko bodo industrije, kmetijstvo in promet postavljeni na tehnično bazo moderne velike industrije — šele t<#iaj bomo končno zmagali.« ILenin, Sočinenija XXVII, stran 349). Mnenja smo, da te Leninove besede veljajo za vsako tehnično zaostalo državo, ki želi graditi.in zgraditi socializem, pa zato tudi za nas. Poudarjam, da Lenin tukaj ne govori o spodkopavanju temelja zunanjemu, temveč notranjemu sovražniku.
V skladu s tem mora vsaka tehnično zaostala država, ki hoče zgra diti socializem, postaviti vprašanje elektrifikacije, vprašanje modeme velike industrije, kot tehnične baze industrije, kmetijstva in prometa, ker drugače njena prizadevanja, zgraditi socializem, ne bodo dovedla do končne zmage. Če ima za to, in ko likor ima, lastne prirodne pogoje, mora razviti ustrezajoče proizvajalne sile v sodelovanju z drugimi socialističnimi državami in s tem gospodarsko dvigniti tako sebe kakor tudi ves socialistični tabor v smislu pri bliževanja in zraščanja socialistične ekonomike. Če za to nima naravnih pogojev, in kolikor jih nima, tedaj je potrebno, da svojo ekonomiko nasloni na naravne pogoje neke druge so cialistične države. To je končno alfa in omega znanstvenega socializma Najbrž si naši »kritiki« ne domišljajo da se socializem lahko zgradi s pro izvajalnimi silami, ki ustrezajo ce hovskemu redu, ali da je brez velike socialistične industrije mogoče potolči notranje kapitalistične ostanke oziroma notranje »vsakodnevno porajanje kapitalizma«?
S kakšnimi silami razpolaga naša država, da lahko zgradi moderno veliko industrijo?
Ko govori o nalogah voditeljev Industrije, pravi Stalin: »V zgodovini držav, v zgodovini dežel v zgodovini vojsk so bili primeri, ko so obstajale vse možnosti za uspeh, za zmago pa so te možnosti ostale neizkoriščene, ker teh možnosti voditelji niso opažali, Jih niso umeli izkoristiti, vojske pa so utrpele poraz ...« (Stalin. O na logah voditeljev industrije. Vprašanja leninizma, stran 329 in naprej).
Zdi se sedal, po »kritikih«, da ie naš greh, ker nočemo, da »te možnosti ostanejo neizkoriščene«, ker smo »opažali te možnosti« in ker so voditelji KPJ »umeli ]0i izkoristiti«, ne da bi • vojska utrpela poraza«.
Nadalie postavlja Stalin v Istem go-von vprašanje: »V tem so te mož-
nosti. kaj je potrebno, da bi te možnost! postale resničnost?« In Stalin odgovarja: »Predvsem je potrebno zadostno naravno bogastvo v državi: železna ruda, premog, nafta, žito. bombaž. AU imamo to? Imamo. Imamo več kakor katera koli druga država. Vzemimo na primer Ural. ki predstavlja tako kombinacijo bogastva, kakršne ne moremo najti v nobeni državi. Ruda. premog, nafta, žito — česa vsega ni na Uralu! Ml Imamo v državi vse razen kavčuka. Ali za leto. dve bomo razpolagali tudi s kavčukom. Od te strani, od strani naravnega bogastva, smo popolnoma zavarovani. Imamo ga celo več, kakor je potrebno«.
Seveda bi bilo nedialektično in antl-marksistlčno prenesti Stalinovo vprašanje mehanično na naše pogoje. Stalin je postavil to vprašanje, ko se je ZSSR sama borila za zgraditev socializma. obkrožena s samimi kapitalističnimi državami. Pozabiti na to bi dejansko pomenilo, da mora Jugoslavija graditi socializem izolirano od ZSSR In drugih ljudskih demokracij brez sodelovanja in pomoči. Toda prav v smislu sodelovanja In pomoči, v smislu čim tesnejšega zbliževanja socialističnih ekonomik smo dolžni da ne samo v svojo korist, marveč tudi v smislu koristi celotnega socialističnega tabora postavimo sebi vprašanje: ali Imamo naravno bogastvo in kakšni so pogoji, da na njih razvijamo proizvajalne sile.
Ali Imamo premog, in to ne samo lignit in rjavi premog? Da. imamo ga. Imamo ga celo več, kakor ie potrebno. Imamo tudi črni premog, čeprav ne tako mnogo, ali vendar ga imamo. Ali Imamo tudi premog, ki je primeren za koksanje? Da imamo ga.
Ali imamo nafto? Da imamo jo. Imamo le celo več, kakor je potrebno.
AH imamo železno rudo? Da, Imamo k). Imamo ie celo več, kakor ie potrebno.
AH imamo baker, svinec, cink. nikel krom, mangan, antimon, živo srebro, sliudo, aluminij? Imamo.
AH Imamo azbest, bizmut, zlato, srebro. selen? Imamo.
Ali imamo fosfate? Imamo.
AH imamo možnosti za proizvodnjo žvepla? Imamo.
Ali Imamo možnosti za proizvodnjo nitratov in pepelike? Imamo.
AH imamo bombaž in volno in možnosti za njihov nadaljnji razvoj? Imamo.
Itd. Itd. (Dolgotrajno odobravanje.) Kot država ki se ie s svojo ljudsko revolucijo šele osvobodila polkolonial-nega suženjstva imperializmu in ki se bori s tehnično zaostalostjo, mi seveda, še ne izkoriščamo tega našega naravnega bogastva v obsegu k! b! bil zadosten tako za naše potrebe kakor za potrebe prijateljskih držav. Vendar to ne pomeni, da naša država nima obilo naravnega bogastva.
Za nas se tore! tudi postavlja vprašanje, aU ie naša sedanja Industrija spnsobi a. da Izdeluje veliko in mode<-iio orodje ne samo za proizvodnjo sploh, temveč tudi za proizvodnjo proizvajalnih sredstev.
Našo obstoječo industrijo sem že en krat analiziral. Nočem ponavljati posameznosti. Poudarjam samo, da bi bilo popolnoma nepravilno, če bi našo re lativno zaostalost — nasprotje med naravnim bogastvom In industrijskim ouicnctalom — razglasili za absolutno zaostalost vseh naših industrijskih podjetij. vse naše industrije.
Ali imamo med tehnično zaostalimi tudi velike moderne kapacitete? Nedvomno imamo. Točno je, da so naše kanacitete v celoti ozke. To ie danes naša ovira, skozi katero se prebijamo,
Toda mi smo že velikansko dvignili obseg industrijske proizvodnje. Naša Industrija ni več tisto, kar je ona bila pred vojno. Razen tega je naša Industrija že dokazala, da je sposobna proizvajati tudi najmodernejše veliko orodje. Ona is že opravila zrelostni izpit. (Ploskanje.)
In to je — osnovno.
Pred nas se nadalje postavlja vprašanje. ali imamo dovoli Izvoznega blaga, ki se ceni in zahteva v inozemstvu in s katerim lahko na trgovski bazi reciprocitete plačamo stroje, da bi pospešili Industrializacijo. Praksa kaže, da ga Imamo, drugače ne bi mogli skleniti vrste investicijskih pogodb ne samo z državami ljudske demokracije, temveč tudi s kapitalističnimi državami in voditi ustrezajočo trgovino na bazi reprocitete.
Stalin pravi, da je potreben »obstoj take oblasti, ki ima voljo in moč, da usmerja izkoriščanje naravnega boga' st’ a v korist ljudstva.«
Ali Imamo mi tako oblast? Mislim, tovariši, da ie naša ljudska oblast, ki jo vodi Kompartija Jugoslavije, to že v celoti dokazala. (Navdušeno odobravanje in skandiranje: »Tito-Tito« in »Ti-tu-Partija«.)
Stalin nadalje trdi. da je potrebno, •da ta oblast uživa podporo milijonskih množic delavcev in kmetov«.
Ali naša ljudska oblast uživa to pod' poro? Mislim, tovariši, da io uživa. Drugače ne bi bilo niti dosedanjih uspehov v Izpolnjevanju naše petletke. (Ploskanje.)	. .
Stalin nadalje pravi, da je potrebno. »da obstaja tak red, ki ne boleha na neozdravljivih boleznih kapitalizma in ki ima resne prednosti pred kapitalizmom.«
Ali pri nas obstaja red? Nedvomno, da obstaja. (Ploskanje.)
Nadalie Stalin, pravi: »Kai je še potrebno, da bi napredovali z orjaškimi koraki?« In odgovarja: »Potrebno je, da obstaja partija, zadostno kompaktna in enotna (podčrtal B. K.), da bi usmerila napore vseh najboljših ljudi delavskega razreda k eni točki, hi dovolj Izkušena, da se ne umakne (podčrtal B. K.) pred težavami in da sistematično uresničuje pravilno, revolucionarno, boljševiško politiko«.
Ali imamo tako partijo? Naš odgovor je — imamo.
S tem je tov. Stalin izčrpal svoja vprašanja o »objektivnih možnostih«.
V tun smislu, tovariši, hi v nobenem drugam, govorimo o naših
Ali je to antimarkslstično?
Ali bi se mi soleh smeli Imenovati komunisti, če ne bi hoteU teh sil mobilizirati, da jih spravimo v gibanje.
Ali bi pomanjkanje mobilizacije teh sil slabilo ali krepilo sile socialističnega tabora na čelu s Sovjetsko zvezo?
Mislim, da je odgovor jasen in da o tem ni treba več diskutirati.«
Tov. Boris Kidrič odgovarja zatem tistim, ki nas obtožujejo, da si zamišljamo zgraditev socializma brez pomoči in celo proti socialističnemu taboru. Prav tako je tov. Kidrič del svojega referata posvetil vprašanju, zakaj je FLRJ kljub svojemu naravnemu bogastvu tehnično zaostala država, pa pravi, da so staro Jugoslavijo brez usmiljenja eksploatirali vsemogoči tuji kpaitalisti in finančni magnati kot državo, ki je po naravi izredno bogata, a po tehniki zaostala, in 3a so oni bili krvno zainteresirani na tem, da ostane Jugoslavija tudi nadalie tehnično zaostala. V tem so jih podpirali korumpirani m prodani vladajoči razredi stare Jugoslavije, delovno ljudstvo pa je bilo zasužnjeno. Mi danes še težko občutimo nasprotje med izrednim naravnim bogastvom naše države in njeno relativno tehnično zaostalostjo, a to je dediščina polkolonialnega položaja stare kapitalistične Jugoslavije.
O agrarnem značaju FLR Jugoslavije
Iznašajoč statistične/podatke v številkah in odstotkih o »donosu Trta na posameznega prebivalca v Jugoslaviji v razdobju 1929—1938, in primerjajoč jih s podariti o donosu žita na posameznega prebivalca v agrarnih in industrijskih državah, poudarja, da naravno bogastva FLRJ ne samo omogoča, marveč tudi zahteva industrijski razvoj naše države, pa pravi: »S stališča strukture prebivalstva je Jugoslavija nedvomno agrarna država. Vendar pa Jugoslavija nj okarakterizirana že samo z navedbo, da je agrarna država. Glede na njeno neizkoriščeno naravno bogastvo je treba v zvezi s. perspektivo njenega socialističnega »razvoja prav tako poudariti, da je ona — tehnično Teta-tivno zaostala država, z določenimi z žitom bogatimi rajoni, kjer se lahko donos žita še poveča, in z mnogi mi naravnimi, pogoji za nagel razvoj v razvito kidustrijsko-agrarno državo. FLRJ je »nadalje država z obsežnimi rajoni, v katerih ni možnosti oziroma ra večjih možnosti za žitne kulture, v katerih pa so možnosti vsaj za nekatere tehnične kulture, ki lahko veliko prispevajo k razvoju industrije.
Vse to, tovariši, je treba imeti krepko v mislih, če nočemo, da bi naša gospodarska graditev krenila po napačni poti. Nepravilno bi bilo, če bi postavili kot osnovni in edini smotrn naše gospodarske zgraditve — razvoj kmetijstva. S tem bi pozabili na ogromne možnosti, ki jih nudi naše rudno bogastva, kakor tudi na mož-
nosti, da v pasivnih krajih uvedemo tehnične kulture in da se ti pasivni kraji id so sedaj v breme vsej skupnosti, spremene v gospodarsko aktivne rajone, ki bodo prav tako pripomogli h krepitvi gospodarskega potenciala naše države. Na drugi strani bi bilo prav tako nepravilno zanemariti tudi v najmanjši meri naše kmetijske možnosti, posebno glede žita. TJo bi pomenilo ne samo ne izkoristiti vseh obstoječih prirodnih pogojev, temveč tudi spraviti v nevarnost samo industrializacijo naše države, ker se — glede na vse večje število industrijskega delavstva in silno razdrobljenost naših majhnih kmečkih gospodarstev — občuti že danes tendenca k relativnemu zmanjšanju potrošnje živil. To bi hkrati pomenilo, spraviti v nevarnost socialistično zgraditev naše države.
. Naš razvoj mora biti torej usmerjen k preobrazil naše države v tehnično razvito industrijsko-agTarno državo. Na takt materialni bazi se mora graditi naša socialistična ekonomija.«
O konkretnih nategah
V tretjem delu svojega referata pod naslovom »O konkretnih nalogah« je bov. Kidrič govoril: X. o poglobitvi in razširjenju naše gospodarske organu aacije; 2. o vprašanju metedolog je planiranja, evidence in stat stike; 3. o potrebi večje marksistično - leninistične izobrazbe naših gospodarskih kadrov; 4. 0 nalogah v sektorju noše industrijske proizvodnje; 5. o nalogah v sektorju kmetijstva; 6. o ostalih proizvodnih panogah; 7. o trans-portu: 8. o problemu delovne sile in delovnih odnosov; 9. o življenjskem standardu in trgovini; 10. o nalogah financ in zunanje trgovine ter je ob koncu dejaj naslednje:
Zaključek
»Tovariši, ogromni uspehi ki jih Je dosegla v graditvi socialistične ekonomije naša država, so rezultat v prvi vrsti vodilne vloge naše Partije in pravilne linije njenega Centralnega komiteja na čelu s tov. Titom.
Edin» vodilna vloga In pravilna linija naše Partije, grajena na temelju naukov marksizma-leninizma, je lahko v tako kratkem razdobju ne samo zrušila pc Lično oblast buržoazije, temveč tudi zrušila njeme temeljne ekonomske pozicije, temeljne pozicije kapitalizma v naši državi. Samo vodilna vloga In pravi na Unija naše Partije je lahko vzpostavila tako močan In konsolidiran, za nadaljnje ofenzive sposoben socialističn: sektor na šega gospodarstva- kakor j» to naš.
Pod vodstvom tov. Tita li svojega Centralnega komiteja bo naša Partija svojo vodilno vlogo še dalje utrdila z nadaljnlm razširjanjem naše socialistične graditve vse do popolne likvi-darljp kapitalističnih ostankov v n'šl državi.
živel tovariš Tito, vodja naše Partije. inspirator in organizator naših socialističnih zmag!«
(Konec referata tovariša Kidriča so pozdravili vsi delegati z navduši niml. dolgotrajnimi marifestacijami.)
Dejstva v brezi s poročili radia Moskva,
da so se neki državljani FLR Jugoslavije izjavili za resolucijo Informbiro ja
Radio Moskva je v ruščini in srbščini sporočil 22. julija, da so sovjetski časopisi objavili vest, da se je šest jugoslovanskih državljanov, slušateljev Tankovske akademije v Moskvi. izjasnilo za resolucijo Inform-biroja.
Agencija Tass, sovjetski časopisi in radio Moskva so objavili 23. julija vest, da se je večja skupina članov Komunistične partije Jugoslavije, ki so kot slušatelji vojnih akademij ih šol v Sovjetski zvezi, prav tako izjasnila za resolucijo Infornibiroja in da ta skupina poziva kongres in članstvo KPJ. naj odstrani dosedanje in izbere nove voditelje KPJ. 24. julija i« radio Moskva objavil podobno vest
Pred objavo teh vesti je Centralni komite KPJ prejel resolucije jugoslovanskih državljanov v Sovjetski zvezi, v kateri obsojajo resolucijo Infornibiroja in odobravajo stališče CKKPJ, in sicer od slušateljev Artilerijske akademije „Djerdjinski”, inženirske akademije „Kujbišev”, Artilerijsko tehničnega učilišča. Voj-no-politične akademije ,,Lenin”, Vojne akademije „Frunze”. Vojne akademije „Vorošilov”, Letalske akademije. Akademije za zveze in medicince. Vse te resolucije so bile objavljene v jugoslovanskem dnevnem tisku.
Izmed 130 jugoslovanskih slušateljev vojnih učilišč v Moskvi se je po izjavi vojaškega atašeja FLRJ v Moskvi izjavilo za resolucijo In-formbiroja šest slušateljev.
Prav tako so dijaki Jugoslovani slušatelji univerze in višjih šol v Moskvi, poslali CK KPJ brzojavko, v kateri se strinjajo s stališčem CK KPJ.
Izmed »147 dijakov Jugoslovanov, ki so slušatelji moskovske univerze in višjih Šol, je 446 dijakov obsodilo resolucijo Infornibiroja, medtem ko je eden izmed njih izjavil da se še ni odločil.
Niti ene izmed teh resolucij in brzojavk ni objavil niti sovjetski tisk. niti agencija Tass, niti radio Moskva.
V svoji brzojaviti. Iti so jo poslali CKKPJ in Iti je bila objavljena v jugoslovanskem tisku 11. julija tl., 9e Jugoslovani, slušatelji Vojno politične akademije „Lenin”, pritožujejo da so vršili na njih pritisk[ da bi se izjavili proti svoji Partiji. V brzojaviti je napisano: „Presenečeni no prev tako, • kakšno upor-
nostjo in metodami, ki niso častne, so poskušali zlomiti naše prepričanje in nam hoteli vsiliti tisto, v kar nismo prepričani.”
Takega ravnanja niso uporabili samo porti slušateljem akademije „Lenin . temveč tudi proti drugim jugoslovanskim državljanom v sovjetskih šolah in proti tistim, ki so na delu v sovjetskih ustanovah. Iz izjav 350 oficirjev in višjih vojnih absolventov Jugoslovanske armade, slušateliev Akademije „Frunze”. Artilerijske , akademije „Djerdjinski” Tankovske akademije „Stalin”, Inženirske akademije „Kujbišev”, Učilišča za zveze. Artilerijskega vojnega učilišča. Tankovskega učilišča in aktiva motoriziranega Artilerijskega učilišča, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo, je razvidno, da jim ni bila dovoljena razprava o resoluciji Infornibiroja in da so jim onemogočali, da bi se spoznali s stališčem CK KPJ (preprečevanje poslušanja radia Beograda. spre:e-manja jugoslovanskega tiska, preprečitev zvez med posameznimi učilišči itd.); da se je na jugoslovanske slušatelje vršil pritisk, naj se izjavijo za resolucijo Informbiroja, da so jih posamezno zasliševali in da so jih pri tem zasliševanju dezorienti-rali z netočnim in lažnim govor e-njem, tako o zadržanju posameznih slušateljev v drugih učiliščih, kakor tudi s prikazovanjem stanja v Jugoslaviji
Ni čudno, če so* se pod takimi pogoji našli ljudje, ki so iz neobveščenosti, brez zvez. raztreseni po- garnizonih v Sovjetski zvezi m pod pritiskom zavzeli takšno stališče. Njihovo število pa predstavlja neznatno manjšino v odnosu na število Jugoslovanov v Sovjetski zvezi, ki niso nasedli klevetam. Prav tako pa je treba ugotoviti, da so med podpisniki izjave proti CK KPJ, ki jo je objavil sovjetski tisk in pri tem navajajo, da so vse to komunisti, številna imena ljudi, ki niso člani KPJ.
Vsem podpisnikom teh izjav, ki so bile objavljene v sovjetskem tisku. je omogočeno, da se z vrnitvijo v Jugoslavijo — v kolikor to žele — ker ni druge možnosti, prepričajo o resničnem stanju in o popolni netočnosti obtožb naše Partije.
Taka so dejstva v zvezi z objavami radia Moskva, da so se neki državljani FLRJ izjavili proti CKKPJ.
P O I O C f ▼ Al E O
ar. m / <amum ». jtjlsjjl im»
mu 4
SlOTINSKt
-★
SEDMI DAN V. KONGRESA KOMUN IST IČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Razprava o referatih Centralnega komiteja KP Jugoslavije
Sedmi dan V. kongresa KPJ so v razpravi o referatih Centralnega komiteja KPJ govorili tovariši Vladimir Popovič, Bane Andrejev, Petar Stambolič, Melentije Popovič, Veljko Vlahovič Duško Brkič, Svetislav Stefanovič, Dobrivoje Radosavljevič, dr. Aleš Bebler in drugi.
Govor tov. Vladimira Popoviča
leja in tovariša Tita in na podlagi živega življenja in surovih zakonov revolucije.
Tovariši in tovarišiceI Ljudska tron* ta ni za nas noben začasen sporazum, temveč močna sila, s katero gradimo socializem. Postaviti se na nasprotno stališče, bi pomenilo znebiti se še ene pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Vsem je znano, kakšne ogromne uspehe je dosegla Ljudska tronta.
Na koncu bi rekel sqjno nekaj še o pomanjkljivostih Partije glede na Ljudsko fronto. Tov. Kardelj le poudaril kot najglavnejše: oportunistične po* greške v odnosu na neprijateljske elemente v Fronti in sektaško dušenje aktivnosti izvenpartiiskih množic, zanemarjenje Ljudske fronte in biro* kratski odnos v delu Ljudske fronte.
Jaz hi to izpopolnil še z nekaterimi pomanjkljivostmi:
1.	Nekateri okrajni komiteji še vedno niso razvili dela Ljudske fronte in izvajajo pogosto velike naloge samo preko partijskih organizacij, pri čemer gredo mimo Ljudske fronte in se izgovarjalo z nujnostjo nekaterih dr n* gih zadev. Posledica tega je pasiviza-cija Ljudske fronte in nepopoln uspeh v izvrševanju nalog.
2.	V nekaterih organfzadlah Fronte pozabljalo v pospešeni borbi za izvršitev nalog, da je Liudska fronta poli* tična organizacija, da le treba širokim množicam fmntovskega Članstva po-iasnjevoli tako mednarodne dogodke, borbo demokratičnih sil za mir. razkrinkavati vojno-hujskaško politiko zahodnih imperialistov, kakor tudi po* iasnjrvati vse ukrepe liudske oblasti-
3- Ljudska fronta se še vedno ni dovolj zavzela za razvilanfe zadružništva In dviganje kmetiistva.
4■ Slaba orgunizarjta delovnih akcfl in nepravilno uporabljanje ljudi, da bi dali največ od sebe.
5.	Nerazvit aparat Lhidske fronte In slabe zveze me& nižjimi in višjimi or-ganizaciiaml.
Naštel sem samo pomanjkljivosti in v zvezi s tem naloge.
7.	izvajanjem nalog, ki tih le postavil tov. Pordeli, se bodo odstranile te po* manikliivosti in Lludskn fronta bo še bolj pripomogla k socialistični izgraditvi naše države- (Dolko in burno odcr bravanieV
Tovariš Bane Andrejev ie ob pričetku svojega govora naglasil, da je bila Komunistična partija Jugoslavije med vojno in narodnoosvobodilno borbo brezkompromisni borec za nacionalno osvoboditev makedonskega naroda, za vzpostavitev Ljudske republike Makedonije v novi Jugoslaviji-
Zatem je tovariš Bane Andrejev govoril o delavnosti Boiana Balgaranova in drugih članov CK bolgarske Korrr partiie. ki so izvajali šovinistično po* litiko nasproti makedonskemu narodu med niegovo oboroženo borbo za svobodo.
Nato Je navedel zgodovinske pridobitve, ki Jih je dosegel makedonski
Govor tov. Nikole Petroviča
Nato je dobil besedo tovariš Nikola Petrovič, ki je govoril o nasprotjih in neskladnosti, ki so bila, a še danes niso prebrođena — med velikim naravnim bogastvom naše države in zaostalostjo naših porizvodnih sil in naše tehnike. Z borbo za prvi Titov petletni plan se je začela splošna ofenziva za likvidacijo tega nasprotja, za likvidacijo tehnične in produkcijske zaostalost iz polkolomalne preteklosti, ko je skušal tuji kapital ustvariti iz Jugosalvije vir za svoje preskrbovanje s surovinami in tržišče za svoje gotove izdelke.
Kako so tuji monopolisti sprejeli — je dejal tovariš Nikola Petrovič — revolucionarne uspehe in ukrepe ljudske oblasti v Jugoslaviji? Razumljivo je, da jih je vse to jezilo in ogorčilo in to tembolj, ker je šlo za izgubo posebno mastnega zalogaja, za važno gospodarsko pozicijo, iz katere so vlekli velikanske profite in kjer so lahko pod okriljem buržoaznih vlad v preteklosti nemoteno ropali naravna bogastva države in izrabljali ljndske množice. Znano je, da so se med drugo’ svetovno vojno buržoazne emgirantske klike v Londonu in Washingtonu pogajale s predstavniki angleških in ameriških monopolističnih sknpin o izročitvi novih koncesij za eksploatacijo prirodnih bogastev naše dežele. Sedaj so pa z zmago revolucije v naši državi pokopani vsi upi v nove profite mimo tega, da je propadla važna strateška baza in izginile stare -nziriir. tri c. ne bode nikdir več
vrnSe. Delničarjev borskih rudnikov je moralo razdražiti, da so izgubili objekt, iz katerega so samo v enem letu, leta 1937, potegnili okoli štirikrat več kot je znašala vplačane glavnica. Glejte, zakaj so buržoazne vlade zapadnih imperialističnih držav, vlade, ki so poslušno orožje v rokah
Jugoslovani bodo vedno v prvih vrstah borbe proti imperializmu
Govor tov. Melentija Popoviča
Sedmi dan V. kongresa KPJ Je dopoldne tov. Vladimir Popovič govoril o zunanji politiki naše države, o njenih osnovah in smislu ter o značaju druge svetovne vojne.
Ko je poudaril načelo, da .kakor vodimo brezkompromisno borbo v državi proti kapitalističnim elementom, vodimo tudi v mednarodnih odnosih in bomo vodili brezkompromisno borbo proti Imperializmu, proti vojnim hujskačem, toda za okrepitev mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti in spoštovanja suverenosti, za demokratičen mir«, je dejal, da smo postavili edino pravilno linijo mednarodnih odnosov naše države z nedvoumno naslonitvijo na Sovjetsko zvezo, ki smo jo stalno razvijali in poglabljali.
»V razvijanju tesnih zunanjepolitičnih odnosov s Sovjetsko zvezo In državami ljudske demokracije se ne izključuje možnost poslov z državami ostalega sveta.«
Ko je opisal razvoj naše ljudske revolucije in pomen vseh globokih iz-prememb v ekonomiki, političnem življenju in občedružbenem razvoju naše države, ki smo jih dosegli, ie tov. Popovič dejal, da bo Jugoslavija tudi nadalje ostala v prvih vrstah v borbi za okrepitev mednarodnih odnosov in demokratičnega miru proti vojnim hujskačem in imperialističnim grabežljiv-cem, v borbi, ki jo vodi v prvi vrsti močna dežela socializma — Sovjetska iveza.
»Toda potrebno le, da vedo naši prijatelji in sovražniki, da Titovega pokolenja ne more omajati nobena situacija, pa naj bi bila še tako težka, kadar gre za interese naše države, za globoko pravično stvar naših narodov, ki dajejo vse za okrepitev fronte demokracije in socializma.« (Odobravanje.) Zatem je nadaljeval: »V nenačelni in z ničemer opravičeni ter neosnovani kampanji, ki se v nekaterih prijateljskih državah vodi proti naši Partiji in tov. Titu, kar pomeni proti naši državi, njeni vladi In njenim narodom. gredo tako daleč, da nas »prepričujejo tudi s takimi ukrepi, kakor so kršitev pogodb o medsebojni pomoči in slični, šikaniranje naših državljanov, trganje naših državnih zastav Itd., itd., pri tem pa obenem trdijo, da je to v Interesu demokratične Ironte in podobno. Medtem ie vsa ta kampanja pokazala, da vodi direktno proti naglemu in uspešnemu razvoju socializma v naši državi, pa zaradi tega tudi do slabljenja sil demokracije in socializma v svetu.« (Odobravanje.)
Nato se je tov. Popovič bavil z vprašanjem o smislu in pomenu druge svetovne vojne v zvezi s kampanjo, ki se v poslednjem času vodi proti naši Partiji in naši državi, ter je opozori! na povsem nesmiselno trditev pobudnikov in podpisnikov resolucije Informbiroja, da je »druga svetovna vojna zanesla razdor med narode in zasejala nezaupanje«.
»Rezultati druge svetovne vojne In današnje stvarnosti se toliko ne strinjajo s takim stališčem, da ni potrebno navajati posebnih dokazov, da je dovedla do še krepkejše enotnosti narodov Sovjetske zveze, do še krepkejše enotnosti narodov Jugoslavije, do bratstva narodov Jugoslavije in Sovjetske zveze, do sodelovanja, povezanosti in bratskega zaupanja med narodi tako ZSSR kakor narodi ljudske demokracije, do večje povezanosti med narodi teh držav in narodi, ki žive v imperialističnem suženjstvu in ki se bore proti temu suženjstvu.«
Prav tako tov. Popovič odločno pobija trditev kritikov naše Partije, da je baje »borba, ki se ie vodila za narodne interese pod narodno zastavo oslabila mednarodne zveze delavskega razreda, dovedla do nacionalističnih razpoloženi in šovinističnega egoizma, nakar pravi:
V svojem govoru se je tov. Peter Stambolič bavil z značajem Ljudske Ironte in v zvezi s tem z odnosom med Partiio in Ljudsko fronto ter je med drugim dejal:
».Bistveno je za našo Ljudsko fronto, da se je razvijala in krepila v težki borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci in da se je v tej dobi naši Par* ttji posrečilo združiti in zbližati ljudi raznih političnih pojmovanj, narodno-stvl, veroizpovedi, dvigniti politično zavest ljudskih množic, ki so šle v bor* bo- Bistveno je, da se Ljudska tronta ni samo številčno krepila, temveč se je na znotraj združevala in strnjevala okoli KP v krepko, enotno in močno organizacijo, skovala se je v čvrsto zvezo delavskega razreda in kmetov, razlike iz preteklosti pa so izginjale in stopale v ozadje, obvladovali so se v zavesti množic ostanki preteklosti.
In končno zato, ker je bila Liudska fronta borbena organizacija, zato, ker je zahtevala aktivno borbo z okupatorjem, so se ločili od ljudskih množic lažni prijatelji ljudstva, ki so dejansko sodelovali z okupatorjem-Ko Je govoril o kritiki proti naši Partiji, je tov. Stambolič med drugim dejal:
»Onf so vzeli program, ki smo ga sprejeli na I. kongresa Ljudske fronte, in govore: Ha, ha, glejte, program '’adske fronte pomeni, da je to pro* -m Partije, pomeni, da so se odrekli laflzmu In komunizma. Oni ne vF . bi počelo vtdeH. da smo mi naš
»Ako bi Imela materialistična dialektika pravico do življenja v kampanji proti naši Partiji, potem bi Bareš govoril zgodovinsko konkretno, to le, govoril bi o katerih narodnih zastavah, o katerih narodnih interesih misli. Tudi Sovjetska zveza 1 jugoslovanski i češki i poljski 1 grški I kitajski narod so se borili za narodne interese. Tudi jugoslovanski in poljski in drugi narodi so se borili pod narodno zastavo, pa ta borba, kakor je znano, ni dovedla do slabitve zvez med delavskimi razredi Sovjetske zveze, Jugoslavije, Grčije, Kitajske. Poljske itd. teh zvez. ker so zveze, ki so nastale v vojni, tako rekoč preko ognlenega orožja — glavne zveze, kar pa se tiče zvez v miru. Je gotovo, da mednarodni proletariat ni imel nikdar tako razvitih zvez. kakor jih Ima po drugi svetovni vojni.«
Ko pobija neosnovano trditev o nekakšnem našem »nacionalističnem razpoloženju in šovinističnem egoizmu« pravi tov. Popovič: »Točno je, da so v nekaterih komunističnih partijah prišle po vojni do izraza težnje buržuj-skega nacionalizma, ne zaradi »razdora« in »nezaupanja« med narodi, temveč zaradi vpliva buržoazije na te partije.« Tu vprašuje tov. Popovič, ali ni to vpliv buržujskega nacionalizma, če nekateri italijanski tovariši poudarjajo proti stališču ZSSR in Jugoslavije, proti nespornim dejstvom, italijanski značaj Julijske krajine, nekateri bolgarski tovariši pa govore o neob-stojanju makedonskega naroda, ali ni posledica tega vpliva bivši spor med češkimi in poljskimi komunisti zaradi Tješina, bivši spor čeških in madžar-skh komunistov zaradi madžarske manjšine v ČSR ali ni to vpliv buržujskega nacionalizma, če avstrijski komunisti potrjujeio pravico avstrijske buržoazije do Slovenske Koroške, ali ni pod tem vplivom prišlo do nesoglasij med francoskimi in nemškimi komunisti glede Posarja, ali ni pod tem vplivom prišlo do posebne politike nekaterih francoskih in angleških komunistov v kolonialnem vprašanju?
Ko izvaja zaključek, pravi tov. Popovič:
»1. Ako druga svetovna volna ni prinesla »razdora in nezaupanja«, temveč bratstvo med narode demokratične socialistične fronte, ako v tei fronti ni prišlo do »slabitve mednarodnih zvez delavskega razreda«, temveč do krepitve, ako za to fronto ni bistven »buržujskl nacionalizem in šovinistični egoizem«, temveč demokratično socialistično sodelovanje in enotnost, potem
2.	ail propade »teoretski fundament« obrazložitve tako imenovanega nacionalizma vodstva KPJ, ali pa te obrazložitve ni in ostaja samo fikcija o nacionalizmu KPJ. Kaže se. da Je res tako.«
Ko ostro obsoja oportunizem pobudnikov resolucije Informbiroja, pravi tov. Popovič, da Oportunizem, pa naj bi to njegovi nosilci hoteli ali ne, — udarjajo proti Sovjetski zvezi In VKP/b delo tedaj, kadar se pojavlja pod krinko njune obrambe.«
Tov. Popovič je nedvoumno dokazal, do česa so se spustili v svoji nenačelnosti nekateri pobudniki resolucije Informbiroja. ki ne uvldevajo, da povzročajo s tem škodo čvrstosti ironte demokracije in razvoju socializma v svetu, ter ie končno dejal:
»Glejte, kako važno In neobhodno je boriti se vztrajno, dosledno, stalno, brez prestanka proti nevarnim premikanjem in padanjem v blato s postojank marksizma In leninizma, proti vsem vrstam oportunizma, ki hudo demoralizirajo množice in lih silijo, da izgubljajo vero v svoje lastne sile. kar povzroča resne udarce In slabi protiimperialistlčn! demokratični blok.
Brez vsakega dvoma ie, da bo naša Partija pod vodstvom tov. Tita častno izpolnila tudi to važno nalogo.« (Odobravanje.)
socializem, naš komunizem, komuni* zem Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina zapisali s krvavimi črkami na naši zastavi, ki je zavihrala »kot primer, ki preveva vse zasužnjene narode Evrope«, kakor je govorih CK VKP(b) tedaj, ko so bile mnoge zastave odstranjene ali pa dvignjene samo napol droga- (Odobravanje). Oni, ki so spre* jeli resolucijo Informbiroja gledajo na Ljudsko fronto kot na sporazum Kom-partije z drugimi strankami in smatrajo, da bo Ljudsko fronta razpadla, ko je Komunistična partija ne bo več potrebovala- Oni nadalje ne vidijo, da le pri nas Ljudska fronta čvrsta, trajna. občepolitična organizacija delovnih množic- Oni gledajo našo Ljudsko fronto skozi prizmo ljudskih front v svojih deželah. Mi ne zanikamo, da trpe v teh deželah ljudske fronte pod težkim bremenom sporazumaštva z buržajskimi in maloburžujskimi skupi* nami, da trpe pod bremenom kulaštva itd-, toda njihove bolesti ne morejo biti in niso naše bolesti niti v vprašanju Ljudske fronte, niti v vprašanju Partije, niti v vseh onih vprašanjih, ki jih le sprožila resolnciia InformbF roja. Namesto, da bi očistili prage pred lastnimi hišami, hočejo voditelji nekaterih Komunističnih partij zamegliti naše komunistične vidike, razbP štrene in ustvarjene ne samo na podlagi proučevanja velikih del korifej km
Imunizma. temveč tudi na podlagi kr* vave borbe za ožtvllenje teh idej pod vodstvom našega Centralnega homt
V pričetku svojega govora je tov. Popovič naglasil, da je KPJ od osvoboditve dalje vodila vztrajno in težko borbo z raznimi elementi — sovražniki graditve socializma, — ki so bili vedno povezani z inozemsko reakcijo. Ko je govoril o tej borbi, je dejal:	»
cZadnje mesece pred osvoboditvijo in takoj po osvoboditvi so bila osnovna gesla naše Partije: Okrepitev in nadaljnje razvijanje pridobitev narodno osvobodilne borbe — kot idejne in organizacijske osnove no-ve družbene ureditve — in nagla obnova, da bi se gospodarsko življenje države spravilo Čim prej v redno stanja. toda postavilo na nove osno-
narod v vojni, in se posebej dotaknil graditve ljudske oblasti v Makedoniji-Na koncu je obsodil obtožbe Inbormbi-roja. ki neupravičeno in neosnovano kleveta našo Partijo in naš CK-
Nato je tovariš Ivan Božičevlč v zvezi z referatom tovariša Kardelja govoril o vlogi sindikatov v socialistični družbi. Naglasil ie. kako je CK naše Partije, ki je razumel pomen sindikatom že pred koncem vojne, ob koncu 1944. leta. dal navodilo za ob* novitev sindikalnih organizacil na osvobojenem delu države. Navedel ]e uspehe, ki so jih dosegli Enotni sindikati pod vodstvom naše Partije z vztrajno borbo za obnovo države, za izpolnitev petletnega plana, za politični in kulturni dvig delovnih množic-Sidikati so postali množična organizacija, ki zajema v svoje članstvo nad 80 % delavcev in uslužbencev in vpli* va na neorganizirane delavce, katerih število je vsak dan manjše- Prav tako je bilo 1947. leta s tekmovanjem zajetih okorg 80 % delavcev in uslužbencev. zaposlenih v proizvodnji in prometu, medtem ko ie bilo od Julija
1946.	leta. ko ie bil Dri nas vpeljan naslov udarnika, pa do konca februarja letos proglašenih 80-884 udarni* kov. Tovariš Božičevič je naglasil, da tudi ta velika številka ne ustreza de-ianskim naporom in prizadevanju delavskega razreda, ker le še mnogo takih, ki so zaslužili ime udarnik, vendar ga niso dobili zato. ker niso raz* umeli pomena udarništva posamezni sindikalni in gospodarski voditelji, pa tudi zaradi zaostalosti zakonskih predpisov pri proglašanju udarnikov.
»Naša Partija — ie nadaljeval tov. Božičevič — je po sindikalnih organizacijah navduševala in navdušuje de* lovne množice k ustvarjalnem delu na področju dviga proizvodnje in boljše organizacije dela. Samo v 1947■ letu le bilo po nepopolnih podatkih snreletih nad 120-000 racionalizatorskih in novatorskih predlogov, od katerih je bilo 85 % sprejetih. Seveda so to pretežno taki predlogi, ki gredo v prid manjšim izboljševanjem dela, toda v tem tudi je osnovna naloga sindikalne organizacije na tem področju, da nav* dušuje milijonske množice delovnih ljudi naše države, da navdušuje i kvalificirane i nekvalificirane delavce in tehnično inteligenco, da razvija samo-iniciativo in lastne organizacijske sposobnosti na področju dviga procesa proizvodnje in izboljšanja kakovosti proizvodov.«
Tovariš Božičevič je zaključil: Trd* no verjamemo v silo naše Partije, v naš CK s tovarišem Titom na čelu-Trdno verjamemo, da bodo delavski razred in narodi naše države po tem kongresu pod vodstvom naše slavne Partije s še večjim zagonom napeli vse svoje umske in fizične sile, da bi uresničili socializem v naši državi•«
svojih kapitalistov, zakaj so te vlade zavzele in zavzemajo ne samo glede vseh političnih, temveč tndi gospodarskih vprašanj sovražno stališče do naše mlade Ijudskodemokra-tične republike ter si prizadevajo, da bi nam nagajali in škodovali na vsakem koraku.
Tovariš Petrovič je navedel več primerov in končal svoj ogvor:
Iz vsega povedanega sledi:
1.	Da se je proces gospodarske obnove in socialistične izgraditve nove Jugoslavije razvijal v pogojih ostre borbe proti tujim imperialistom in da se bo v nadaljnjem procesu socialistične graditve zunanji imperialistični pritisk nadaljeval in povečal.
2.	Da je naše partijsko vodstvo na čelu s tovarišem Titom, izvajajoč dosledno protimperialistično politiko, tudi na področju gospodarstva zelo uspešno zavračalo poskuse imperialističnega inozemstva, da bi našo državo gospodarsko zasužnil in postavil pod svoje nadzorstvo in tako povrnil v njen prejšnji polkolonialni položaj.
3.	Vsemu temu moramo dodati, da se je naše partijsko vodstvo v tej borbi opiralo na politično in gospodarsko pomoč in sodelovanje s Sovjetsko zvezo s tem, da je hodilo dosledno po poti vsestranskega razvoja trgovinskih in drugih gospodarskih odnosov s prvo socialistično državo na svetu in državami ljudske demokracije, po poti čim večjega gospodarskega zbližan ja s temi državami.
Ako vse to upoštevamo, tedaj je čudno, nepojmljivo in žaljivo za vse člane naše Partije in vse naše delovne ljudi, ko danes govore, da napravlja naše partijsko vodstvo neke mostove nasproti imperialistom in da ž njimi sodeluje za hrbtom naših tovarišev, prijateljev in zaveznikov •z protiimperialističnega, socialističnega bloka.
ve, na osnove pridobitev narodno osvobodilne borbe.
Tov. Popovič je zatem dejal, da sta stali pred Partijo dve skupini sovražnikov, povezani med seboj, in sicer: 1. oborožene tolpe kvislingov-cev vseh barv, in 2. tako imenovana «ilegalna opozicija» izven Fronte, zbrana okoli Grola, šubašiča in sličnih, ter Dragoljub Jovanovič v Fronti. Ena in druga skupina je bila naglo razbita, ločena od množic in likvidirana.
Kot posledica teh zmag, je dejal tov. Popovič, se je okrepit vpliv Partije v množicah, politično in organizacijsko se je okrepila Ljudska fronta, okrepil in učvrstil m je novi
aparat državne uprave, organizirano je bilo gospodarsko življenje v novih okoliščinah in s tem ustvarjeni politični, gospodarski in organizacijski pogoji za prehod na Petletni plan in graditev socializma.<
Tov. Popovič je zatem naglasil, da je prvi vzrok, zakaj je Partija naglo in temeljito likvidirala te sovražnike. ta. ker so bile že med vojno izvršene odločne revolucionarne iz-premembe v Jugoslaviji. Drugi vzrok je bila dosledna nepomirljiva, revolucionarna marksistično-lenint-stična, boljševiška, protiimperiali-stična politika, ki jo ]e naša Partija vodila odkar ji je bil na čelu tovariš Tito.* (Odobravanje.)
Ko je navedel vrsto dejstev o borbi Partije v predvojni dobi proti imperializmu. je tov. Popovič potem, ko je prešel na dobo te borbe med osvobodilno vojno, dejal:
■»Med osvobodilno vojno sta CK in Partija vodila borbo tudi proti vsem več ali manj prikritim poizkusom zahodnih imperialistov, ki so bili preračunani na to, da bi zavirali osvobodilno vojno, dušili osvobodilne sile, ki so se v procesu vojne razvijale. CK in Partija sta razkrinkavala te poskuse, razgaljevala imperialiste in se vztrajno borila proti njihovim agentom v naši državi. Partija je vzgojila Armado in ljudstvo da sovražita imperialiste in da se borita proti vsem vrstam imperialističnega osvajanja ter zatiranja.
V povojni dobi sta CK naše Partije in Partija vodila borbo proti imperializmu in proti imperialistični politiki zahodnih sil z vso doslednostjo in vztrajnostjo kakor že v času vojne. O tem ne bom govoril. Dejstva so tu in govore sama zase.
Posledica take politike je bila. da je bil vpliv zahodnih imperialistov v naši državi resno izpodkopan že med vojno.*
Nadalje je tov. Popovič dejal: »Mi komunisti in vse delovno ljudstvo naše države smatramo po pravici, da je naša Partija častno izvršila svoje naloge v borbi proti imperializmu in da jih še nadalje častno izvršuje in jih bo izvrševala; da ima ogromne zasluge pri razbijanju imperializma v našem sektorju borbe za njegom razgaljevanje in razkrinkavanje pred licem svetovne demokratične javnosti, o čemer priča velik ugled naše države, naše Partije in tov. Tita v vseh deželah, ki se bore za svojo osvoboditev izpod imperializma. Mi smo na to po pravici ponosni. Naši prijatelji se morajo zanesti, da bodo Jugoslovani vedno v prvih vrstah borbe proti imperializmu. ker so preizkušeni in prekaljeni borci.
Mi smo hvaležni Politbiroju našega CK in tov. Titu osebno, ker sta nas učila in naučila, da s« tako
Tov. Veljko Vlahovič Je, sklicujoč se na referata tov. Kardelja ln Kidriča, dejal med drug-im:
Ko so bili prvič objavljeni podatki in številke o obsegu petletnega plana izgraditve države in pred vse naše narode postavljene konkretne naloge v zvezi s prehodom na načrtno gospodarstvo, se je našlo dovolj ljudi, ki so dvomljivo vrteli glavo ln vprašali, ali je to mogoče. Angloamerički dopisniki iz Beograda so v svojih poročilih o petletnem planu uporabili izraz« »megalomanski in grandnomanski plani«. Kas ni niti najmanj začudila nevera v naš plan s strani imperialističnega tiska in razbitih ostankov stare kapitalistične družbe v naši državi, saj niti ne vedo, kakšna energija se skriva v ljudskih množicah, zlasti če je na čelu teh množic Komunistična partija. (Ploskanje.) Mnogo bolj nas je presenetilo, ko so se po objavi resolucije Informbiroja v govorih in člankih posameznih voditeljev bratskih komunističnih partij pojavili slični epiteti o našem planu, in to leto ln pol po njegovem uspešnem izvajanju — sposojeni iz besednjakov dopisnikov tiska iz imperialističnih držav.
Slične dvome in prorokovanja Je bilo slišati tudi med vojno, ko so mnogi ljudje, tako v naši državi kakor v tujini, označevali našo narodnoosvobodilno borbo za brezizgledno, samomorilsko, jalovo, pustolovsko in z raznimi drugimi pridevki. Kar se tiče narodnoosvobodilne borbe, go zgodovinska dejstva jasno potrdila pravilnost stališča, ki ga je zavzela komunistična partija, ko Je spomladi leta 1941. pozivala na ljudski upor ter postavila jasne dlje ln perspektive upora in oborožene borbe. Prav tako je čas, ki je potekel od objave petletnega plana, povsem jasne pokazal realnost nalog, ki jih je Komunistična partija postavila pred naše narode v zvezi s planom in socialistično izgraditvijo.
Našo Partijo Je vedno ln v vseh stvareh vodila znanost marksizma in leninizma o potrebi realne analize stvarnost] in pravilne ocen« lastnih sil. Tega načela se je držala toliko bolj, kadar se Je lotevala tako zgodovinskih podvigov, kakor je to oborožen upor. alt prehod na načrtno gospodarstvo. Zato je naš petletni plan rezultat točne analize stvarnosti ln naših lastnih zmožnosti ln dl. Vidno mesto v oceni lastnih sil zavzema ogromno zaupanje našega državnega vodstva v ustvarjajoče sile naših narodov- Kolikšna energija se skriva v na-
vztrajno in dobro borimo proti imperializmu.* (Odobravanje.)
Nadalje se je tov. Popovič bavil z nasprotniki Petletnega piana in je v zvezi s tem dejal:
»Razvila se je teorija o »realnih in nerealnih planih<f o »logičnem in nelogičnem* v Planu. \ rženo je bilo geslo, da je evidenca pretirana in da ovira operativo itd. Škodljivo in raz-dorno delo Hebranga in Zujeviča.ki sta se tedaj še skrivala pod avtoriteto CK, je prav tako imelo vpliv. Dejansko sta bila onadva izvor teh teorij. Težkoče, na katere smo naleteli in smo morali naleteti, ker graditi socializem ni lahka zadeva, so izzivale omahovanje tudi pri posameznih članih Partije. V stvari se je za temi teorijami skrivalo opuščanje Petletnega plana in glede na to tudi graditve socializma.*
Zatem je naglasil: »Partija je v letu 1947. zadala odločilen udarec vsem tem sovražnikom in je dosegla, da je planiranje poslalo sredstvo organiziranja in mobilizacije delovnih množic v borbi za zgraditev socializma, sistem evidence in kontrole pa orožje v borbi proti direktnemu in indirektnemu škodljivemu vplivu razrednega sovražnika v socialističnem sektorju našega gospodarstva. Zato je tudi bilo mogoče postavili v letu 19>i8. mnogo večje naloge in jih izvrševali.
Tov. Popovič je navedel dejstva o uspehih Partije v ostalih sektorjih, kakor so odkup žita, oskrbovanje rebivalstva, zadružništvo itd. Na oncu svojega govora ie dejal:
»Zmage, ki jih je dobila Partija nad sovražnikom socialistične izgraditve države v treh letih, so eden izmed osnovnih vzrokov, zakaj _ smo dosegli tolike uspehe, da smo že tri leta po osvoboditvi razvili tako široko ofenzivo na vsej fronti za zgraditev socializma. To je bilo mogoče predvsem zato ker je politična linija borbe proti razrednemu sovražniku v naših okoliščinah, ki jo le podal CK, pravilna, revolucionarna, marksistično-leninistčna linija, Partija pa v celoti sposobna. da se bori in zmaguje, ko se poslužuje te pravilne linije kot orožja v borbi. Toda to še ni vse. Vzrok in jamstvo naše zmage je tudi v tem, ker znata Politbiro našega CK in tov Tito osebno uresničevati to linijo v vsakdanjem delu ter pomagati nam povsod, kadar in kjer je potrebno. Oni pišefo z mojstrsko roko kakor v osvobodilni vojni tudi dalje v borbi za socializem najbolj slavne strani zgodovine naših narodov in naše P ar uje-* (Burno odobravanje.)
Tov. Vinko šumrada je govoril o razvoju in delu organov ljudske oblasti, lerajevnib in okrajnih ljudskih odborov v Sloveniji, o njihovih uspehih in slabosti. Posebno se ie bavil s potrebo večjega sodelovanja žen v organih ljudske oblasti
šem ljudstvu, nam je ▼ prvi vrsti pokazala narodnoosvobodilna vojna. Isto dokazuje tudi povojna doba obnove in izgraditve države. Ko govorimo o ustvarjajočih silah naših narodov, ne merano v ničemer primerjati nove Jugoslavije g staro državo, kjer so bile delovne množice vkovane v verige kapitalizma, kjer je bilo nemogoče, da bi prišli na površje talenti in sposobnosti delovnih ljudL Z ustvaritvijo resnične ljudske države In postavitvijo nalog za zgraditev socializma v naši đrža\ i so ustvarjenj vsj pogoji, da se razvije ustvarjajoča pobuda delovnih množic, ki bo v teku nadaljnje izgraditve nedvomno vse bolj in bolj naraščala in pospeševala proces izgraditve ter množila že samo s tem ljudsko bogastvo.
Zato ni prav ni? slučajno, da pri nas iz dneva v dan narašča število no-vatorjev, racionalizator jev. uda mikov, ker je to odsev naše stvarnosti, bitke za izvršitev plana, borbe za zgraditev socializma. Samo v letu 1947. so po nepopolnih podatkih predložili delavci, inženirji in tehni.rj okrog 50.000 malih in velikih novatorskih in raoio-nallzatorskiii predlogov, in kar je najpomembnejše, od teh predlogov je bilo sprejetih nad 75 %, öe bi se izračunala denarna vrednost sprejetih in izvedenih predlogov, bi dobili vsoto več sto milijonov dinarjev. Toda tu ne gre samo za denarni efekt. Med spre-jetlmi predlogi raclonallzatorjev in novatorjev je tudi mnogo stvari, ki smo jih morali prej uvažati iz inozemstva ln plačevati g tako nujno potrebnimi devizami.
Jasno Je, da bodo, v kolikor bo delo Partije kot celot« in vseh par.ljskih organizacij uspešnejše in vsestransko pri stalnem dviganju zavesti delovnih množic, uspehi pri izgraditvi naše države toliko večji in to iro večja bo armada novatorjev, udarnikov in ra-cionaltzatorjev. Tu je birokratizem eden največjih sovražnikov razvoja ustvarjajočih sil naiih ljudi. Dovoij je, če pregledamo pisma, ki jih dobiva organ naše Partije »Borba« da vidtmo, da Je še mnogo brezdušnega odnosa do predlogov novatorjev in racionali-zatorjev, do dodeljevanja udarniških nakaznic udarnikom. Ta pisma ksžejo po eni strani zaupanje najboljših ljudi iz proizvodnje v našo Partijo, po drugi strani pa slabo delo nekateilh partijskih in sindikalnih organizacij po podjetjih, ki gredo molče preko dejstva, da na izume delavcev dotičnoga podjetja nekateri uradi ne odgo. var ja jo leto dnj ln celo več.«
Ljudska fronta ni za nas noben začasen sporazum, temveč močna sila, s katero gradimo socializem
Govor tov. Petra Stamboliča
Mi smatramo vsako našo novo tovarno, vsako novo progo ne samo kot uspeh naše države, temveč tudi kot novo trdnjavo vse demokratične protiimperiailstične fronte
Govor tov. Veljka Vlahoviča
Razprava o referatih Centralnega komiteja KP Jugoslavije
Nato J« tov. Vlahovič govoril o Ustvarjajoči «Ul naših delovnih ljudi, ki jo dokazujejo v borbi za Izvršitev petletnega plana, ter je nadaljeval:
»Kako velika je ustvarjajoča sila In sposobnost naših ljudi za reševanje tudi najbolj zapletenih nalog, smo videli prav v teh nekaj dneh kongresa, ko so naši delavci v hidrocentrali na Mariborskem otoku montirali prvi elektro-agregat, Id ga naši ljudje po-prej niso še nikdar montirali, ln to hitreje in ceneje, kakor pa so to zahtevali inozemski strokovnjaki. O tem govori tudi dejstvo, da je te dni prišel lz naših tovarn prvi matocikel, izdelan v naši državi, ln prvo letalo nove domače konstrukcije. (Pio. «kanje.)
Z vztrajnim delom ln pravilno politiko partijskih organizacij bomo dosegli pri nadaljnjem delu nove ln še večje uspehe.« (Ploskanje.)
Ko je orisa! pomen posameznih primerov udarnikov, novatorjev In racio-nalizatorjev ln opozoril na to, de je še mnogo podedovanega nepravilnega pojmovanja, je dejal:
V	»Kritiki gotskega programa« Je Marx naglasil, da Ima socialistična družba, ki se je šele porodila lz drobovja kapitalistične družbe, v vsakem pogledu, v ekonomskem, moralnem in Intelektualnem, na sebi še svojstva stare družbe, iz katere je Izšla. Navade in pojmovanja v zavesti ljudi, prenešene iz kapitalistične družbe, se obvladajo v teku Izgraditve socializma, v borbi naprednih idej proti zaostalemu gledanju ln navadam.
V	zvezi s tem nam postane še bolj Jasno, kako velikega pomena je vzgojno delo v zvezi z izvajanjem nalog petletnega piana, kako velikega pomena je borba s pojmovanjem, ki je tuje socialistični graditvi, ln kolikega pomena je pospeševanje procesa prebujanja in razvijanja ustvarjajočih sil naših narodov.
Hkrati s tem. ko krepimo politično delo v množicah in delamo na stalnem dviganju zavesti delovnih mno-
žic, bomo morali tudi le nadalje kakor doslej, spremljati ekonomski navoj ostalih držav ljudske demokracije, v prvi vrsti Sovjetske zveze, in seznanjati naše narode z uspehi teh držav. Nas je naša Partija naučila, da se veselimo uspehov socialistične izgraditve v ZSSR, uspehov izgraditve v drugih državah ljudske demokracije. Prav v tem se zrcali naš Internaciona-lizem enako kakor se zrcali v dejstvu, da naši ljudje iščejo na zemljevidu mesta v kitajskih pokrajinah, kjer osvobaja kitajska narodnoosvobodilna armada, ali ko spremljajo herojsko jpopejo grške narodnoosvobodilne armade na Gramosu.
Po drugi strani pa smatramo vsako našo novo tovarno, vsako novo progo ne samo za uspeh naše države, marveč kot novo trdnjavo vse demokratične, prot Imperialistične fronte, pa čeprav ostale kompartije zaenkrat ne obja\ 1 jajo rezultatov uspešnega izvr. Sevanja petletnega plana, kakor se je to dogodilo te dm.
V zvezi s tem bi hotel povedati le še nekaj besed o resoluciji Informbiro ja, čeprav je bilo o tem že dovolj govora. V našem ljudstvu je pregovor: »Ne pada sneg, da pomori svet, marveč, da vsaka zver pokaže svoj sled!« (Ploskanje.) Tako se bo moral tudi ta sneg, ki je padel sredi poletja na našo Partijo, v soncu neizpobilnih dejstev raztopiti kakor vsak drugi sneg. (Ploskanje.) Toda že danes uidimo na tem snegu razne sledove ln ne bilo napačno, če bi Informbiro proučeval te sledove In po teh sledovih prišel do duplin, 1 z katerih prihajajo, ln da bi malo pogledal v te dupline. (Ploskanje.) Prepričan sem, da bi napravil s teni delavskemu gibanju uslugo. Kar se tiče nas, bodo na ln-formbirojskem snegu propadli samo oportunisti, razni antlpartijskl elementi ln morda kakšen dobronameren član Partije, ki ne pozna snežnega meteža. Naša Partija pa bo, ko se bo ta sneg stopil, še bolj svetla in čista. (Viharno ploskanje.)
Zunanja politika nove Jugoslavije je bila in je vzor dosledne obrambe naSe neodvisnosti in splošnega interesa miroljubnega in svobodoljubnega človeštva
Govor tov. dr. Aleša Beblerja
Tov. Aleš Bebler se je takoj v za-čeiiku svojega gov< ra dotaknil neosnovanih obtožb v resoluciji Informbiro ja, češ da vodi vodstvo KPJ v vprašanjih zunanje in notranje politike linijo, ki odstopa od marksizma-leninizma. Ko je ugotovil vso absurd nast teh obrezovalnih obtožb, kot največjo krivico, ki je bila kdaj koli storjena kaki komunistični partiji, je izvajal skle.p, da je »politika CK KPJ tako jasna in dosledna vse od tistega dne, ko mu je stopil na čelu tov. Tito, da se lahko samo v celoti smatra kot pravilna ali nepravilna, od začetka do kraja revolucionarna ali nacionslistič-na«r. Nato je nadaljeval. »Na tako postavljeno vprašanje so odgovorili in v srcih odgovarjajo tudi danes komunisti po vsem svetu, vsi svobodoljnbni narodi, in v prvi vrsti narodi ZSSR. vsi napredni ljudje našega in drngih kontinentov z ogromnimi sipatijami ln spoštovanjem do tov. Tita. do Partije. ki jo je on ustvaril, in do države, ki io je ta Partija dvignila v vrsto najbolj naprednih drža», do nove Jugoslavije. ker so videli in vidijo Titovo Jugoslavijo od njenega rojstva pa vse do danes v požrtvovalni borbi proti skupnim sovražniki m svobodoljubnega človeštva.« Zato pravi tov. Bebler, da je ta lastnost nove Jugoslavije prišla do polnega izraza v njeni zunanji politki. v reševaSju vseh vprašanj, ki jih postavlja pred njo mednarodno politično dogajanje.
Ugotavljajoč da je bila prva mednarodna pogodba, kt jo je sklenila Jugoslavija, pogodba o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju z ZSSR, podpisana še pred koncem vojne, je tov. Bebler dejal, da je to bil in je temeljni kamen naše zu-n8nje politike in da se je ta politika dosledno razvijala na tej solidni osnovi. Po drugi straui je nova Jugoslavija uživala vsestransko, zlaeti pa diplomatsko podporo ZSSR. To bratstvo in to prijateljsko sodelovanje z ZSSR je dokaz, da teži nova Jugoslavija za ustvaritvijo osnovnega naciona nega zunanjepolitičnega cilja — po čuvanju svoje neodvisnosti in ustvaritvi splošnih ciljev naprednega človeštva — čuvanju miru in varnosti na svetu. To je prišlo do izraza v več smereh.
Prvii. Jugoslavija je prednjačila
med državami ljud ke demokrac je v njihovem medsebojnem povezovanju.
Poseben trud je bi! v tein pogledu vložen v odnose do bratske Bolgarije ln Albanije.
Drugič. Jugoslavija je začela urejevati svoje odnose z nedemokratičnimi sosedi v duhu miroljubnosti. Medtem ko je na primer smelo nudila vso moralno - politično podporo onim silam • grškega naroda, ki se bore za miroljubne odnose z drugim, narodi in za demokracijo v_ svoji državi, je pokazala do vladajoče monarho-faši-etične klike vso odločnost in hladnokrvnost, ki je dostojna miroljubne države. Naši odnosi do Avstrije in Italije so se razvijali v znamenju načelne borbe za popravilo onih krivic, ki so b:le storjene našim narodom po
Ervi svetovni vojni, v znamenju bor-e za pravično rešitev naše nove državne meje. \ reševanju tega težkega in zelo važnega problema je Jugoslavija vedno dajala dovolj dokaza, kako zna upoštevati koristi demokratičnih sil v teh državah, kar je bil nedvomno dokaz miemacionalistične doslednosti naše zunanje politike.
Tretjič. Jugoslavija je aktivno sodelovala z ZSSR pri krepitvi miru in demokracije v svetu. V najbolj perečem vprašanju ureditve povojnega sveta, v vprašanju Nemčije, je Jugoslavija zavzemala m aktivno branila isto stališče, kakor eo ga branili ZSSR in države ljudske demokracije, s čemer je pokazala svoje zaupanje v pomoč ZSSR in ljudskih demokracij ter svojo vero v možnost demokratičnega prepoioda nemškega naroda v sedanjih pogojih. Prav tako se je Jugoslavija na splošnem mednarodnem načrtu aktivno borila za načela Združenih narodov in za njihovo izvajanje, zavzemajoč se za to, da bi organizacija Združenih narodov dejansko služila ciljem, zaradi katerih je bila ustanovljena, ne pa onim-imperialističnim klikam, ki so tolikokrat prkazale, da žele napraviti iz Združenih narodov svoje orodje. Treba se je samo spomniti razprav o pobeglih kvislingoveih. vojnih zločincih, vojnem hujskanju, des nformaciji, omejitvi oboroževanja in prepovedi atomskega orožja, o Francovem režimu v Španiji, o navzočnosti tujih čet v zavezniških in drugih državah, o vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, o Grčiji itd., itd. V vseh teh diskusijah je bila Jugoslavija najod-iočnejši in najdoslednejši pobornik miroljubnega stališča Sovjetske zveze, najzvestejši pomočnik syojetske delegacije. Ni niti enega edinega vprašanja, v katerem bi bila Jugoslavija pod pritiskom imperialistov odstopila od demokratičnega stališča, določene-ga v soglasju z delegacijo Sovjetske zveze. »Zahodni delegati so nas čestokrat javno napadali in se nam posmehovali. češ. da smo »sateliti ZSSR« da že v naprej vedo, kako bomo glasovali. kadar je glasovala ZSSR. Odgovarjali smo jim. da je znano, kako bo glasovala ZSSR. tudi že prej. pred-no je glasovala, ker so demokratične države vest Združenih narodov, a tisti, ki greši, lahko že v naprej ve. kaj mu bo ta vest dejala,« je končal tovariš Bebler.
»Četrtič. Jugoslavija nudi _ moral-no-politično podporo delavskim, demokratičnim in narodno osvobodilnim gibanjem. Tu je tov. Bebler naglasil, da so naše množične organizacije pod vodstvom Komunistične rartije aktivno sodelovale v odgo-arjajočih mednarodnih federacijah kjer so se dosledno zavzemale za njihovo demokratično in revolucio narno politično linijo. Konkretno jt navedel zavzemanje jugoslovanske delegacije pred Združenimi narod za sodelovanje Svetovne sindikalne federacije, nadalje moralno-politično podporo demokratični Grčiji, aktivno borbo proti uporabi tako imenovane Trumanove »doktrine« in Marshallovega načrta, naše stališče v pogledu narodnoosvobodilnega gibanja kolonialnih in odvisnih držav itd., itd Z eno besedo, tovariši, je dejal tov. 3ebler, zunanja politika nove Jugoslavije je bila in je zgled doslednosti in splošnega zanimanja miroljubnega človeštva. (Burno ploskanje.) Ta znnanja politika je bila kronana s popolnim uspehom. Naša politična neodvisnost od imperialistov je popolna in naše sodelovanje pri kre-nitvi miru in demokracije v svetu je maksimalno. Vse to je odraz naše 'judske revolucije, izvršene pod vodnom CK KPJ s tov. Titom na čelu Namesto stare, odvisne, od imperia
listov na rokah in nogah zvezane kraljevine Jugoslavije se je pojavila
na svetovni areni nova, neodvisna, protiimperialistična država, činitelj miru, svobode in napredka — Titova Jugoslavija,« je izjavil ob viharnem ploskanju in navdušenem odo bravanju vseh delegatov tov. Bebler. Opozarjajoč na ogromne simpatije vseh demokratičnih in svobodoljubnih narodov in množic širom vsega sveta do nove Jugoslavije z ene, in na mržnjo imperialističnega zahoda z druge strani, je tov.. Bebler končal svoj govor:
»Takšna je, tovariši, dejansko Jugoslavija na mednarodni areni bila. je in taka bo tudi v bodoče. Ne bo
se spremenila zaradi tega, ker je dala resolucija Informbiroja o njej povsem napačno slika, kjer je vse postavljeno na glavo.
Naj zato vedo na eni strani ZSSR. države ljudske demokracije in vsi demokrati širom sveta, da nas ničesar ne bo prisililo, da bi se jim izneverili.
Po drugi strani pa naj vedo imperialisti, v kolikor goje bilo kakšne luzije glede Jugoslavije, da ni tega zlata na svetu, za katero bi se mogla kupiti Titova Jugoslavija!« (Delegati o se dvignili s sedežev in navdušeno vzklikali: Tito, Tito, heroj Tito!)
V borbi proti ostankom reakcionarnih in kontrarevolucionarnih elementov
Govor tov. Svetislava Stefanoviča
Tov- Svetislav Stefanovič je v svojem govoru poudaril velike uspehe, ki so jih dosegli organi OZN*e in Uprave državne varnosti v borbi proti ostankom reakcionarnih in kotrarevolucio-narnih elementov s tem. da so uničili vse banditske oborožene edinice- V zaključnem delu svojega govora ie dejal:
»Ko so oborožene formacije kontrarevolucije v notranjosti države unite* ne, ko so reakcionarna vodstva političnih strank uvidela, da z notranjimi silami v državi ne morejo izvojevati zmage, se obračajo za pomoč na reakcionarno emigracijo v tujini in na reakcionarne kroge imperialističnih držav. Evo, nekoliko primerov:
Dragollub Jovanovič se je povezal z zločincem in izdajalcem naših narodov Vlatkom Mačkom in funkcionarjem v vrhovnt komandi Draže Mihailoviča, Jovom Jovanovičem, ki je prav tako v emigraciji. Povezal se je z agenti angleške obveščevalske službe v Beogradu in po njihovih navodilih zbiral sovražno razpoložene elemente proti ljudski oblasti ter poskušal razbiti Ljudi sko fronto od znotraj z ustvarjanjem opozicije pod imenom »Seljački blok« s ciljem, da bi razbil enotnost delavcev in kmetov. Hkrati je organiziral ilegalne krožke, v katerih so klevetali in sovražno nastopali proti obstoječemu redu v državi, v katerih so obrekovali Sovjetsko zvezo. Jovanovič je ilegalno razmnoževal in razširjal po državi in v inozemstvu ruzne publikacije sovražne in obrekovalne vsebine proti FLRJ- Hkrati se je povezal s špijon-sko diverzantsko skupino Nagodeta-
Miša Triiunovič, šef radikalne stran* ke, se je povezal z ameriškim špijonom Pribanofom, zbiral podatke in dajal špijonska poročila o stanju v državi in razpoloženju ljudstva z namero, da bi pri ameriških imperialistih ustvaril prepričanje o možnosti in potrebi tuje intervencije.
Tomo Jančikovič, bivši član ožjega vodstva HSS, se je povezal z agenti tuje obveščevalne službe, delal po njihovih navodilih proti koristim FLRJ, dajal lažna in obrekovalna poročila in obvestila, se povezal z ilegalno študentsko organizacijo ter ji dajal navodila za protiljudsko delavnost- Poleg Tome Jančikoviča so se še nekateri ljudje iz ožjega vodstva HSS postavili pod vodstvo tujih agentur, a v navodi* hi, ki so ga dobili od Mačka, stoji, da ni treba stranke prijaviti oblastem, da naj delajo ilegalno in da naj se v vsem naslanjajo na Angleže in Američane, upoštevajoč, da bi kakršno koli priznanje pomena ZSSR lahko škodilo odnosom HSS z Američani.
Spijonsko-teroristična skupina uglednih članov bivše Jugoslovanske nacio* nalne stranke in Slovenske ljudske stranke (Nagode, Snoj, Furlan) le odgovarjala pred ljudskim sodiščem zaradi povezave s tujimi špijonskimi centri. katerim so dostavljali poročila o političnem, vojaškem, gospodarskem in splošnem položaju v državi, v katerih so slikali, da je v državi teror, nasilje in brezpravnost ter podpihovali na oboroženo intervencijo tujih sil proti naši državi. Ta skupina je prav tako aktivno sodelovala pri vtihotapljanju oboroženih banditov in vojnih zločin* cev.
Obveščevalne službe imperialističnih držav ter njihovi špijonski in diverzantski centri posvečajo posebno pozornost našemu petletnemu planu in socialistični izgraditvi. V tej smeri razvijajo veliko aktivnost prizadevajoč si, da bi prišli do naših načrtov kapitalne izgraditve, investicij, vrste in zmoglji* vosti proizvodnje, do novih izumov itd. Razume se. da je njihova aktivnost v prvi vrsti usmerjena na sabotažo naših proizvodnih planov in nalog, na demoralizacijo našega vodilnega in tehničnega kadra v ministrstvih in direkcijah, trdeč, da so naši plani nerealni in da ne moremo zgraditi socializma zaradi ekonomske in tehnične zaostalosti naše države- Zlasti pa je njihovo špijonsko škodljivsko delo Usmerjeno na industrijo, zlasti težko.
Preiska\-a glede gestapovsko--špijon-sko-diverzantske skupine Diehl Oswaid to najbolj jasno kaže.
Pri takem stanju stvari se je znašla naša služba državne varnosti pred ogromnimi nalogami v borbi proti tuji obveščevalni službi in špijonaži- V tem sektorju dela smo imeli mnogo uspehov, kar je znano iz raznih procesov, ki so bili v naši državi.
Tovariši in tovarišice! Naša državna varnost je mogla izpolnjevati svoje naloge v borbi proti reakciji, kontra• revoluciji in razrednemu sovražniku v prvi vrsti zaradi tega, ker jo le pravilno vodila naša Partija in zaradi tega, ker sta kader naše državne varnosti vzgojila naš CK in tov. Tito. (Vihamo in dolgotrajno ploskanje). da brezmejno ljubi svol narod in našo socialistično domovino FLRJ. da iz dna duše sovraži razrednega sovražnika in vse ostale sovražnike, ki na--padajo velike pridobitve narodno osvobodilne borbe, da brezmejno ljubi veli-
ko Sovjetsko zvezo in da se na slavnih borbenih tradicijah in izkušnjah sovjetske državne varnosti uči, kako se morajo čuvati pridobitve revolucije in braniti socializem. (Dolgotrajno in vi* harno ploskanje-)
V sedanjem položaju, ki ga je ustvarila resolucija Informbiroja, žele reakcionarji in potiliudski elementi, da bi prišlo pri nas do razcepa in zadovoljno si drgnejo roke, upajoč, da bodo lahko v kalnem kaj vlovili■ Toda tudi tokrat se bodo kruto prevarili. V zvezi s tem pa ie danes potrebno boli ko kdaj koli, da so vsi člani Komunistične natije, vsi frontovci. vsi pošteni držav» liani naše države čim bolj enotni, čim bolj budni do vseh teh sovražnikov, da jih odkrivajo, razkrinkavalo in onemogočajo v njihovem razbijalnem in sovažnem dela.
Generali, oficirji in vojaški uradniki Uprave državne varnosti obljubljajo kongresu, našemu CK, našemu učitelju in voditelju tov. Titu, da bodo kakor doslej tudi v bodoče,
uspehom izvedena v naši državi. Takoj po osvoboditvi je okrog 5000 gospodarstev siromašnih in srednjih kmetov iz Hercegovine dobilo zemljo v Vojvodinii a dokajšnje število je dobilo zemljo v sami Hercegovini. Z uredbo o obvezni mobilizaciji vprežne živine je bilo pomagano siromašnemu kmetu, da je lahko obdelal svojo zemljo, po drugi strani pa onemogočeno kapitalističnim elementom na vasi, da bi izkoriščali malega in srednjega kmeta. Ogromna je bila pomoč naše Partije in ljudskih oblasti tudi pri obnovi porušenih vasi, tako da je bilo pri nas v Hercegovini zgrajenih in obnou-Ijenih doslej okrog 10.000 hiš, razdeljenih nad 30.000 glav drobne živine in znatno število velike živine ter še mnogo drugih potrebščin. Vse to je dobil v glavnem siromašen kmet, ki se je s tem čvrsto povezal z riašo Partijo in z našo ljudsko oblastjo.<
Nato je obrazložil izkušnje iz borbe z vaško buržoazijo v svojem kraju ter je dejal:
»Poleg navedenih ukrepov za zatiranje in omejevanje kapitalističnih elementov na vasi je Partija uspešno rešila tudi vprašanje davka in obveznega odkupa raznih pridelkov. Davek na dohodek se je ugotavljal po novem načinu z izračunavanjem dejanskega dohodka na vaških konferencah, pri čemer siromašni kmet nikomur ni dopuščal, da bi kar koli prikril. Na osnovi tako izračunanega dohodka so se odrejale stopnje, ki so zadele prav tistega. ki ga je bilo treba zadeti, to je vaškega bogataša. Te stopnje niso bile proporč-ne, marveč progresivne, in so omogočale. da se izvzame po zakoniti poti del akumulacije od kulakov in bogatih kmetov v proračun, odkoder gredo za splošne potrebe v socialistični izgraditvi naše države. Vse te uspehe naše Partije in naših ljudskih oblasti je bilo mogoče doseči zato, ker je bila politika naše
čvrsto, neomahljivo, z vsemi silami, Partije na vasi zasnovana in do jene žaleč ne truda, näporov in žrtev, dra prežeta - po načelih znanosti budno na straži ter bodo čuvali pred marksizma-leninizma ter $e je pra-napadi sovražnika pridobitve narod- vilno uporabljala po naših konkretno ' osvobodilne borbe, neodvisnost nih in speifičnih pogojih. Nikdar ni-naše socialistične domovine in iz- smo prikrivali ali pomirjevali razgraditev socializma v naši državi.t redne borbe na naši vasi, niti nismo (Dolgo ploskanje in odobravanje.) kdaj koli verjeli, da hi bilo možno
Tov. Dušan Gri, delegat partijske organizacije okraja Stolac, je govoril o politiki Partije na vasi ter dejal med drugim:
»Mi smo, tovariši, žive priče izvajan fa in uspehov vseh teh ukrepov naše Partije. Navedel bom v prvi vrsti agrarno reformo, ki je bila z
mirno vraščanje iz kapitalizma v socializem, marveč smo baš nasprotno to borbo vsiljevali in jo vodili z vsemi temi ukrepi v korist delovnega kmeta, v borbi za krepitev zadružništva, v stalni borbi proti vaškim špekulantom in raznim drugim kapitalističnim elementom.
Krepitev državnega gospodarskega sektorja pomeni zaščito malega in srednjega kmeta ter obrtnikov pred izkoriščanjem
Govor tov. Duška Brkiča
Tov. Duško Brkič se je v svojem govoru dotaknil nekaterih trditev resolucije Informbiroja o krepitvi kapitalističnih elementov v mestu in na vasi ter na zanikanje pomena ln značaja našega državnega gospodarskega sektorja. Obšim0 je govoril o gospodarstvu v L.R Hrvatski.
»Na Hrvatskem so bile v dobd stare Jugoslavije vse glavne gospodarske panoge v rokah tujega kapitala. Od skupnega investiranega kapitala v industriji Hrvatske je bil tuji kapital zastopan v naslednjem razmerju: v Industriji cementa z 90 %, v kemični industriji z 80 %, v tekstilni s 60 %, v usnjarski s 50 %, v kovinski s 45 %, v lesni s 40 % itd., tako da je bilo od skupnega investiranega kapitala Ua HrvatsKem nad 50 % tujega kat. pitala.
Kot uspeh naše štiriletne borbe je bil med drugim spremenjen tudi značaj našega gospodarstva. Naš državni sektor je izviral v začetku jz zaplembe premoženja ljudskih sovražnikov in vojnih bogatašev in ta zaplemba je Imela revolucionarni značaj in razredno ozadje. S prvo nacionalizacijo
6.	decembra 1946 je bilo zaseženo 95, z drugo 28. aprila 1948. pa 22 industrijskih podjetij republiškega značaja. Tej številki je treba doaati še 11 Indusrijskih podjetij v Istri. Lokalna industrija je imela na Hrvatskem lani v svojih rokah 663 podjetij, z drugo nacionalizacijo se je povečala Se za 495 podjetij, tako da obsega danes 1158 podjetij.
Na ta način je bil s temi ukrepi privatni sektor industrije v vsej državi, pa tudi v naši republiki, ukinjen in likvidiran. (Ploskanje.) Z ustvaritvijo močnega državnega, po svoji vsebini sociaii-tičnega sektorja gospodarstva, ln z razvijanjem zadružnega sektorja so ustvarjeni osnovni in glavni pogoji za plansko gospodarstvo. Medtem, ko so leta 1939. znašale skupne investicije na Hrvatskem 3.8 mi.ljarde din, predvideva zvezni plan v letu 1951. skupno 17.8 milijarde din. Za izvedbo republiškega petletnega plana so predvidene investicije 25 ml.ijard 475 milijonov dinarjev v naši republiki. Investicijski kreci.i, ki so blU izdani samo lani za Istro, so znašali skupno 800 milijonov dinarjev.«
Tov. Brkič je nato navedel podatke, ki kažejo, da je bila po osvoboditvi Izvršena nacionalizacija vseh ladij nad 50 ton, da so danes v državnih rokah vse ladjedelnice, da je bilo v sektorju ribarstva konfisciranih 20, a nacionaliziranih 14 ribiških podjetij, da so vsi rudniki na Hrvatskem v državnih rokah. Po osvoboditvi je bilo zaradi kolaboracije z okupatorjem in njegovim hlapcem zaplenjeno 20 podjetij lesne industrije. Nacionalizacija leta 1946. je obsegala 8 podjetij a leta 1948. je bilo nacionaliziranih še 15 podjetij lesne industrije, katerih
vrednost letne proizvodnje Je zdaj v stalnem naraščanju. Kar se tiče strukture lastništva gozdov na Hrvatskem, je slika danes naslednnja: državni gozdovi obsega 78.2 %, privatni (kmečki) pa 21.8 %. Nadalje je bilo na Hrvatskem po osvoboditvi zaplenjenih 45 a nacionaliziranih 25 gradbenih podjetij.
Tov. Duško Brkič se je zadržal tudi na n*ašem finančnem in bančnem sistemu. Med drugim je navedel, da je bila davčna obremenitev leta 1947. takšna, da je glavno davčno breme padlo na bogate kmete. Od skupnega števila davčnih obveznikov v LR Hrvatski plača 74.9 % kmetov samo
17.8	% od skupne vsote dohodnine, medtem ko plača 25.1 % bogatejših kmetov 82..2 % od skupne dohodnine. Važno je naglasiti, da je 17.293 davčnih obveznikov — sirom« Snih kmetov popolnoma oproščenih plačila davka.
Nato je govoril o državni akumulaciji, njenem značaju in podčrtal njeno stalno naraščanje. Za tem je obravnaval trgovski sektor in navajal številke, lz katerih je razvidna brzino, procesa vpadanja in likvidacije zasebne trgovine. Konec maja 1945 je bilo na Hrvatskem nekaj nad 12.000 zasebnih trgovskih obratov, novembra
1947.	še 6500, januarja 1948. leta 5600, marca 1948. leta 3000, konec junija 1948. .pa ni več niti enega zasebnega trgovskega podjetja.«
Na koncu je tov. Brkič govoril o kmetijstvu:
»Stanje kmetijstva pred vojno najbolj ilustil.-ojo naslednje številke: po predvojnih podatkih je bilo na Hrvatskem okrog 170.000 železnih in nad 100.000 lesenih plugov. To Jo predstavljalo zares žalostno sliko stanja v našem kmetijstvu. V razmerah, kakršne so bile pred vojna, bi bilo potrebno še nad 100 let, da bi Jesene pluge zamenjaj z železnimi. Po osvo-boditvi pa Je stanje v kmetijstvu nagla napredovalo. V letih 1945., 1946. in 1947. je bilo razdeljenih v Lit rfr. vatski 32.000 železnih plugov, 4620 bran, 1462 sejalnih strojev, 1060 sa-moveznih strojev, 2260 reporeznic, L990 sekainih strojev, 45.000 ton umetnin gnojil Itd. Važno vlogo v pospeševanju in preobrazbi kmetijstva Imajo kmetijske zadruge. V LR Hr vatski jih je 1723 z 2940 prodajalnami. Kmečkih obdelovalnih zadrug je 238.
Podporo državnega gospodarskega sektorja zadružništvu v LR Hrvatski najbolj kažejo naslednja dejstva: lune Jjskim in kmetijsko-obdelovalnim zadrugam je' bilo dodeljenih kratk.v-ročnlh in dolgoročnih kreditov samo v letih 1945. in 19c6. v znesku 1 milijarda 450 milijonov čliarjev. Drugim kmetom je bilo dano 250 milijonov din posojila, v glavnem demobiliziranim borcem za obnovo hiš ln gospodarstev.
Glede na to, da Je privatni sektor pri nas še dokaj močan, vodima računa o tem, kateri njegov del je špekulantski in izkoriščevalski ter kateri dclovr.i Medtem ko podvzemamo in bomo podvzemall proti prvemu co lo vrsto ukrepov, se drugi del (siromašni ln srednji kmetje) vedno bolj povezujejo in sodelujejo s splošno-državnlm delom gospodarstva. Krepitev državnega gospodarskega sektor-ja predstavlja In obeležuje zašil-o malih in srednjih kmetov ter obrtnikov pred izkoriščanjem.«
Govoreč o pomenu prehoda na plansko gospodarstvo, je podčrtaj uspeha pri Izvajanju plansk.h nalog v prvem letu petletke in v prvem polletju letošnjega leta. Nato je nadaljeval:
»Po zaslugi narodnoosvobodilne borbo l.i uspehov v povojni dobi, gredo naši narodi s krepkim korakom naprej. Pod vodstvom tov. Tita bom > izvojevan nove zmage v graditvi so-oloaUzma v naši državi la ustva. 1J svojo lepšo ln srečnejšo bodočnost. (Ploskanje.)
Tov. Dominik Klančnik je govoril o ogromnih n&porvh rudarjev rudnika lignite Velenje, ki eo takoj po osvoboditvi obnovili svoj rudnik. Rudarj1, od katerih jih je 60 % sodelovalo v borbi proti okupatorju, so obnovili rudnik v 7 mesecih in spomladi leta 1947. so že začeli kopati premog. Leta 1947. so odprli nov rov. Rudnik Velenje ima poleg tega, da Izvršuj« «voj« dnevne naloge, perspektivo, da postane eden največjih rudn-kov lignita v Jugostevijl.. V rudniku Je bddo zgrajenih 7 stanovanjskih poslopij za rudarje ln v 4 mesecih s prostovoljnim delom dvorana za 1200 ljudi. Partijska organizacija je bila pobudnik soc allstičnega tekmovanja, ki je dalo doslej 74' udarnikov, izmed katar «h nosi ta časten naslov troje že osmič. V čast V. kongresu KPJ se Je delovni kolektiv rudnika Velenje zavezal, da bo znižal proizvodne stroške za 15 %, organiziral do kongresa 6 delovnih brigad, a Jih je že sedaj organiziral 8.
0 škodljivem in saboterskem delu Žujovića
Govor tov. Dobri voj a Radosavljeviča
buržoaznih ekono-
Nato je dobil besedo tov. Dobrivoje Radosavljevič. Najprvo se je dotaknil vprašanja zgraditve socialistične eko* nomike v FLRJ. Ko ie poudaril, kako velikega pomena je to. da je oblast v naši državi v rokah delovnega ljudstva. je tov. Radosavljevič nadaljeval:
»Zavzetje odločilnih ekonomskih pozicij, z obstoječo zmogljivostjo še ne bi pomenilo nič brez odločnega kurza za krepitev socialistične ekonomike. Vidimo pa, da ie naš CK prav tako tudi ravnal in dal izdelati petletni plan, s katerim se ravno zagotavlja nagla krepitev socialistične ekonomike•«
Tov. Radosavljevič se je nato dotaknil škodljivskega dela Zujoviča in Hebranga ter dejal:
»Prvič, pri sestavi proračuna je Zu* jovič stalno naglašal, da so investicije previsoke, napihnjene in da se ne morejo izvesti in da je zaradi tega tudi ves proračun previsok in nerealen. Tu se kaže jasna tendenca podcenjevanja naših sil in gospodarskih možnosti ter onemogočanje krepitve in razširjenja socialističnega sektorja-
Drugič, njegovo upiranje, da bi se uvedel davek na promet, ta glavni vir socialistične akumulacije. Ko mu to ni uspelo, sta on in Hebrang računsko dokazovala, da davek na promet v letu 1947. ne more biti večji kakor 13 milijard. Tega računa se je držal vse leto 1947. ter sejal dvom in nevero, kjer koli le mogel, dokler ga ni stvarnost na koncu demantirala, ko ie bil davek na promet dosežen v trojnem 1znosil.
Zanimivo le. da je Zulovič svoje »teorije« in nevero podkrepljeval s
trditvami raznih 'mistov-
Tretjič, Zulovičevo gledanje na davek in dohodek poljedelcev je bilo takšno, da davka poljedelcev ni treba vpletati v ostale gospodarske ukrepe, to je kot sredstvo naše razredne politike na vasi. marveč da je treba gledati nanj kot na sredstvo zagotovitve proračunskih dohodkov zq_ re» publike in ljudske odbore, iz tega pojmovanja je izviralo pomanjkanje nujne koordinacije v akcijah odkura, politike cen, trgovine na vasi in odmere davka. On ni izdgj nikdkih resnih ekrepov za organizacijo enotnega vodstva te izredno važne akcije za plačilo davka na dohodek kot enega izmed sredstev naše razredne politike na vasi. Ni bila izdelana enotna metoda za odmero in plačilo davka. Šele, ko le odmera in izterjevanje davka 'zaradi te neorganizaciie povzročilo večje število napak, se ie začeto na intervencijo Partije in organov Kontrolne komisije te napake popravljati in le bila v osnovi izvedena pravilna politika obdavčevanja-
Četrtič, s kreditnim planom in pri njegovem izvajanju se je odkrilo škod» Uh’stvo nanram zadrugam in lokalnemu gospodarstvu. On le smatral, da dajanje velikih kreditov zadrugam ni z ničemer gagotovlirno. Zadruge še niso nns'ovnn sposobne, da M mogle Okoristiti velike bredite. Veliki krediti 'o bili riziko za *>onke. ker niso z ničemer zavarovani- TV>	da
' Hnkratskih formalnosti kreditiranja tmcnice, hhnteke na zadružno imovino in podobno), kar je plašilo zadruž»
Razprava o referatih CK KPJ
nike, a kreditiranje zadrug je prikazalo kot staro bankarsko klasiranje sredstev zaradi zaslužka, a ne zaradi pomoči države zadrugam, zaradi preobrazbe kmetijstva, značilno je, da so zadruge kljub vsem težavam vse bolj izkoriščale kredit. Tako je konec leta
1946.	znašal izkoriščeni kredit 12 mi* lijarde din, konec leta 1947. 994 milijonov. a 30. junija 1948 5-034 milijarde din poleg določenega kredita za zadružne domove v znesku 2-5 milijarde. Te številke najbolj kažejo, kako neupravičena, a hkrati škodljiva je bila nevera v sposobnost naših zadrug-
Petič, v organizaciji funkcioniranja finančne službe je odklanjal vsako po* budo republik in se skrbno izogibal temu, da bi se bolj naslonil na republike, posebno pa na ljudske odbore-Po njegovi zamisli bi morali biti glavni izvajalci finančne politike: revizijsko kontrolna služba, enotno centra* listično organizirana od zgoraj navzdol ter banke, ki bi morale biti izključno v zveznih rokah. Žujovič se je odločno branil, da bi se organizirala revizijska služba z decentraliziranim aparatom pri adminlstrativno-operativ* nih voditeljih in republikah, zlasti pa se le branil ustanovitvi komunalnih in zadružnih bank, trdeč, da lokalne banke niso potrebne, ker razbijajo enotni sistem kreditnih ustanov.
Šestič, značilen je Žujovičev odnos do družbenih organizacij, kjer je vztrajno sabotiral sklep CK, da se Enotnim sindikatom da podpora za kulturno-prosvetno delo v znesku 400 milijonov, in ker je v politiki obdav* čenja družbene organizaciji izenačil s privatniki, tako da so bile družbene organizacije (kakor so Ljudska fronta, Ljudska mladina itd-), ki so imela nekatera gospodarska podjetja, obdavčena
ne z davkom na dohodek, tako da niso imele skoraj nobenih koristi od teh podjetij in je s tem onemogočal pravilno finančno poslovanje družbenih organizacij.
Sedmič, Zujovič se je prav tako upi* ral in nikakor ni hotel sprejeti predlogov LR Hrvatske in Sloyenije, da se vrne posojila AVNOJ-a iz leta 1943■ in SNOS-a iz leta 1941., čeprav je na obveznicah tega posojila s podpisom predsedstva AVNOJ-a podana obveznost, da se bo posojilo vrnilo, in če* prav so bili predvojni dolgovi stare Jugoslavije že komentirani-
Te različne škodljivske teorije iri to škodljivsko delo v tpko važnih resorih je imelo za cilj. da kompromitira gospodarsko politiko, čeprav se je Žujovič
v	besedah s to politiko strinjal, in to v dobi, ko se je glavna bitka razvijala vse bolj na gospodarskem področju in le bil izid te bitke usoden za nadaljnji razvoj naše države. Vse njihovo škod,-Ijivsko delo jim ni vselej uspevalo, vsaj ne v glavnih vprašanjih, ker so bili njihovi škodljivi ukrepi odkriti in onemogočeni, bodisi z odporom od spodaj od partijskih organizacij, bodisi z vpogledom drugih organov oblasti, kot so Kontrolna komisija, Gospodarski svet itd- Z odkritjem njihovega škod-Ijivskega dela in z njihovo odstranitvijo so bili razbiti vsi poskusi onemogočanja razvoja naše države v gradit*
vi	socializma in naša naloga je, da čim prej ustvarimo tiste naloge v razvoju naše socialistične ekonomike, ki jih je postavil tov. Kidrič v referatu, razbijajoč vse škodljivske teorije He-branga in Zujoviča in dosledno izvajajoč marksističnodeninistično vzgojo naših gospodarskih kadrov. (Viharno in dolgotrajno odobravanje.)
Govor tov. Franca Leskoška
Predsedujoči tov. Vlado Popovič je dal nato besedo tov. Francu Leskošku. M so ga navzoči pozdravili z burnim ploskanjem.
Tovariši delegati! V drugem letu našega petletnega plana se je naša industrija precej razširila, njena nadaljnja izgradnja n razširjenje pa ne zahtevata samo vztrajnosti in boljšega izkoriščanja planskega razdeljevanja delavskih kadrov, ampak tudi njihovo povečanje, pravilno dviganje, izobraževanje in spoznavanje moderne tehnike. Neizpodbitno je dejstvo, da se pravilnemu dviganju novih delavskih kadrov ni posveča, lo dovolj pozornosti, ki jo v sedanjem trenutku naše socialistične industrije zahtevajo. Vse nedostatke, ki se pojavljajo pri dviganju novih delavskih kadrov, je treba hitro odstraniti. Odpravljanje nedostatkov in dviganje novih delavskih kadrov smo pričeli izvajati s tečaji za izučene delavce, pri čemer pa se pojavlja nedostatek v nezadostni organizacijski pripravi glede priliva, sprejema in izbire nelcvalificirane delovne sile. Plan mora omogočiti, da bodo delali na novo sprejeti nekvalificirani delavci najprej na manj važnih mestih, da bi bilo mogoče jasneje spoznati slabe in dobre strani vsakega posameznika in da bi delavci sami lahko našli delo, ki najbolj ustreza njihovim sposobnostim.
Pri izbiranju kadrov za tečaje izučenih delavcev morajo imeti partijske organizacije glavno vlogo. Po opravljeni izbiri in pismeni obvezi glede rednega obiskovanja tečaja je treba postaviti delavce k strojem v
zorstvom strokovnega delavca. Na ta način bi koristili proizvodnji že od prvih dni, s svojim teoretičnim znanjem pa bi izpopolnili svoje strokovno znanje v samem procesu proizvodnje. Najboljša metoda je, učiti delavce v samem procesu proizvodnje po izbiri delavcev, ki naj zavzamejo nova delovna mesta. Zato je treba dodeliti najboljše strokovne mojstre. Odnos strokovnih mojstrov glede na število novih delavcev mora biti različen v raznih panogah industrije odnosno gospodarstva.
Nato je tov. Leskošek poudaril potrebo združevanja praktičnega pouka s teoretičnim in potrebo, da se delavci tudi po končanih tečajih še nadalje izpopolnjujejo v strokovnem in teoretičnem znanju. Tudi disciplino, ki je važen činitelj uspeha, je treba negovati z dviganjem ideološko-politične ravni naših delavcev. Tov. Leskošek je nadalje govoril o tem, da so mnoga podjetja zanemarila sistematično dviganje kadrov, in pripomnil, da mnogi naši činitelji ne posvečajo vprašanju kadrov dovolj pozornosti, misleč, da je prvenstvene važnosti samo proizvodnja. Tov. Leskošek pravi:
Partijska organizacija ni storila dovolj za široko mobilizacijo obstoječih strokovnih kadrov pri izuče-vanju novih delavcev, zlasti na strokovnem področju, pa tudi ne glede široke popularizacije moderne t eh-nike. Pri praktičnem pouku je treba pospeševati tudi tekmovanje med strokovnimi mojstri, tiste mojstre pa, ki uspejo s tem, da izpolnjujejo nor. me vsi delavci, je treba nagrajevati in jih proglaševati tudi za udarnike,
"o
proizvodnji, po določenem času pa I kar je nedostatek naše uredbe jim omogočiti, da delajo pod nad- I udarnikih, ki tega ni določila.
Poročilo predsedstva kongresa o klevetniškem pisanju „Pravde
••
Po odmoru je predsedujoči tov. Blago je Neškovič sporočil kongresu:
»V imenu predsedstva kongresa moram sporočiti naslednje: radio Mos kva je v svoji jutranji oddaji dne 25. julija poročal, da je »Pravda« objavila poročilo svojega beograjskega dopisnika, v katerem je med drugim rečeno:
1.	da se je kongres KPJ pripravljal In da ga vodijo pod terorjem vodilne skupine KPJ (v dvorani je nastalo mrmranje in zgražanje);
2.	da so bile v zvezi s tem številne
aretacije zlasti v Makedoniji in Srbiji vseh tistih, ki so nastopili v obrambo revolucionarnih marksistično-leni-nističnih načel proti nacionalizmu vodilne skupine (v dvorani so se slišali med delegati ogorčeni protesti.)
3.	da se voditelji sedanje KPJ ne opirajo na prepričevalnost svojih ar' gumentov, ampak na silo orožja in da ima »široko uporaba terorističnih metod jugoslovanskih voditeljev določen namen, zastrašiti partijsko množico in prisiliti delegate kongresa, da glasujejo za vse, kar jim bo dikta-
torsko vodstvo diktiralo« (v dvorani viharno ogorčenje in protesti);
»da ta sistem terorja in represalij, ki jih vršijo, kakor je rečeno v »Pravdi«, Rankovičevi »janičarji«, kaže, da je vodilni vrh KPJ stopil na pot uporabljanja fašističnih metod, podobno kakor Doriot in Mussolini (viharno ogorčenje in protesti). Takšnih in podobnih obrekovanj je poln omenjeni dopis. Objava takšnih in podobnih poročil kaže, da naši brez-načelni kritiki skušajo, ko je propadel poizkus, da bi z najrazličnejšimi neresnicami razbili enotnost naše Partije, zdaj z novimi obrekovanji upravičiti ta svoj neuspeh. (Hrup, protesti in ogorčenje. Vsi delegati so vstali, ploskali in skandirali: »Tito, Tito!« in »Heroj Tito!«)
Doslej so »Pravda« in drugi moskovski listi objavljali klevetniško pisanje komunističnega tiska iz drugih dežel. Zdaj pa si, kakor kaže. Pravda« sama izmišlja takšne strahovite stvari, kakršnih si doslej ni nihče izmislil (v dvorani so delegati oonovno protestirali in dali duška svojemu ogorčenju.)
V imenu predsedstva pozivam kongres, da obsodi ta najnovejša strahotna obrekovanja proti naši Partiji in temu kongresu! Tovariši delegati, kdor se strinja s to obsodbo, naj dvig ne roko! (Vsi delegati so dvignili roki in slišali so se splošni klici: »Vsi!« Delegati so vstali in z viharnim dolgotrajnim ploskanjem pozdravili fa nredlog, nakar so vzklikali in skandirali: »Tito, Tito!« in »Heroj Tito!«)
Ali je kdo proti? (Nihče se ni javil.)
Proglašam, da je ta predlog soglasno sprejet. (Viharno ploskanje ter odobravanje.)	,
Izvolitev komisije za resolucijo
Po končani razpravi je bila na predlog tov. Dušana Petroviča izbrana naslednja komisija za resolucijo glede klevet Informbiroja:
Aceva Vera, Bakarič Vlado, Vidič Dobrivoje, Vickovič Mihajlo, Vlahov Ditriiar, Volč Ognac, Vukovič Dušiti, Dugonjič Rato, Djurič Ljubo, janecki Blaško, Jovanovič Blažo, Karabego-vič Osman, Kovačevič Vjera, Koli-ševski Lazar, Kreačič Otmar, Malešič Matija, Mali Sava, Marinko Miha, Minderovič Čeda, Nedeljkovič Radišan, Neoričič Miljan, Neškovič Bla-goje. Nikolič Gojko, Petrovič Slavo-ljub, Pucar Djuro, Rajkovič Djoka, Regent Ivan, Salaj Djuro, Seriič Fra. njo, Stambolič Peter, Tomšič Vida, Franičevič Juraj, Cvijetič Nikola, Dje-brail Djirlo in Špiljak Mika.
Na predlog Ljubimke Milosavljevič ie izvoljena naslednja
komisija za proStije in pritožbe
Cvijetin Mijatovič, general Veljko Kovačevič, Franjo Culjak, Ivan Sve-lina, Melodije Mitevski.
Naloge množičnih organizacij pri preskrbi mesi in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki
Po kritičnem položaju, ki je nastal na naših trgih takoj po uveljavljenju odločbe o najvišjih cenah nekaterih kmetijskih pridelkov, se je stanje zadnje dni nekoliko zboljšalo. Trgovskim podjetjem, ki zalagajo naše trge s temi pridelki, je uspelo odkupiti na podeželju in pripeljati na trge naših mest in industrijskih središč več zelenjave in sadja. Čeprav te količine še niso tolikšne, da bi lahko zadostili prav vsem potrebam in povpraševanju, kar zlasti velja za sadje, je vendar vsak potrošnik dobil te dni vsaj najnujnejše.
S tem pa vprašanje redne, zadostne in cenene preslcrbe naših mest in industrijsldh središč s sadjem in zelenjavo še vedno ni rešeno. Treba je nujno zagotoviti, da se bo sedanji dovoz spremenil o reden dotok, da bodo količine še večje in da bo kakovost pridelkov še boljša. Zavedati se moramo, da se danes v naših mestih in industrijskih središčih troši zelenjave, sočivja in sadja več kakor navadno, in to ne samo zato, ker je število prebivalstva zelo poraslo, temveč tudi zato, ker je danes sestav naše redne prehrane drugačen, kakor je bil pred vojno.
Ljubljana troši na primer danes 100°/» več sadja, kakor ga je pred vojno. Ne bi ga pa bilo preveč niti, če bi bil dovoz sadja še enkrat večji, kakor je. Zato je tudi zgrešno. če se na Jesenicah odgovorni preskrb-ni organi zadovoljujejo z doseženim izboljšanjem v preskrbi z mlekom, ker je jasno, da 1300 litrov mleka za 13.000 prebivalcev, katerih večina opravlja težka dela, ne bi niti normalno zadostovalo. Prav tako je napačno, če se v Trbovljah tolažijo, da ima vsak rudar svoj vrtiček, da na njem pridela najnujnejše in da zato ne potrebuje več. Na drugi strani pa vidimo, da se v Trbovljah vse, kar pride na trg. takoj proda. Isto velja za Celje, Maribor, Mežico, Kamnik, Kranj, Tržič, sploh za vsa naša mesta in industrijska središča.
Stopnjevani napori našega trgovskega aparata so pretekle dni pokazali, da je na našem podeželju še dovolj zelenjave, sočivja in sadja. Prav tako so pokazali, da bi se kmetje in razni vrtnarji prav radi odzvali, da bi oddajali zelenjavo tn celo povečali njeno pridelovanje, če bi jim zagotovili, da bodo mogli svoje pridelke redno vnovčevati. Zato je nujno, da že obstoječe zaloge, tudi v najbolj oddaljenih krajih, takoj zberemo in jih prepeljemo na trge naših mest in industrijskih središč. Z udarnim odstranjevanjem vseh težav, ki pri tem nastajajo, moramo zagotoviti, da bo delovno ljudstvo dobilo čim več zelenjave, sočivja in sadja po zmogljivih cenah. S pravilnim političnim delom po kmetijskih zadrugah je treba doseči, da se bo proizvodnja zelenjave še povečala. Prav vsi se mo-ramo zavedati, da je preskrba pre-
bivalstva, zlasti tistih, ki po tovarnah, na stavbiščih v prometu, pisarnah in drugod žrtvujejo skoraj ves svoj čas, da nam z napornim delom pripravljajo temelje boljše bodočnosti, najodgovornejša naloga, ki danes zaradi svoje resnosti in pereče aktualnosti presega okvir običajnih dolžnosti trgovskega aparata.
Zelo važno je sicer, da povečamo odgovornost trgovske mreže, da stalno nadzorujemo njeno delo, nastopamo s pozitivno kritiko 'proti njenim napakam, pomanjkljivostim, špekulantskim in zaslužkarskim tendencam posameznikov v njej. Nabava velikih količin zelenjave pa je vezana na široko kontrahiranje in politično agitacijsko delo, združena je z objektivnimi težavami, ki jih naš trgovski aparat pri današnjih izrednih potrebah ne more vedno takoj premagati. Zato moramo naši trgovsld mreži z vsemi sredstvi pomagati tako pri političnem in gospodarskem delu po kmetijskih zadrugah, kakor pri prevozu, pri pre-skrbovanju ambalaže in razdeljevanju pridelkov. Primer Zagreba, kjer so prav s sodelovanjem množičnih organizacij dosegli, da je danes Zagreb_ s kmetijskimi pridelki najbolj založeno mesto v naši državi, ras uči, da se da s pravilnim sodelovanjem mestnih prskrbnih podjetij, kmetijskih zadrug in množičnih organizacij doseči vse.
Poseg množičnih organizacij pa mora biti v današnjem položaju neposreden, takoišen. To se bo lem lažje zgodilo, ker so bile po mestih in okrajih že pred časom sestavljene iz zastopnikov množičnih organizacij in odgovornih organov za preskrbo tako imenovane komisije za preskrbo. Te komisije do danes niso izpolnile svojih dolžnosti Bilo je sicer nekaj predlogov in pobud, vendar do njihovega uresničenja skoraj nikjer ni prišlo. Zastopniki množičnih organizacij v teh komisijah večinoma niso razumeli dale-
Konferenca mariborske mladine
V zvezi s V. kongresom KPJ je bila v sredo 21. julija konferenca mladine mesta Maribora s podelitvijo prehodnih zastavic najboljšemu rajonu in najboljšim aktivom za delo v predkongresnem tekmovanju. Konferenca je pokazala, da se naša mladina zavestno vključuje v petletni plan, politično — ideološko dviga in pomaga pri obnovi domovine.
Aktiv Litostroja je prejel zastavico kot najboljši tovarniški aktiv, kot najboljši v ustanovi aktiv Narodne banke, na terenu pa mladinski aktiv Lackove zadruge. V medrajonskem tekmovanju pa je prejel prehodno zastavico mladinski aktiv II. rajona, ki je pritegnil v mladinsko organizacijo 95 novih članov, dal 15.202 prostovoljni uri pri pospravljanju ruševin v Mariboru, ustanovil 74 proizvodnih brigad, vpisal 1,172.000 din ljudskega posojila in stalno deluje 37 študijskih krožkov. Zaradi teh uspehov je najboljši mariborski rajon.
Ob tej priliki so sprejeli že prve obveznosti za čas kongresa. Aktiv mariborske tovarne svile je sprejel tole deset dnevno obveznost: v tkalnici bo zvišal produkcijo za 15*/», v apreturi tudi za
je sestala drugič, je ugotovila, da še niso izpolnjeni sklepi, ki jih je napravila na prvem sestanku. Odtlej se ni sestala več, čeprav bi jeseniški trg bil nujno potreben njenega krepkega sodelovanja.
Komisije za preskrbo so danes tisti organi, ki morajo takoj in energično prevzeti položaj v svoje roko. Potrebno je, da množičile organizacije pošljejo vanje svoje najzaved-nejše in najdelavnejše člane, ki bodo s primerno iniciativo pripomogli, da bo naša trgovska mreža premagala vse težave in da bo pri tem imela aktivno podporo najširših delovnih množic.
Dolžnost preskrbnih komisij je, da predvsem ugotovijo dejansko stanje v preskrbi z zelenjavo, sočivjem sadjem in drugimi kmetijskimi pridelki. Poleg tega je treba ugotoviti tudi možnosti, kako tem potrebam zadostiti. Hkrati je treba premisliti, kako bi čim prej in čim uspešneje na svojem področju povečali pridelovanje teh kmetijskih pridelkov. Ko je vse to dognano in premišljeno, morajo komisije za preskrbo zadolžiti konkretna trgovska podjetja, da bodo postavljene naloge tehnično izvedla. Danes prav nobeno podjetje noče biti odgovorno za nastali položaj ker ga nismo konkretno zadolžili. Končno morajo zastopniki množičnih organizacij tudi poskrbeti, da bodo v svojih organizacijah organizirali dejansko pomoč, kakršna koli bo pač potrebna (prostovoljno delo, pomoč prt prevozu, pri razdeljevanju, pri političnem aelu na vasi itd.).
S takim sodelovanjem bomo dosegli, da se bo odkup zelenjave, sočivja in sadja povečal, da bomo'pritegnili v odkupno mrežo tudi tiste, zlasti oddaljenejše kraje, kjer se danes sploh še ne odkupuje, in da bodo naši trgi trajno bolj založeni s ceneno zelenjavo in sadjem. Obenem bo tako sodelovanje utrdilo naša trgovska odkupna podjetja in kosežne odgovornosti poverjene jim kmetijske zadruge, ker jim bo po-dolžnosti in zato tudi niso pokazali '■ magalo utirati nova pota in najti dovolj energije in iniciative. Mno- nove organizacijske oblike, preko gim niti ni bilo jasno, kako naj svo- katerih bo v bodoče brez težav tn je sodelovanje praktično uveljavijo, v zadostnih količinah dotekala ze-Komisija na Jesenicah se je doslej lenjava v vsa naša mesta in indu-n. pr. sestala samo dvakrat. Ko se strijska središča.	—zg.
Študent]« ljubljanske univerze gradijo svoj dom
15, v barvami za 20 in v tiskarni za 10; znižal bo proizvodne stroške za 5°/«, asortiment čiste svile za kravate bo zvišal od 43 •/• na 70 •/«, osortiment čiste svile za ženske obleke pa od 80 na 90 '/•; znižal bo neupravičene izostanke od 1.1 na 0.5 •/• in vsak član aktiva bo napravil 5 prostovoljnih delovnih ur na ruševinah v Mariboru.
Take in podobne obveznosti so sprejemali tudi drugi aktivi v počastitev V. kongresa. Na koncu konference je bila sprejeta resolucija V. kongresa KPJ s pozdravi in obveznosti v katerih je rečeno da bo mariborska mladina v času kongresa začela s študijem po vseh aktivih in sledila poteku kongresa, mladinski aktivi sprejemajo deset dnevno medsebojno tekmovanje, v času kongresa bo mladina ustanovila 10 produkcijskih brigad, vpis ljudskega posojila med mladino bodo dvignili za pol milijona dinarjev, ustanovili bodo srednješolsko brigado, ki bo delala pri obnovi Maribora in v še večji meri se bodo borili za znižanje proizvodnih stroškov ter za strokovno in politično vzgojo mladine.
Pred kratkim so visokošold ljubljanske univerze začeli prva dela na gradišču svojega novega študentskega doma ob Večni poti. Novi Študentski dom bo primerno odmaknjen od mestnega hrupa in zidovja ter postavljen med zelenje bližnjega Tivolija in Rožnika, obenem pa vendar tako blizu mesta in predavalnic. da študentom oddaljenost ne bo mogla povzročati nikakih težav pri obiskovanju njihovih predavanj in učilnic. Ko bo dom dograjen, bo mogel sprejeti preko 250 novih študentov. ki bi si drugače le s težavo našli v Ljubljani stanovanja. 250 našim študentom bo dana možnost udobnega stanovanja in študija.
Delo na gradišču, ki je razdeljeno po brigadah oziroma četah, je precej onemogočalo deževno vreme. Poleg študijskih brigad tehnike medicine in drugih čet je na stavbišču zaposlena predvsem delovna brigada univerze, ki dela redno vsak dan po 6 ur. V njej je največ slušateljev filozofske fakultete, kjer je najmočnejše zastopan slavistični oddelek, nato oddelek ekonomije in juridične fakultete ter nekaterih poedincev medicinske fakultete. Nadalje pomagata tudi študentski pevski zbor ter univerzitetna folklorna skupina. Brigada je nastanjena v bližnji baraki ob pionirski progi ter ima poleg vsakdanjega šesturnega delavnika tudi vsakdanji štiriurni čas obveznega študija in učenja. Brigadirji bodo tako pokazali vsem onim, ki so ostali letošnje počitnice doma ’ z izgovorom. da je študij v brigadi in po fizičnem delu nemogoč, da se z dobro in trdno voljo more opraviti i počitniško delo i jesenski izpiti.
Brigadirji so se soglasno obvezali,
da bodo na čast V. kongresu KPJ naredili vsak po 4 ure na gradišču izven svojega delovnega časa, kar so tudi izvršili. Sleherni brigadir je po svojih močeh vpisal tudi primeren znesek ljudskega posojla. Tako gradijo visokošold ljubljanske univerze svoj novi študentski dom, polni zaupanja v našo Partijo, neomajno zvesti in vdani svojim velikan voditeljem s tov. Titom na čelu.
_ Uspela tekma žanjic v Vrbnem
Ob krasnem vremenu In veliki udeležbi ljudstva — zbralo se je nad 500 ljudi — je bila 18. julija popoldne tekma žanjic, ki jo je organiziral krajevni odbor A F Z Vrbno skupno s krajevnim odborom AF2 štore (okraj Celje-okolica).
Po pozdravnih govorih je z zastavo in godbo na čelu prikorakalo na njivo 25 žanjic. Vse so bile enotno oblečene (bele bluze, bele predpasnike In rdeče rute). Množica gledalcev jih je navdušeno pozdravila. Po končani tekmi 60 ža-njice zapele nekaj narodnih pesmi. Godba je zaigrala in žanjice so zaplesale. Po južini so bile razdeljene nagrade.
Prvo nagrado je sprejela Pavla Sivka iz Vrb naga, drugo Angela Stojan iz Kranjič, tretjo pa Neža Gajšek iz Vrb-nega. Vseh nagrad je bilo razdeljenih enajst. Več nagrad je pripravil odbor AF2 Štore, žene iz Vrbnega pa so zbrale potrebne bone, pike in denar, da so kupile še ostale nagrade.
Prosta zabava, ki se je razvila po končani tekmi, je potekala v duhu vzajemnosti kmeta in delavca.
Čisti dobiček 20.000 din je prvi prispevek za gradnjo zadružnega doma, ki ga bodo začeli graditi v tem kraju.

CUUCc^
w If	•	^
AŠAs

h 0 I S ^



Leta 1882 se je rodilo pri Zadru de» kletce, ki so ji dali Ime Danica. Ko je doraslo v dekle, ki H skoraj ni bilo para v njenih krajih, je njeno srce ujel mladenič Mrdjen. Lepo sta živela ln rada sta se imela*ln Danica je dala življenje dvema fantoma. Eden je postal Inženir kemije, drugi strojni in» teak. Danica je vdovela. sinova, ki
sta bila med vojno v Ječah, internacijah In v partizanih, sta danes graditelja socializma.
Danica Mrdjen je v Ljubljani- 2e leta 1941. so jo poznale vse naše lekarne- Danica je uro za uro hodila po n]ih, kupovala zdravila In ovoje- S »kanglico« za mleko je hodila skozi fašistične in belgggrdjptjčjj# blok« in
oddajala na dogovorjenih mestih v prave roke nabrano bogastvo. Nihče je ni zalotil. Sin ~ kemik, ji je izdelal tako dovolilnico, kakor da bi jo podpisal sam Grazioli. Pa je prišla svoboda, o kateri ni naša Danica nikdar dvomila. Z zdravnico Divjakovo je pohitela na ulico in dala partizanom tistih sto in sto cigaret in keksov, ki jih je zanje hranila. Njeno srce je vriskalo, kakor vriska danes, ko jo gledamo na naših gradiliščih.
Danico sem spoznal na gradišču v Mostah, kjer grade ljudski dom, takrat, ko so dosegli obveznost dveh medkon-gresnih dni. Po besedah sekretarja rajona Moste, tov- Ožbolta, je tudi Danica dala besedo. Rekli so ji. naj nekaj pove- Od sonca zariavela ženska, z nazai zavezano ruto je nerodno stopila k ograji odra in rekla: »Volim domovinu. Sta želite više? Zdravo!«
Ne bi rekel, da ie imela solze y očeh, svetile so si ji pa oči tako. da bi sonce zatemnile. Sest besed je izrekla, ki so me tako priklenile, da sem sklenil, da jo bom obiskal na domu. Ko sem jo predvčerajšnjim iskal na domu, so mi rekli, da je na gradišču Poliklinike-Sel sem in jo že od daleč videl, kako meša malto. Sama med moškimi ie delala kar se da moško-
»Danica, pojdiva za minuto v vi« notoč!«
Sla sva ln pri dobri postrežbi z mrzlim pivom povedala vsak svoje-Povedal sem ji. da bi njenih 1545 ur proa&voijoeea dela na gradišču Poli»
klinike spoznal rad malo globlje- Razumela me je in povedala:
»Veš, zjutraj ob treh vstanem. Grem na gradišče, kjer krivim do sedme ure zjutraj železo za beton. Te ure so mi najljubše. Svet se prebuja. T)elam in ptički mi pojo. Mislim na svojo dva sina, katerih me ni sram. mislim na svojo mamo, ki je stara 101 leto- Ce bi ti vedel, kakšno pismo mi je pisala predvčerajšnjim!«
»Draga Danica. Cula sam, da si vredna- Sretna sam- I uniči su na mestu. Ja sam dobro, šiiem i pišem ioš uvijek bez naočara. I ti?«
Daničina mama »šije i pišetbez na» očara«. Zato ni čudno, če Danica na gradilišču Poliklinike spravlja v za« drego inženirja Pusta, ki ji od srca rad daje potrdilo, kakršnega nima no« bena žena v Sloveniji.
Ko odbije v zvoniku sv. Petra cerkve sedma ura. naša Danica menia delo-Prišli so zidarji- Malta mora biti pri rokah- Danica vzame lopato v roko in dela- Devet in petdesetletna žena Danica meša malto. Pa io ne meša tja v en dan- Ona dobro ve za kaj jo meša-Ve pomen poliklinike, ve pomen naše noti v dobro in zdravo bodočnost.
»Ali so te zadele v srce. Danica«, klevete, ki jih v teh dneh slišiš?«
Danica je obstala. Lopata 11 le padla iz rok.
»Veš da so me zadele- Ne razumem Hudi. ki morelo tako nepremišljeno blatiti ljudstvo, kakršno ie naše- Ne bo dolgo, ko bodo spoznah da to storili
prevelik greh v teh dneh- Mi ne mo» remo biti drugo, kar smo. Borci-«
Tako nepomljivo se mi zdi vse sku» paj. Ko so začele padati na nas klevete, sem še bolj zagrabila za delo. Vem, da nas voditelji vodijo po pravi poti- Z delom bom potrdila moje veliko zaupanje v njih.«
Sedem in petdesetletni Koprivec, ki meša malto z Danico, ji da z očmi prav. Ura odbije svoj čas. ki da ostalim delavcem oddih- Tudi Danica je sko» čila domov in pojedla, kar si je že pred tretjo uro zjutraj pripravila. Ni slaba jed. Le pogreti jo mora. Potem pa nazal in v času, ko ni zidarjev, seje pesek, da bo čim lepši in boljši šel v malto.
Zidarski vajenec Muhvič Jože jo pozdravi.
»Jutri grem na dopust!«
»Po delu pridi, pa ti bom dala de» nar-«
Danica Mrdjen čuva denar zidarskih vajencev z gradišča poliklinike. Ona dobro ve, kdaj jim je najbolj potreben- Zaupanje stalnih delavcev na tem gradišču v Danico je res velik-Vajenci ji pravijo mama- Od inženirja Srečka Pusta do vajenca, spoštovana je Danica, kar se da močno.
»Danes bom napravila samo štiri« naist ur.« —
Te besede so me spremljale, ko sem šel v pisarno gradišča k Inženirju Pustu. Povedal sem mu. zakai sem pri« šel. Nasmejal se je in je bil zadovoljen-Tako se mi ie vsaj zdelo-
»Danica Mrdjen--*
Da. Danica Mrdjen...«
Inženir Pust ni gostobeseden človek. Rekel pa je nekaj, kar odkriva še bolj bogato Daničino delovno srce- Rekel je:
»Vi se čudite Daničnim 1545 prosto« voljnim uram- Zapomnite pa si tole: to so njene efektivne ure brez vsakega pribitka na normi. Ce bi pa njeno de«
10	računali na gradišču po normah, ki jih presega v primeru z ostalimi delavci na gradišču za 80 do 100 %, bi imela Danica Mrdjen danes svojih 3000 prostovoljnih ur dela. Prav zaradi tega
11	ie naše gradišče dalo 17- t. m. ime udarnice. Veseli smo ie in škoda, da ji še drugi ne sledijo.«
Danica Mrdjenova je odložila lopa* to. Poslovila se je od sodelavcev in še enkrat premerila Z očmi delo. ki so ga v tem dnevu opravili- Sla je proti domu s tovarišico Pepco Trkajevo z Bizeljskega, ki ima v žuljih na rokah svojih 457 ur prostovoljnega dela. Malo truden korak, je odpeljal Danico na dom-
Doma se je pred zasluženim počitkom še enkrat spomnila svojih dveh sinov, svoje mame z 101 letom v Zad» ni. se zleknila na postelj in s smehom pričakovala novo iutro. ko ji bodo ptički znova zapeli in tovariši znova pozdravili na gradišču poliklinike, kjer bo ostalo nieno ime za vedno zapisano z najsvetlejšimi črkami.
»Danica iz Zadra. Slovenci Ljub-liane so ponosni nate in ti od srca čestitajo v teh dneh. ko si spreiela tako potrdilo, kakršnega Je malokdo K državi. Zdravo, Danica!« JI B*
n. m/ «rame ». juuja ini
STRAN 7
810T1N5K!
poRoeeTAiie
Objava Direkcije za informacije pri vladi FLRJ
Beograd, 28. jul. Direkcija za informacije pri vladi FLR Jugoslavije je pooblaščena objaviti naslednje:
»Dne 10. julija 1948. je bd v Budimpešti ob čudnih okolnastih ubit jugoslovanski državljan, študent Miloš Mojič.
Izkoriščajoč okoliščino, da je lega dne obiskal Miloša Mojiča sekretar poslaništva FLRJ v Budimpešti Živko Boarov, so madžarske oblasti obtožile tega uboja Živka Boarova.
Zastopnik ministrstva za zunanje zadeve madžarske republike Ernö Goro je poslal dne 17. julija 1948. ministru za zunanje zadeve FLRJ Stanoju Simiču pismo, ki v njem zahteva, da naj sekretar poslaništva FLRJ Živko Boarov da oddelku za zaščito države madžarske državne policije potrebna pojasnila v zvezi s tem ubojem.
V	tem pismu imenuje minister Görö brez vsake utemeljitve Živka Boarova kot ubijalca, sam zločin pa kvalificira kot »politično - teroristični uboj*, čeprav se preiskava tako rekoč ni še niti začela, kaj šele končala. V istem pismu razkriva minister Görö, govoreč o uboju in o »povezanosti ubijalca s poslaništvom FLRJ v Budimpešti«, široko zasnovani načrt, da se ta zločin izkoristi za blatenje poslaništva FLRJ.
Ne da bi čakal na odgovor vlade FLRJ, je začel madžarski tisk dne 17. julija kampanjo v duhu navedenega pisma, ki razglaša Živka Boarova za nbijalca. napada poslaništvo FLRJ in tako dalje, čeprav je bil poslanik Madžarske republike v Beogradu istega dne, ko je izročil to pismo ministra Göröja, takoj obveščen, da je vlada FLRJ pripravljena iti v vsakem pogledu pristojnim madžarskim organom zaradi popolne razjasnitve storjenega zločina na roko. in takoj odposlati odgovornega funkcionarja v Budimpešto. ki bo pomagal madžarskim preiskovalnim organom, da se člmprej in čim uspešneje razjasni ta dogodek.
V	pismu, katero je poslal minister
za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič dne 18. jnlija 1948. ministru Gö-röjn kot odgovor na njegovo pismo z dne 17. julija 1948., se opozarja na to, da so po splošno priznanih načelih mednarodnega prava in mednarodne prakse diplomatski predstavniki izvzeti od vsake kazenske jurisdikcije v deželi, v kateri opravljajo svojo dolžnost, in da tudi niso dolžni nastopati kot priče. Pismo ministra Stanoja Simiča opozarja nadalje, da je ne glede na to vlada FLRJ zaradi prijateljskih odnosov med obema državama, v želji, da pomaga madžarskim oblastvom pri razjasnjevanju tega zločina, privolila, da pride predstavnik madžarske državne policije v poslaništvo FLRJ v Budimpešti zaradi potrebnih obvestil Živka Boarova, kakor zahteva to v svojem pismu z dne 17. julija 1948. minister Görö.
Toda kampanja v lisku in jx) madžarskem radiu proti poslaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije ni prenehala. Poslaništvo je bilo obkoljeno s 40 policijskimi agenti in 6 avtomobili, in to kljub pismenim in ustmenim protestom poslaništva FLRJ pri ministrstvu za zunanje zadeve Madžarske republike, da naj se ukine ta blokada — ki je nezaslišana v mednarodnih odnosih ln posebno med prijateljskimi in zavezniškimi državami.
Vlada madžarske republike se ni zadovoljila z ustrežljivostjo vlade FLRJ. ki je dovolila, da naj sekretar poslaništva Živko Boarov da v prostorih poslaništva organom madžarske državne policije potrebna pojasnila, ampak je z noto ministrstva za zunanje zadeve Madžarske republike z dne 23. julija 1948. vztrajala na tem, »da naj pride Živko Boarov v spremstvu člana poslaništva ali zaupnika ministrstva za zunanje zadeve v oddelek za zaščito države madžarske državne policije in da tamkaj potrebna pojasnila«, grozeč, da bo v primem, ako se ne sprejme ta njen
predlog, »prisiljena smatrati ki ravnanje kot nasprotno pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči, sklenjeni med obema državama, kot neprijateljsko gesto nasproti Madžarski in da bo primorana uapraviti temu primerne korake.«
V želji, da prepreči vse, kar bi moglo škodovati prijateljskim odnosom med obema državama, je vlada FLRJ, ne glede na diplomatsko imuniteto, ki jo nživajo diplomatski predstavniki dovolila sekretarju poslaništva Živku Boarovn. da gre 26. julija 1948. ob 9. dopoldne v spremstvu predstavnika ministrstva za zunanje zadeve FLRJ na madžarsko politično policijo zaradi potrebnih pojasnil.
Ob tej priliki so madžarske oblasti prekršile ne samo mednarodno pravo, ampak tud! dano besedo svoje vlade, ker so sekretarja poslaništva FLRJ Živka Boarova pridržale v poslopju madžarske državne policije in ga s tem oropale svobode. V dneh 26. in 27. julija je madžarska policija preprečila vsak stik med poslaništvom FLRJ in aretiranim Boarovom.
Poslaništvo FLRJ v Budimpešti je dne 26. jnli.ia 1948, po naročilu vlade FLRJ najodločneje protestiralo proti tej očitni kršitvi imunitete diplomatskega predstavnika.
To nečuveno ravnanje dokazuje, da madžarske oblasti niso šle za tem. da v sodelovanju s poslaništvom FLRJ razjasnijo ta zločim ampak da predstavlja aretacija diplomatskega predstavnika FLRJ še et: člen v nizu namernih ukrepov, ki gredo za tem. da se odnosi med FLRJ in Madžarsko republiko poslabšajo. Nekatere okoliščine in izjave posameznih madžnr-skih funkcionarjev pa tndi dokazujejo, da se na gori navedeni surov način pripravlja velika afeia v katero bi bilo treba zaplesti vse poslaništvo FLRJ v Budimpešti, da bi se prizadela ugledu Jugoslavije čim večja škoda.«
Wallaceova kritika ameriške zunanje politike
NEMČIJA JE GNOJNA RANA, KI OVIRA VSAKO MIRNO UREDITEV
Nemčija bo ostala središče krize vse dotlej, dokler se Združene države Amerike ne bodo sporazumele s Sovjetsko zvezo
Filadelfija, 27. jul. (Tass). Ko je sprejel kandidaturo za predsednika Združenih držav Amerik«, j« imel
Eredstavnik progresivne stranke fenru Wallace govor v katerem je navedel dogodke v ameriškem političnem življenju po Rooseveltovi smrti, in izjavil med drugim:
»To, kar se je zgodilo po Roose-veltori smrti, je veliko izdajstvo ob-vezresti demokratske stranke, ki jih je prevrela pri zadnjih predsedniških -volitvah. Ostal sem v vladi, ker sem še ' edno upal, da se bomo na kak način vrnili k programu, ki ga je začrtal Franklin Roosevelt za našo državo v času miru. To upanje sem gojil vse do pred dvema letoma, ko sem napisal predsedniku Trumanu pismo in ga opozoril, da so nas bančniki in visoke vojaške osebnosti vrgle na pot nevarne »surove politike«. Ob tej priliki sem izjavil, da se po vojni nismo ravnali po naukih in izkušnjah, pridobljenih skupno z zavezniki med vojno ter sem takrat poudaril, da bi zaman iskali rešitev konkretnih vprašanj, ne da bi poprej ustvarili ozračje vzajemnega zaupanja. V teh dveh kratkih letih, ko so ministrstvo za zunanje zadeve spremenili v nekak »dodatek« ministrstva narodne obrambe, je začela roka militaristov voditi pero diplomatov, ljudstvo pa gonijo iz krize v krizo.
Pogledi vsega sveta so danes uprti na fronto »hladne vojne«. Berlin in dogodki v Berlinu so popolnoma nepotrebni; do njih ni prišlo brez vzroka; vse to fe bilo izzvano, šli smo po poti jsurove politike« in na tak konec sem jaz vedno opozarjat. Berlin postaja konec te politike. Brez dvoma je splošen mir odvisen od naziranja skupin vojaških osebnosti, ki vladajo danes v Nemčiji. Č.e bi bil jaz danes predsednik v Berlinu, bi ne bilo nobene krize. Nepotrebno bi bilo žrtvovati katero koli ameriško načelo, odnosno javno korist, davno bi že bili našli pot do sporazuma s sovjetsko vlado in drugimi našimi vojnimi zavezniki. Nobenega dvoma ni, da je postala Nemčija središče
krize in bo ostala vse dotlej, dokler se ne sporazumemo s Sovjetsko zvezo.
Vlastodržci Washingtona bo nas prisilili, da vodimo politiko, katere smoter je obnova industrialcev ln lastnikov kartelov, ki so pozdravljali Hitlerja in financirali njegovo fašistično gibanje. Prepričujejo nas, da vlada v Nemčiji mir in pravičnost. Ta mir je pa nepravičen, ker obnavlja vojno zmogljivost nemške industrije v zahodni coni; to je pravičnost, katero ustvarjajo po večini
bivšbnaeistični J«mkcion«KjK- - *-•
Naša politika nasproti Nemčiji ne prinaša miru in pravičnosti niti našim zaveznikom niti bivšim našim sovražnikom. Miru ne moremo zavarovati vse dotlej, dokler bodo Nemčijo utrjevali in jo smatrali za odskočno desko v novi vojni. Nemčija je še vedno gnojna rana, ki ovira vsako mirno ureditev, če bi bilo kaj pametnih ljudi v Washingtonu in Berlinu, bi danes ne bilo krize. Slišijo se izjave, da so računi, ki jih razčiščavajo v Berlinu, v interesu spiošnosti, vendar je baš nasprotno. Predstavniki dr užbe »Dealen Bead«, minister Forrestal, general Draper in drugi so glavni svetovalci v tej zadevi; toda jaz vsekakor nisem srečal Američana v delavnici, na polju ali kakršni koli neodvisni delovni tvrdki, ki bi bil pripravljen žrtvovati življenje za navedeno družbo.
Če ne bomo razčistili računov, bomo ob svoj ugled. Truman, Dulles in drugi morejo zgubiti ugled, ameriški narod pa ga ne bo zgubil, ako bo zahteval, da se rešijo vprašanja i’sesplnšnega miru. Naš ugled v Nemčiji je začel padali že tedaj, ko smo Nemčijo razdelili.
Mi se združujemo proti onim. katerih požrešnost ograža splošno blagostanje. proti njihovi »hladni vojni« in 'njihovim zastraševanjem z »rdečo nevarnostjo«. Združujemo se, da zaustavimo razvoj katastrofe — gospodarske in politične vojne, v katere nas vodi njihova politika.
Vsako leto zapravimo za vojsko-
da bom /mdpiral vse, ki so za program miru in ki dejanski verujejo v demokracijo.»
Volivni manever Trumanove vlade
Washington, 27. jul. (Tass). Po obtožbah voditeljev napredne stranke, da vlada samo govori o državljanskih pravicah, izogiblje se pa dejanj, je prezident Truman izdal v ponedeljek dvoje izvršnih povelj o državljanskih pravicah vojaštva in državnih vladnih nameščencev. Prvo povelje odreja, da je treba v oboroženih silah ZDA ohraniti najvišjo raven demokracije, ne poziva pa izrecno na odpravo zapostavljanja črncev v oboroženih silah, kar so napredne organizacije že dolgo zahtevale.
Drugo Trumanovo povelje naznanja politiko popolne enakopravnosti glede na raso, barvo, vero, narodnost pri sprejemanju vladnih nameščencev. Trumanovi povelji sta v bistvu samo volivni manever in nikakor ne moreta zadovoljiti črncev in naprednih organizacij, ki zahtevajo takojšnjo odpravo razlikovanja v oboroženih silah in drugih vladnih ustanovah.
vanje v »hladni vojni« 20 milijard dolarjev. S tem denarjem bi mogli preprečiti širjenje bolezni in epidemij, zgraditi mnogo šol itd. »Hladna vojna« je povzročla smrt milijonov Američanov. To bi mogli mi preprečiti, če bi našo znanost posvetili miru, posebno če bi jo posvetili s tako navdušenostjo, kot jo sedaj posvečamo vojni.
Kandidati drugih strank podpirajo politiko težkih finančnikov, politiko militarizacije in imperializma. Jaz sem .se zavezal, da bom napravil konec pzduŠju strahu. Zavezal, sem se,. pkri*' 'iŽŠ^Tnt "(TaftVmA ' ParTškf d n bom rindhirttl vse ki so za pro- . { arl~- 7s- Jm-. v* an)llo)- «arisi»1
Tržaški industrije! hočejo odpraviti tovarniške odbore
Trst, 28, Julija (Tanjug) Tržaški Industrijalci skušalo s pomočjo anglo-ameriške vojaške oblasti odpraviti tovarniške odbore. Prvi poizkus te vrste
predstavlja odpustitev članov tovarni« ških odborov treh največjih tržaških industrijskih podjetij, v soboto pa so tud v tržaškem podjetju Modiano od* pustili sedem delavcev, ne da M preje o tem obvestili tovarniški odbor.
Nove osebne izkaznice v Trstu
Trst. 28. jul. (Tanjug) Z 2. avgustom bo v Trstu stopil v veljavo ukaz štev. 193. ki vsebuje nove predpise za izdajanje osebnih Izkaznic. V smislu tega ukaza bo morala imeti osebno izkaznico tudi mladina od 15. leta dalje. Dosedanje osebne Izkaznice bodo veljavne do 31. decembra- Nove osebne izkaznice bo izdajal župan do proce« duri. ki jo določajo italijanski zakoni. Oni, ki bi kršili ta ukaz. se bodo morali zagovarjati pred angloameriškim Vojaškim sodiščem.
Togliatti okreval
Rim, 28. jul. (AFP). Včeraj je bil objavljen zdravniški bilten o zdravstvenem stanju generalnega sekretarja KP Italije Palmira Togliattija. Iz biltena je razvidno, da je To-gliatfi okreval in bo v kratkem zapustil bolnico. Potrebuje le daljši odmor in popolen mir.
Z obvezno štednjo bodo -na Poljskem prihranili državi 130 milijard
Varšava, 27 jul. (Tanjug). Ministrski svet je odredil na včerajšnji seji obvezno štednjo v socialnih institucijah in organizacijah. Določeno je, da bodo v vseh ustanovah do konca tega leta prihranili okrog 21 milijard zlotov, s čimer bodo obenem z državno akcijo štednje, ki se je začela meseca junija, prihranili državi okoli 130 milijard zlotov.
Enoten šolski sistem v ČSR
Praga, 27. jul. (Tass). Vlada je odobrila poročilo vladne delegacije, ki je podpisala pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči v Bukarešti. Nadalje je razpravljala o poročilu posebne komisije, ustanovljene za osnovanje zakona o novem sistemu plač za državne uslužbence ter je odobrila razne uredbe ministra za prosveto v zvezi z izvajanjem zakona o uvedbi enotnega šolskega sistema v deželi.
Poleg tega je vlada odobrila zapisnik o trgovini med češkoslovaško in Poljsko za dobo med 1, julijem 1948 in 30. junijem 1949 in sporazum med češkoslovaško in Norveško o letalskem prometu.
Francoska policija izganja španske rodoljube
Organizacijska varaianja 0F
Obvestila I00F Slovenije organizacijam o F
100F Slovenije otvarja posebno rubriko za organizacijska vprašanja Fronte, v kateri bo obveščal organizacije OF o raznih nalogah. Tak način obveščanja- bo gibčen in obenem množičen. V skrajšani obliki bodo priobčene tudi vse važne okrožnice in navodila, ki jih IOOF Slovenije daje po svoji liniji. Aktivisti in člani Fronte naj zato pri čitanju časopisa dosledno pregledajo rubriko in osvojijo naloge, ki jih daje najvišji forum Osvobodilne fronte v Sloveniji.
Dne 1. avgusta bo množičen pregled krompirjevih nasadov. Vsi dosedanji doseženi rezultati pri uničevanju koloradskega hrošča bi Li l zaman, če n« bi borbe proti škodljivcu zaostrili prav sedaj, ko se pojavlja druga generacija. Zato so organizacije OF dolžne, da akcijo podprejo in zagotovijo množično, udeležbo.
1. avgusta bodo v vseh okrajih konference, ld jih bodo organizirale okrajne zveze kmetijskih zadrug, na katerih se bodo v glavnem obravnavale naloge kmetijskega zadružništva in letošnji odkupi kmetijskih pridelkov.
Konferenc naj se udeležijo predstavniki vseh vaških, krajevnih odborov OF ln predstavniki okrajnega izvršnega odbora Fronte.
S PRESEŽENIMI OBVEZNOSTMI SO POČASTILI V. KONGRES KPJ
flsk poroča, da je francoska policija aretirala na francosko-španski meji 10 španskih rodoljubov, ki so pobegnili pred frankistično policijo in jih izgnala nazaj v Španijo. Napredni tisk poudarja v zvezi 8 teni, da francoska policija izpolnjuje ukaze Julesa Mocka, ki jih je izdal na pod
»Hočemo in ker hočemo, tudi moramo«, smo sklenili delovni ljudje na terenu XXVI. v osrčju Ljubljane, fna Kongresnem trgu. To geslo je obvSljalo poleg drugih tudi za vse obveznosti, ki smo si jih zadali za medkongresno tekmovanje pri izpolnjevanju naših prostovoljnih dolžnosti. Vso našo delovno družino, ki je s pravilno aktivizacijo močno narasla, je zajel nov ustvarjalni duh — in sledil je uspeh za uspehom.
V dneh 22. in 23. julija smo opravili namestu obveznih 300 prostovoljnih ur 898 delovnih ur. Svetel zgled je tovarišica Jožefa Glinšek, ki je sama napravila 200 prostovoljnih delovnih ur, skupaj pa jih ima 750; njej sledita tov. Ivan Rostohar in Ivan Oven, ki sta enako pokazala največjo požrtvovalnost in sta dosegla vsak po 400 prostovoljnih delovnih
ur. Obveznost letnih 5000 delovnih tir, k: si jih je zadal XXVI. teren, je že seda; malone izpolnjena in je razumljivo, ds bo poleg nekaterih zlatih, prejelo lepe število prostovoljnih delavcev »rebrne značke.
Lep uspeh smo dosegli tudi pri vpisovanju ljudskega posojila. Vpisanih j« bilo samo na terenu že pred dnevi 201 tisoč din. Izreden primer zavednosti pr je skromna nameščenka Ivanka Blatnik, ki je sprva vpisala 500 din, a je nate dala v posojilo vse svoje prihranke te: vpisala še 3000 din; nadalje je neka druga tovarišica - gospodinja prav tako vpisala svoje prihranke v znesku 7000 din
Obveznosti, ki si jih je zadal naš te ren v medkongresnem tekmovanju, »c presežene.
J. H.
Naša XIII. brigada „Franceta Prešerna” je začela z delom na Dolenjski cesti, 1. julija pa je odpotovala na gradišče Novega Beograda.
Takoj po prihodu smo si prijetno uredili naše taborišče. Pobarvali smo šotore, napisali transparente in si uredili gredice pred šotori. Naše taborišče je prav na mestu, kjer bo čez nekaj let stala veličastna zgradba CK KPJ.
Brigada je dobila nalogo, da zgradi pomožni tir, ki bo vezal Zemun z gradiščem palače predsedstva vlade. Proga bo služila predvsem za transport materiala, potrebnega pri gradnji tega poslopja. Razumeli smo nalogo in se zavezah da bomo progo dogradili v čast V. kongresu KPJ šest dni pred rokom. Pri delu je brigada dosegla že velike uspehe. Povprečno presegamo normo za 55 odstotokov. čeprav imamo precej fizično šibkejših brigadirjev. Doslej se je zlasti izkazala skupina, ki polaga tir. V tej skupini so najboljši brigadirji, ki dnevno visoko presej gajo normo. Na'jBoTjŠ brigadir naše brigade je Andrej Matek — fronto-vec, k je že v Ljubljani izpolnil 550 ur prostovoljnega dela. Za njim ne zaostaja tudi Mirko Voušek, ki se poleg aktivnega dela na gradišču zelo marljivo udejstvuje tudi na kulturno-prosvetnem poljii in je i vodja brigadnega pevskega zbora Jagi tajnega sporazuma med fran- j ter kiparskega krožka. Pohvale cosko in špansko vlado.	I vredni so tudi brigadirji Maruša
»Trud« o aretaciji voditeljev ameriške komunistične partije
Delo XIII« ljubljanske mladinske brigade »Fr. Prešerna« pri gradnji Novega Beograda
Tavčar Franc Ložar. Darko Lut-
Madžarska trgovinska delegacija v Moskvi
Budimpešta. 28. jul. Včeraj je odpotovala v Moskvo madžarska trgovinska delegacija pod vodstvom ministra za trgovina Szandoria Ronayja.
Moskva, 23. jul. (Ta.-*) Centralni sindikalni list »Trud« t iše:
»Aretacije voditeljev ameriške komunistične partije so nov napad reak. čije ZDA, ki ga ne more prezreti nihče, ki ceni mir in demokracijo. Ni treba biti izvedenec v pravnih zadevali ali državnik, da »e razume nesmisel obtožb, naperjenih proti voditeljem ameriške komunistične partije, in politične nagibe, ki se skrivajo za dejanji pobudnikov te najnovejše provokacije ameriških reakcionarjev.
Politični nagibi obtožbe proti ameriški komunistični partiji, so vsaki nepristranski osebi popolnoma jasni. Ravno sedaj, ko je dosegla volivna kampanja v ZDA svoj višek, sta obe stranki zainteresirani, da delata težave novi ljudski stranki, ki je proti vojni in podpira kandidaturo Wallaces za predsednika, kajti to stranko podpirajo komunisti z. drugimi napred-
nimi silami v deželi. Tudi ni slučajno, da so aretirali voditelje komunistov tik pred izrednim zasedanjem kongresa, ki je sklican za 26. julija. Obtožbe proti komunistični partiji naj pomagajo reakcionarjem republikanske in demokratske strat ke, da bi hitro spravili pod streho protikomunistični Mundtov zakon, ki je izzval vsestransko protestno giharje in veliko ogorčenje napredne javnosti Tudi ni slučajno, da so bile izvedene aretacije obenem z objavo protikomunističnega »Bridgejevega načrta« čigar pravi pobudnik je svetovalec ameriške gospodujoče klike John hosier Dulles. V tem »načrtu« so špijo-naža, diverzija, podpiranje vseh vrst antikomunističnih elementov m poizkusi umorov komunističnih voditeljev v raznih deželah. Toda vsi napori ameriških reakcionarjev so obsojeni na neuspeh.
EZ LIKOVNEGA ŽIVLJENJA SOVJETSKE ZVEZE
Viktor Mihailovič Vasrcecov
(K stoletnici njegovega rojstva)
Ruska umetnost 19. stoletja se ponaša s slavnimi in velikimi mojstri. Komu niso znana imena Rjepin, Surikov, Siskin, Vereščagin, Fedotov, itd. V to plejado velikih umetnikov spada tudi slikar V. M. Vasnecov. Letos obhajamo stoletnico njegovega rojstva. Ruska umetnost 19. stoletja se odlikuje po globokem idejnem realizmu. Po svoji snovi se je tesno naslonila na tedanjega ruskega človeka, spremljala je njegovo težko življenje, kritizirala je družbene napake, s svojo pristno človeško noto in široko pripovednostjo pa je bila vsakemu razumljiva. Po obliki je sorodna svojim umetnostnim sestram, literaturi ln glasbi. Kdo ne pozna slavnih del sodobne ruske literature in kar so ruski pisatelji povedali z besedami, to je ruska likovna umetnost ponazorila v podobah.
Leta 1874 je Va-snecov prvikrat razstavil na razstavi »peredvižnikov« sliko »Pitje čaja«. Tej podobi so sledile slike »Iz stanovanja v stanovanje«, »\ojaški telegram«, itd. Ta dela označujejo prvo dobo ustvarjanja Vasnecova, je to žanrska tema, v kateri se slikar približa preprostemu ljudstvu ter ga spremlja v njegovem vsakdanjem življenju, v njegovi »krbi za obstoj, v vsakdanji resničnosti,
v skrbeh In žalosti. Ce bi slikar v nadaljnjem razvoju hodil to pot, bi se uvrstil med ostale umetnike idejnega realizma ruske šole. Toda V. M. Vasne-cov je krenil na drugo pot. Ze v dijaških letih so ga močno privlačevale ru ske narodne pesmi, biline in pripoved ke. Zlasti močan vtis je zapustila mla dimu Vasnecovu bilina »Beseda o Igor jevem polku«. V letu 1870 je nastal akva rel »Vitez« ter risbe kot »Zar-plica-, »Mikula Seljaninovič«, itd. Kot sintezo vsega tega študija je ustvaril veliko platno »Vitez na razpotju«. Ta dela so bila odločilna za nadaljnji razvoj Vas necova. Odprl se mu je svet ruske narodne poezije v svojem bogastvu oblik, lepote in čistosti. Leta 1880 je slikar na osmi razstavi »peredvižnikov« razstavil veliko kompozicijo »Po bitki». Motiv je vzel iz biline »Beseda o Igorjevem polku«. Slika predstavlja širno stepo, na kateri leže mrtvi junaki. Nad obzorjem plava krvava luna. Vascenov ni hotel podati le gole podobe bojišča, marveč je znal vnesti v podobo pravljično vzdušje, ki veje iz poz mrtvih borcev, njihovih obrazov, oblačil in zgodnjega večera. Iz vse podobe veje klasi'en mir ruskega narodnega ustvarjanja in tako podobo je lahko naslikal |
le umetnik, ki je bil resničen pesnik, velik človek, ki je strastno ljubil domačo zemljo in harbd. Slika je na razstavi vzbudila veliko zanimanje in mecen Tretjakov je takoj pričel s pogajanji, da bi sliko pridobil za svojo galerijo. Ob njej je pisal Rjepin: »... izredno sijajno, nova in globoko poetična stvar. Takih še nt bilo v ruski šoli.«
Nova smer umetnosti Vasnecova se v
V. M. Vasnecov: Carjevič Ivan na »ivera volku (1889)
umetnikovi dull ni Izoblikovala slučajno. V Rusiji se je v 60. letih pričela borba za dvig kmečkega ljudstva, za kmečko revolucijo. Ruski kulturni delavci so se pridružili tema gibanju na svoj način. Pričel se je intenziven študij ruske narodne zgodovine, študij ruske kmečke glasbe, narodne umetnosti, pričeli so nabirati narodne pesmi, biline in pripovedke. Tak interes, zlasti do herojskih podvigov ruskega naroda, pa ima v delih velikih umetnikov svoj posebno globok pomen. S tem, da so Rjepin, Surikov in celo Siškin ter naš slikar, posegli motivno v čase herojskih borb ruskega naroda v preteklosti, so hoteli povedati v svoji umetnosti to, da so tesno povezani z usodo lastnega naroda v času, v katerem »o živeli. Noben velik umetnik ne more obiti trenutnega težkega položaja, v katerem narod živi — v tvoji lastni umetnosti. Ruski narod je pod carskim imperializmom strašno trpel in zato so se umetniki zatekali k zgodovinskemu herojskemu odporu ruskega naroda do sovražnikov, zato Je v njihovih delih občutiti vso narodovo bolest. Iz podob teh mojstrov veje poezija in heroika. še prav posebno pa je ta nota zaznavna v delu VasDe-cova.
Od slik s pravljičnimi motivi ata posebno znani »Alenuška« in »Carjevič Ivan na »ivem volku« (1889). Iz teh podob diha globoko poznavanje ruske pravljice v vsej njeni poetičnosti, preprostosti in lepoti. V svojih pravljičnih motivih se Vasnecov ni suženjsko držal ori-
ginala, marveč ga je po svoje prikrojil. Na tak način je vnesel v svoje slike več umetniške svobode in pristnosti doživetja. Vse te motive pa postavlja Vasnecov v prelepo rusko naravo, v samo ten gozd ali na stepo ali ob jezero ter na tak način pojača pravljično občutje svojih del.
V letu 1883 Je Vasnecov pričel z delom na 14 velikih kompozicijah za Zgodovinski muzej v Moskvi. Snov teh kompozicij je vzeta iz življenja ljudi kamene dobe in prazgodovine. Slike so razgibane, polne življenja ter nam kažejo veliko fantazijsko in ustvarjalno moč umetnikovo. Leta 1898 je Vasnecov končal svojo najbolj znano kompozicijo »Trije junaki«. Kakor tri orjaška drevesa stoje pred nami jezdeci, mitološke osebnosti iz ruskih bilin. Trije veliki junaki: Ilija Muromec, Dobrinja Nikitič in Aleša Popovič kakor zrasli iz tal, v težkem orožju, iščejo nove junaške prigode. Vasnecov je sijajno psihološko označil obraze teh junakov, kakor jih ka-rakterizirajo_ ruske narodne pesmi.
Vasnecov je imel velik vpliv na vso rusko šolo ter je bil tudi važen za razvoj ruske dekoracije in dekorativne umetnosti. Poleg umetnikove genialnosti je prav dejstvo, da je črpal snov za svoja dela iz narodnih pesmi, pravljic in ruske narodne umetnosti, pripomoglo, da je mogel dati tako velika in monumentalna dela, polna heroizma, poezije, globine in čistosti.
V. 8. Vasnecov je umrl leta 1927.
man in Roman Celarc.
Naša brigada je dosegla naslednje rezultate:	nakopali, premetali ir.
zvozili smo v nasip 2682 kubikov materiala III. kategorije in peska prepeljali in znosili -smo 98 tor tračnic, prenesli in prepeljali 150C železniških pragov in po-ložil 404 ir. železniškega tira.
Poleg dela na gradišču pa sodelujemo tudi na fizkulturnem in kul-turno-prosvetnem polju. V brigadi je formiran pevski zbor folklorna skupina, diletantska skupina in re-citacijski zbor. Nastopil smo z njimi na skupni prireditvi brigad našega taborišča, kjer je bil naš pevski zbor izbran za nastop brigad Novega Beograda na kulturnem festivalu dne 18. julija. Mnogo zanimanja so pokazali brigadirji z?, knjige. Iz brigadne knjižnice je bile izposojenih in pročitanih v dveh tednih že nad 125 knjig, ki gredo i« roke v roko in so brigadirjem A prostem času poleg šaha najbolj priljubljeno razvedrilo. Udeležili smo s« tudi umetnške razstave Novega Beograda. Razstavili smo kip maršala Tita, ki ga je zdelal brigadir Mirkom Voušek. nekaj risb in naš najboljši stesičas in smo se razveselili. ko nam je komisija na razstavi izrekla pohvalo za kvaliteto naših izdelkov.	j.
Tudi v fizkulturi se uspešno udejstvujemo. Jutranje fizkulture se udeležujemo vsi. Odigrali smo nogometno tekmo s IV. mariborsko brigado in zmagali s 4:3, mnogo pa je tudi zanimanja za boks. odbojko in košarko. Začeli smo tudi z izpol-njevaniem norm za fizkulturni znak. Udeležili smo se tudi fizkultumega zleta na dan festivala.
XIII. ljubljanska brigada se neprestano bori, da si pridobi časten naslov udarne brigade, za kar so se brigadirji zavezali še pred odhodom iz Ljubljane.
Trifunovič
je premagal Pachmana
Stockholm, 27. julija. V tretjem nadaljevanju prekinjene partije med Trifunovičem In Pachmanom je Trifunovič že po nekaj potezah spravil nasprotnika v brezupni položaj in tako izvojeval še eno zmago na tem turnirju. Trifunovič ima sedaj 4 in pol točke ter se je vnovič pridružil skupini vodečih mojstrov.
Sestanek smučarjev na Bledu
Sestanek tekmovalcev zveznega, 1 in 2. razreda bo v nedeljo 1. »veneta ob 9. r kinodvorani na Bledu. Tekmovalci iz štajerske Dolenjske in Primorske, ki pridejo na Bled v sob<*o zvečer, naj se javjjo vratarju Park hotela, kjer dobijo nakaznico za prenočišče in hrano. Tekmovalci Iz Ljubljane in Gorenjske pridejo na Bled v nedeljo zjutraj. Društva naj organizirajo potovanje tekmovalcev v skupinah s objavo za popust pri voznj ceni.
IZPRED SODIŠČA
Ljubljana, 28. julij«!.
Danes je bila pred okrožnim sodiščem v Ljubljani razprava proti Ervinu Skitku, direktorju Direkcije odkupnega podjetja MLO Ljubljana, njegovemu pomočniku Alojzu Medvedu in ravnatelju podjetja »Sadje in zettenjava* Avgustu Staretu. Obtoženi so, da so 5 svojo malomarnostjo zakrivili nezadostno preskrbo ljubljanskega trga z živili. Zaradi obolelosti Ervina Skitka, in zaslišanja novih prič, ld bodo s svojimi izjavami še bolj razjasnile zadevo, je razprava odgodena za nedoločen čas.
VREMENSKA NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 28. julija: Visok zrač«i pritisk nad evropsko celino se počasi slabi in umika proti črnemu mor«*i. Kljub temu z nastopom deževne dobe ni računati, ker sledi nad Atlantikom ponovni dvig zračnega tlaka. Jugoslavija je prišla pod močnejši vpliv visokega pritiska ln so zato nevihte popustile.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 29. julija Pretežno jasno in zelo woč*.
FIZKULTURA IN SPORI
Češkoslovaški Sokoli Jugoslovanom
Fizkultuma zveza Jugoslavije jo prejela pismo, v katerem se organizacija Češkoslovaškega Sokola zahvaljuje jugoslovanski fizkultumi delegaciji za udeležbo na XI. vsesokolskem zletu in poudarja visoko stopnjo naše telovadbe- — V pismu je med drugim rečeno:
»Po zaključku velikih svečanosti XI. vsesokolskega zleta se spominjamo vseh titlh, ki so s svojo udeležbo pripomogli k uspehu. Z veseljem ugotavljamo, da je bila prav vaša delegacija najštevilnejša med vsemi našimi gosti lz inozemstva. Tradicija najtesnejšega medsebojnega sodelovanja naših narodov, posebno na področju fizkulture, je bila obogatena z novimi dokazi globokega prijateljstva ln je spomnila predvsem mladino, da je ona najaktivnejši posrednik pri zbližanju če-
škoslovaških in jugoslovanskih narodov. Zahvaljujemo se vam, ker ste poslali tako številno delegacijo in vas prosimo, da Izrazite našo hvaležnost vsem njenim članom. To velja posebno za telovadce in tekmovalke, kakor tudi za oddelek vojne mornarice, ki so s svojim brezhibnim izvajanjem vaj še enkrat pokazali visoko raven jugoslovanske fizkulture.c
V pismu se Čehoslovaki še enkrat zahvaljujejo za darila, ki jim jih je izročila jugoslovanska fizkulturna delegacija, in zaključujejo:
»Prepričani smo, da se bodo po vojni obnovljeni medsebojni stiki češkoslovaške ln jugoslovanske fizkulture v bodočnosti še poglobili in razvili do bratskega sodelovanja za dosego smotra, h kateremu stremita obe naši državi v borbi za mir na svetu.«
S sliko maršala Tita so jugoslovanski fizkulturniki toplo pozdravljeni od prebivalstva korakali v sprevodu na XI. vsesokolskem zletu v Pragi
Drobne zanimivosti
Nogometaši Jugoslavije bodo nastopili na olimpiadi v 1. kolu 31. julija, in sicer bo njihov nasprotnik zmagovalec tekme Luxemburg-Afganistan.
V	okviru olimpijskih iger v Londonu so bile odigrane prve tekme na nogometnem turnirju. Ho-landljJa j« premagala Irsko z rezultatom 3:1 (2:0). Luxemburg pa Af-gan-staa s 6:0 (3:0).
Kvalifikacijske tekme za I. oz. II. slovensko skupino bodo v nedeljo 1. avgusta in sicer: Postojna : Miličnik v Postojni ob 17. urj (Betetto); Železničar (Ljubljana) : Gregorčič v Ljubljanu ob 9. dopoldne (Slamič).
Nogomet v št. Juriju ob južni železnici.
V nedeljo 25. t- m. sta se srečala PD Kokarje iin FD št. Jurij ob južni železnici v prijateljski tekmi, ki se je končala z zmago Kokarja 4:0.
Pomlajeno moštvo Crvene zvezde je
premagalo nogometaše beograjskega Metalca z rezultatom 4:2 (2:1).
Radnički : Hajduk 2:0 (0:0). Nogometna tekma mladine obeh društev se je končala z zmago Beograjčanov.
Hajduk : Mornar 3:3. Prijateljsko srečanje ued nogomntaši Hajduka in Mornarja ko jo končalo neodločeno 3:3.
Nogometaši Radnlčkega iz Kragujevca so premagali nogometno moštvo Tovarne letalskih motorjev »Avn-a« iz Prage z rezultatom 3:1 (1:1).
MoskoySki Spartak vodi v nogometnem prvenstvu. Nogometna tekma med >Spar-
takom« jz Moskve in moštvom CDKA se je končala z zmago »Spartaka« z rezultatom 2:0. »Spartak« J© prišel tako na čelo tekmujočih društev.
Holandke so postavile nov rekord v štafeti 4 X 110 yardov. Holandska lahkoatletska ženska štafeta na 4 x HO yardov je ppstar;i:la nov svetovni rekord s časom 47.4 sekunde.
Košarkarji Crvene zvezde so fcončaH svojo turnejo po Sloveniji in Hrvatska, kjer so dobili vsa srečanja. Zadnji tekmi so igrali s košarkarji Hajduka in Zadra. V Splitu so zmagali z rezultatom 45:42. v Zadru pa z 22:20.
V	Vukovaru je bi lodprt nov fizkul-turai stadion, ki je bil zgrajen pretežno s prostovoljnim delom frontovcev.
Teniški prvak Hrvatske je postal Mitič z zmago nad Šaričem 6:2, 6:1, 6:1.
Split : Brno 3:1 (0:1). V torek je bila v Splitu nogometna tekma med reprezentancama Splita in Brna. ki se Je končala z zmago Splita 3:1.
Tekmovanje za Davisov pokal
Pred okrog 8.000 gledalci je bil v torek v Pragi prvi dan finalnega teniškega tekmovanja evropske cone med ČSR in švedsko.
V	prTi igri sta se srečala Černjk (ČSR) in Joltanson (švedska). Zmagal je černik s 6:4 4:6. 6:3, 6:3.
V	drugi igri sta se srečala Drobny jn Bergelin Drobny je zmagal z rezultatom 6:0, 6:3 7:5.
češkoslovaška vodi po prvem dnevu fi. nalnega tekmovanja evropske cone z 2:0. *
Teniška ekipa Avstralije je premagala <*kiipo Kube v tekmovanju za Davisov pokal. Avstralski par Sidwell-Long je premagal dvojico Agvera-Morajes s 7:5. 6:2 'in 6:3 Avstralija vodi tako s 3-0.
Bogat «vaterpolo spored v Ljubljani
Po plavalni tekmi za cup FLRJ med Primorjem s Sušaka in Enotnostjo, ki je pomenila nekako otvoritev sezone plavalnih prireditev v Ljubljani, bomo Imeli v prihodnjih dneh priložnost videti I. kolo waterpolo turnirja II. zvezne lige. Sodelovala bodo moštva društev* Jadran-Her-cegnovi, Spartak-Subotica Polet- Sombor, Proleter.Osijek, Sarajevo-Sarajevo Ohridski branovj-Ohrid in Enotnost-Ljubljana,
Na turnirju bodo zastopane vse republike, razen Srbije, kj doslej še ni prijavila udeležbe. Najboljše je zastopana Vojvodina z moštvoma Spartaka iz Subotice in Poleta iz Sombora. Prijave moštev iz ostalih republik, posebno pa prijave waterpollstov iz Makedonije in Bosne in Hercegovine nam dokazujejo da waterpolo zavzema yse večji razmah, zato bo s te strani prireditev gotovo zanimiva.
Tekmovanje se bo pričelo v petek dne 30. julija ob 9 dopoldan v centralnem ljudskem kopališču in bo trajalo do nedelje 1. avgusta. Začetek vsak dan ob 9. dopoldan in ob 17. Igra se po dvojnem sistemu točk vsak z vsakim.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek, 29. julija: Marta. Dobrila.
Petek, 30. julija: Abdon in Senon, Vitodrag.
SPOMINSKI DNEVI
29. VII. 1946. — V Parizu se je začelo zasedanje mirovne konference 21 držav 29. VII. 1S84. — Rejen Boris V. Asafjev, sovjetski skladatelj, glasbeni teoretik, historik in kritik. Uporabljal je psevdonim Igor Glebov.
DEŽURNA LEKARNA Contralna lekarna. Tromostje, Marijin trg št. 5.
»DAN ZNAMKE, praznujemo danes, dne
29. julija, t spomin očeta poštne znamke LOVRENCA KOŠIRJA. Pošta Ljubljana bo današnji dan uporabljala poseben žig, KONGRES ZDRAVNIKOV LR SLOVENIJE bo 28, in 2,. avgusta t. 1. In no od 31. julija do 1. avgusta, kot je bilo prvotno napovedano. Kongresni odbor Slovenskega zdravniškega društva. 1555-n Maturanti iz leta 1938 m. drž realne gimnazije VIII. b. — Desetletnico praznujemo v goboto 31. t. m. ob 20. pr,- Slamiču. Ljubljana!
PRESKRBA
DELITEV RIB
Potrošniki mesta Ljubljane si ialik-j nabavijo od četrtka dne 29. julija t. 1. dalje po V» kg svežih morskih rib na odrezek živilskih nakaznic in sicer:
TD a jam. odrezek št. 618; TD a odrezek št 558; TD b odrezek št- 598; TD odrezek št. 538; SD a odrezek št. 658; SD odrezek št. 638; LD odrezek št. 7S8.
Ribe bodo dedile iste prodajalne kot pri prejšnjih delitvah.
Potrošniki si bodo lahko nabavili ribe na navedene odrezke postopno, kot bodo prihajale pošiljke.
Morebitne spremembe bodo vsakokrat objavljene na deski pri ribarnici na trgu in na ostalih prodajalnah.
Crna je 29 din za 1 kg.
Obvestilo Rdečega križa Slovenije
GUvn-_ odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Dapčevičev trg 3 (vogal Dalmatinove in Miklošičeve ceste) hrani zaipuščjno naßlednjth vojnih ujetnikov, ki so umrli v angleškem vojnem ujetništvu:
Meško Ivan roj. 16 maja 1925 v Ptuju, Rus Simon ročen 28. oktobra 1922, R> dvlnec pel Ptuju; Belok Vincenc, rojen 7. Julija 1924 Zadobrova. Štajersko.
. Brglez Ivan roj. 11. decembra 1925 Sikale - Pragersko:	Brumen Franc rojen
1. januarja 1914. ZvabJEvanjkovci: Čeferin Franc; Ferk Prfdrfk. roj. 2C avgusta 1914, Oršak pri Mariboru: Feus FrUd. rik roj. 22. avgusta 1914: G^rhold Franc roj- 30, royembra 1914. Selnica ob Dravi; Germiovšek Pav«!, roj. 19. maja 1925, Videm pri Krškem; Haller B^arfet rojen 26. oktobra 1914 Hrastnik; Hartman La-dfislav. roj. 14. junija 1925. Maribor; Jur-
man Jožef, roj. 23. nov. 1924. Loče pri Poljčanah. Karo Franc rpi. 7. apr. 1921, Novi dol pri Motniku; Kobula Franc; Koder A.; Korošec Frair-c, roj. 3. septem_ bra 1923 Sestrče pr; Ptujski gori. Kos Maks. roj. 16. sept. 1922 Rogatec; Kra-gel Jožef. roj. 13. avg. 1926 Dol pri Hrastniku: Kraner Franc. roj. 19. septembra 1925 Drankorr-ec; Krehlič Jožef, roj. 1. avg. 1923; Kregar Ivan. rojen 29. maja 1925. Radkovec pri Slov. Bistrici; Kristan Franc- Krivec Franc. roj. 13. jan. 1923. pri Podsredi; Križmlk Stanislav; Lesnika Štefan; Lovrenčak Ernst; Marčič Maks; Mesarič Franc; Murka Jožef. roj. 26. februarja 1921 Apačka vas on Ptujski gori. Nežmah Jožef, rojen 26. januarja 1925. Bohova pri Mariboru; Pečnik Jožef, rojen 6. marca 1926 Trbovlje? Pietersek Mihael. Pogostnik Martin, roj. 26. oktobra 1918 pri Ptuju; Puter Henrik: Raner (Rener) Anton; Perger Jožef. ral. 19. marca 1925 Lefuš-šmartno ob Paki; Požar Johan. roj. 29. aprila 1925 Lončarjev dol?; P osi ek Jožef, rojen 19 aprila 1925. Modra že p. Stu-denec pr; Poljčanah; Rebernik Karl. rojen 11. oktobra 1924, Luče v Savinjski dolini; Žmavc M.- Soline Anton. roj. 8. maja 1914 Andrenci?: Špes Ivan: Tanšek Andrej: Tiranič Jožef: Trampuš; Vodopivec Alovzftj; Weiss Jožef, rojen 11. marca 1915. Staranega vas?; Verioič Ivan. rojen 3. maja 1915 Luče v Savinjski? dolin* ali Sv. Jakob v Slov. Goricah: Wog! a v Ivan. rojen 20. decem_ bra 1925. Mestni vrh; Zađra/veo Josip; CestaHk Vfncenc. rojen 7. julija 1923 <^mi vrh ori. Sv. Juriju ob Taboru: Zo>i-chter FeUks. ročen 3. januarja 1924. Creta pri Mariboru |n Ribič Pavel, rojen 4. februarja 1926 Zagorice pri Trbovljah.
Prosimo vse sorodnike ali znance zgoraj imenovanih, da dvignejo zapuščine
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA fETRTEK
5.30 Slovenske narodne. 5 40 Napoved časa [n poročila. 5.50 Jutranja telovadba
6.00	Operetna glasba. 6.30 Jutranji konl
cert 7.00 Radlltski koledar poročila in objave. 7.10 Bc'garska narodna glasba, 12.30 Napoved časa in poročila, 12 40 Zabavna glasba, mah oglasi in objave.. 13.00 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14 00 Gospodarski pregled. 14 10 Koncert sopranistke Ljubice LjubOčič iz Beograda. prt klavirju Bojan Adamič. 14.30 Napofved časa poročila [n objava večer, noga sporeda. 14.45 Bedrich Smetana — skladate!j. ki ga boste v tem tednu poslušali. 18.30 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Rudolfa Stariča. Sodelu. Je violinist Nikola Petrovič. 19 00 Radijski dnevnik. Posebna oddaja ob V. kongresu KPJ 19.10 Noctum: in valčki. 19 30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna jjtoba. mali oglasi ln objave- 20 00 Zdravstveno predavanje. 20.15 Igra vaški kvintet. 20.30 Albanske pesmi poje Anto. ?n°,	Prt klavirju Bojan Adamič.
20.45 Iger Sravinski; Scenet de balet.
21.00	češki pesnik Ji?; Wolker. 21.30 Iz oper čepkih skladateljev. 22 00 Prenos poreči! Zvezne postaje Beograd 22.30 Tz dlel W. A. Mozarta: 23 30 Zaključek oddaje.
Prekinitev prometa
Glavna uprava za ceste objavlja, da je zaradi odnešenega mostu čez Belco začasno prekinjen promet na zvezni cesti med Dovjaml ln Kranjsko goro. Zopetna v8postavitev prometa bo objavljena.
Zaradi poškodb po neurjih je zaprta za promet tndl republiška cesta ▼ Logarsko dolino.
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: 60vj. barvni film »Kameniti cvet«, obzornik štev. 27. — MOSKVA: češki film »Veseli študent«, tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 18.30 in 20.30. - LETNI, TIVOLI: češki film »Pardubiške gospe«, tednik. Predstava ob 21. uri. — KODELJEVO: sovj. film »Pirogov«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE: sovjetski film »Mikluho - Maklaj«. tednik. — GRAJ-SKI: sovj. film »Timur in njegova četa«, tednik. LETNI: sovj. film. pravljica »Pepelka«, tednik.
CELJE DOM: sovj. film »Fant lz našega kraja«, tednik.
KAMNIK: sovj. filmska pravljica »Čarobno zrno«, tednik.
KRANJ MESTNI: nemški film »Morilci so med nami«, tednik.
PTUJ: sovj. film »Moje univerze«, tednik.
Pozor! Novo otvor jena vulkanlzacija
Drago Grčar
DUTOVLJE PRI SEŽANI
sprejema v popravilo kolesne, motor" ne in avtomobilske plašče do 7.50x20, — Prav tako popravlja zračnice vseh vrst in krajša mehkorobne kol. plašče.
Knjigama ln antikvariat „Cankarjeve založbe“
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16, kupujein prodaja antikvame, znanstvene In leposlovne knjige v vseh jezikih.
POZIV
Pozivamo vse upnike
Okrajnega magazina - Škofja Loka,
da do 5. avgusta 1948 prijavijo vse svoje terjatve. — Po tem roku vložene terjatve se ne bodo več upoštevale. Hkrati pozivamo vse dožnike, naj tar koj poravnajo svoje obveznosti do podjetja.	,
Uprava v likvidaciji.

BLEJSKI BAR NA BLEDU
(PREJ KAVARNA »BLED«) je odprt od 22. ure zvečer dalje.
Igra znani violinist Nikola Petrovič ln plesni orkester. Ob nedeljah popoldne
ČAJANKA s plesom od 16. do 19. ure
Prigrizki in velika izbira pijač.
VABILO
na redni četrtletni OBČNI ZBOR
Kmetijske zadruge v Kamniku
ki bo v nedeljo 1. avgusta 1948 ob 9. dopoldne v Kino-dvorani v Kamniku z
naslednjim
DNEVNIM REDOM:
1.	Otvoritev ln izvolitev delovnega predsednika, zapisnikarja, overovate-lja zapisnika in verifikacijske komisije.
2.	Referat zastopnika OZKZ o nalogah in poslovanju zadruge.
3.	Poročilo upravnega ln nadzornega odbora.
4.	Razprava ln potrditev plana lz vseh panog, pri katerih se Ima, oziroma se zadruga-Udejstvuje. Potrditev načrta poslovnika za delo odsekov in svetov.
5.	Razprava o najetju Investicijskega in obratnega kredita.
6.	Dopolnilne volitve upravnega In nadzornega odbora.
7.	Predlogi in'pritožbe članov.
8.	Slučajnosti in zaključek.
Pripominjamo, da je udeležba članstva obvezna in tudi potrebna. Zaradi tega pričakujemo, da se udeležite občnega zbora polnoštevilno.
V primeru, da bi ob napovedanem času ne bilo dvetretjinske večine članov, se preloži občni zbor na osem dni pozneje. Ako tudi takrat zbor ne bo sklepčen, se bo sklepalo eno uro pozneje, ne glede na število navzočih članov.
Kmetijska zadruga z o. J., Kamnik.
NATEČAJ
Glavna direkcija Zvezne industrije usnja in gume v Beogradu razpisuje natečaj za sprejem učencev v Industrijsko usnjarsko šolo v Visokem.
Pravico do natečaja za vpis v to šolo imajo učenci, ki so Izdelali štiri razrede osnovne šole.
Učenci bodo po uspešnem zaključku šolanja dosegli kvalifikacijo zä poklic mojstra-pripravnika ln razporejeni bodo po podjetjih.
Za sprejem v šolo Je treba lastnoročno pisane prošnje vložiti na Industrijsko usnjarsko šolo v Visokem najpozneje do 20. avgusta 1948. leta. — Prošnji, ki mora Jjiti kolkovana z 10 din, je priložiti naslednje dokumente :
1.	rojstni list;
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	overenje o vedenju, izdano od sekretariata aktiva Ljudske mladine v kraju, kjer se je dijak doslej učil;
4.	pismeno obvezo staršev, da bo učenec po končanem šolanju delal v tistem podjetju, v katerega bo po potrebi dodeljen od Glavne direkcije;
5.	pismeno obvezo staršev, da bodo v primeru, če bi učenec neupravičeno zapustil šolo, povrnili stroške;
6.	zdravniško spričevalo
Kaididat mora ustrezati naslednjim pogojem: da ni mlajši od 14 in ne starejši od 16 let, da je telesno In duševno dovolj razvit ln popolnoma zdrav. Sprejeti kandidati bodo pismeno pozvani, da pridejo v šolo. ostalim pa bodo vrnjeni dokumenti.
Vsa ostala ustna ln pismena pojasnila daje Glavna direkcija Zvezne Industrije usnja in gume, Dositejeva 26, telefon: 30-426, In Industrijska usnjarska šola v Visokem.
Glavna direkcija Zvezne industrije usnja ln gume v Beogradu.
I JUL eJ(
ZASLUŽEK
ŠOTOR vam leži doma Ako želite denar. ga izkoristite in posodite za me-seo avgust. Samobor Bojan, Svetosav-ska 6. Bežigrad (za novo gimn.) 21808-4 POROČNE PRSTANE ali zlato kupim.
Naslov v ogl. oddelku.	21799-6
INŠTRUKTORJA za matematiko iščem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Se-stošolka«.	21801-4
PRVOVRSTNEGA INŠTRUKTORJA iz matematike za 8. razred gimnazije, iščem. Naslov v ogl. oddelku. 21.805-4 DEKLE Z DE2ELE v starosti do 14 let sprejmem, da bd nekaj ur dnevno nadzorovala otroka. — Vilfan. Lončarska steza 10.	21.762-4
UPOKOJENEC s trgovsko Izobrazbo, sprejme honorarno zaposlitev za nekaj ur dnevno, v trgovini, gostinstvu ali karkoli. Naslov: Sešek A-. Ljubljana, Breg št. 2/1.	21.742-4
PROF. PRIPRAVNIK inštruira vse predmete za I-, II.. III. in IV. gimnazijo. Oražem Joža. Ljubljana-Moste. Petričeva ulica 12.	21.753-4
ŠIVILJO NA DOM iščem. Naslov v ogl. oddelku.	21-749-4
PRODAM
OTROŠKI VOZIČEK, FINE MOŠKE HLAČE. MOŠKE ČEVLJE št. 40—41, ženske čevlje št. 36, poletne, moško perilo in žensko letno obleko prodam. Muzejska ulica št. 7, IV. nadstropje, desno.	21841-5
NU»U ZENSKO KOLO prodam. Ogied od 15. dalje. Malejeva 31.	21796-5
ZADNJE KOLO, torpedo in verigo za tricikel prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21798-5
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, prvovrsten, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21786-5
VITEL, dobro ohranjen, prodam. Poizve se: Vrbove. Razori 2. pošta Dobrova.
21785-5
ZLAT POROČNI PRSTAN z lepo obliko prodam. Cesta v Mestni log 15. Žagar.
21787-5
PISALNI STROJ Remington, prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	21790-5
SREBRNO 2EPNO URO prodam. Naslov v ogl oddelku.	21784-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam.
Naslov v ogl. odd.	21746-5
RADIJSKI APARAT. 7 cevni, prodam. Hafner Marica, Labore 17, Kranj.
21646-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Zorman Andrej. Šenčur št. 76, pri Kranju.	21645-5
ŽELEZNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21730-5
PRAŠIČA za rejo, 3 mesece starega, prodam. Naslov v ogl. odd. 21703-5 SALONARJE, črn semiš s srednjo peto, št. 38 prodam Naslov v oglasnem oddelku.	21807-5
RADIJSKI APARAT Ingelen, 4 cevni, čist glas in zlato zapestnico, prodam. Ogled od 13-30 dalje. Vertnik, Tyrševa cesta 97.	21803-5
MOŠKO ŽEPNO URO, dobro idočo, prodam. Poljanska 28-11, soba 65. 21534-5 BLAGO (pliš, terakot barve) za pregrinjalo postelj ali otomane in modri pliš za dekoracijske blazine, prodam. Naslov v ogl. odd.	21635-5
PRT IZ DAMASTA. servieti in blago za kostum, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku.	21.740-5
MOŠKO KOLO »Wolsit«, odlično ohranjeno. prodam. Šubičeva 3, pritličje, desno	21685-5
ŽEPNO URO »Longines«, popolnoma novo. s srebrno verižico, prodam. Pismene ponudbe s ceno pod »Prvovrstna« na oglasni oddelek.	21.735-5
NOV REKET za tenis, prodam. Ogled od 10. do 12., razen nedelje. Naslov v oglas, oddelku.	21.733-5
STRANIŠČNO ŠKOLJKO, umivalnik in ploščice za štedilnik proda Jaklič, Zabjak 3, pritličje.	21.761-5
RADIJSKI APARAT »Lorene«. 5 eevni, prodam. Huje 35.	21-643-5
ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj v Linhartovi ulici 28.	21.744-5
VEČ VOZ GNOJA naprodaj na Cesti dveh cesarjev št. 34.	21.754-5
MOTOR SIEMENS 220—380 V, 4 ks. 2620 obratov na minuto, proda Brandstetter, Čatež, pošta Velika Loka. 21.756-5 ZENSKE ČEVLJE št. 38, drap. enkrat rabljene, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21.751-5
ŠPORTNI VOZIČEK, otroško košaro z vložkom in športno moško kolo prodam. Privoz št. 18.	21.752-5
1.20 kg PRAVE KAVE prodam. Vprašati od 6. do 8. zvečer v Rutarjevi ul. št. 4 a/III. nadstr.	21.757-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, prodam. Naslov v oglas. odd. 21.607-5 DVE VIOLINI, stari, dobro, ohranjeni, prodam v Celju, Mariborska cesta št. 69.	21.772-5
MOŠKO KOLO, čevljarski stroj Singer, oilinderco. za 10.000 din, plinski rešo na dva grelca in nove plašče za kolo, poceni prodam. Moste Predovičeva ulica 22.	21.765-5
GUME, 4 popolnoma nove za otroški voziček, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21829-5
MOŠKO KOLO, prvovrstno, popolnoma novi plašči, zračnice, torpedo in konice prodam. Ogled Iz prijaznosti pri Rebolj, mehanična delavnica, Vegova ulica 8.	21813-5
MOŠKE VISOKE ČEVLJE št. 40, dobro ohranjene, otroške:	dva para
rjavih, visokih št. 32—34 in hubertus za 12- do 14 letnega dečka ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	21792-5
ŽENSKO KOLO Diirkopp, skoraj -ovo, In dva plašča 28x150 prodam. Ogled jutri od 16. do 19. ure. Groznik Franc, Železnikarjeva 5.	21793-5
OMARA za obleko ln predalnik naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	21794-5
RADIO ORION prodam. Ogled od 7.
do 8. ure zvečer.	21822-5
ITALIJANSKO ŠPORTNO KOLO s prestavami in brzinomerilom ugodno prodam. Kocjančič, Vošnjakova ulica štev. 4.	21817-5
OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, av-tomodel, prodam. Naslov: Orel, Radovljica, Delavska 5.	21818-5
PRAVO SVILO, primerno tudi za opremo dojenčka, prodam. Ogled dopoldne — Tomažič, Krlževniška ulica št. 9.	21820-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Tomažič, Tyrševa 116-1. 21816-6 PET ŽAROMETOV (lestencev) za trgovino ln preelezno tehtnico za drogerijo ali lekarno prodam Vprašati: Miklošičeva 8-1, levo.	21809-5
VOLNEN KOSTUM, temnomoder, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	21810-5
TRPEŽNO KOLO. dobro ohranjeno, — prodam. Kupim pa električni kuhalnik na dve plošči In en kovčeg. Einspielerjeva 20.	21681-5
MOŠKO KOLO Puch, skoraj novo, predvojno, z lučjo ln dvema rezervnima zračnicama ugodno prodam. — Šišenska cesta 60. pritličje 21797-5
KUPIM
»S« SAKSOFON, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod Saksofon.	21738-6
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Ponndbe na oglasni oddelek pod »Dober«.	21734-6
NOVO TRAČNO ŽAGO, 6 m dolgo ln 7 cm široko, tudi' rabljeno, vendar dobro ohranjeno — kupim- — Rot Leopold. Srpenica štev. tl 2. Primorska.	21671-6
KOZI-MLEKARICI, s samcem ali posamezno. takoj kupimo! Ponudbe z navedbo rodovnika, mlečnosti, pasme In cene Je poslati na naslov: KmetlJ-I ska zadruga, p. črensovcl. 20543-6
Opozorilo!
Današnji številki »Slovenskega poročevalca« smo priložili položnice in prosimo naročnike, da čimprej poravnajo naročnino za prihodnji mesec.
Uprava
OBRTNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA ŽIVILSKIH STROK z o. J. v Ljubljani, Resljeva c. 1J, tel. 21-23, kupuje sveža Zelišča in sicer: liste robide, maline, jagode, borovnice in rastline vodne In dolgolistne mete in gladlšnika. Prevzemamo tudi suhe. Blago prevzemamo vsak dan od 8. do 12. ure v Komenskega ulica št. 28, Ljubljana.	21614-6
OGRODJE ZA ŠPORTNO KOLO, lahko brez volana, kupim ali dam v zameno ogrodje motornega kolesa DKW 356 cem. Dokumenti v redu Naslov v ogl. oddelku.	21.728-6
MOTORNO KOLO, boljše znamke, najraje DKW, od 125 do 206 ecm, na ročne prestave, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Plačam dobro«. 21.732-6 KUPIM ALI ZAMENJAM težko svinjo za tračno žago ali skobelni stroj. — Naslov v podr. SP, Maribor. 21658-6 JEDILNICO, orehovo korenino, in kavč, lahko samo ogrodje, kupim. Naslov v oglas, oddelku	21.731-6
CISTI PERNICI kupim. Naslov v oglas.
oddelku.	21.756-6
PLEČNIKOV »REPETITORIJ ANATOMIJE«. vseh šest delov, kupi Poznič, Dravska 11.	21.759-6
BELO BIRMANSKO OBLEKCO za osemletno deklico, kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »31. julij«.	21.763-6
RADIO, 4cevni. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na:	Cemažar Märjan, Lesce
št 88.	21.776-6
MOŠKO IN ŽENSKA KOLESA od 5 do 7666 din, lahko tudi brez gum, kupim Ponudbe s oeno poslati podružnici Sl. poročevalca v Kamniku.	21.773-6
PREDVOJNO KROMBI BLAGO, rjave barve za ženski plašč, 2-75 m in kože rjave ruske veverice za plašč, kupim. Naslov v oglas, oddelku	21.786-6
GLOBOK VOZIČEK, — nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek	21791-6
DVA KILOGRAMA PERJA kupim. — Naslov v oglasnem odd.	21821-6
DOBER RADIO s tremi valovnimi dolžinami kupim. Ponudbe pod Radio na oglasni oddelek.	21815-6
ZAMENJAM
ZAMENJAM 80 dkg kave za opanke št. 39—40. Razliko doplačam. — Naslov v oglas- oddelku.	21.802-7
2 MOTORNA PLAŠČA 19 X 3 25 cole, zamenjam za plšača 19 X 3.56 oole. Naslov: Jernejeva cesta štev. 43 — pritličje.	21.729-7
GUME: 20 X 6 00 zamenjam za 16 X 5.06, ki so dobro ohranjene. Naslov v oglas, oddelku. Vprašati popoldne. 21.748-7 OTROŠKO KOLO Isonzo za od 4- do 9 let zamenjam za sobne zavese. Naslov v oglasnem oddelku. 21824-7 OREHE dam za moški dežni plašč, ki je dobro ohranjen in primeren za srednjo postavo. Ponudbe na naslov: Kokalj Rihorjevec, Šmartno, Litija.	21774-7
NEPREMIČNINE
STAVBENO PARCELO v Kranju zamenjam za parcelo v Ljubljani ali isto prodam. Aljaževa 5.	21795-8
DVOSTANOVANJSKO HIŠO, podkleteno, z vrtom prodamo. — Ponudbe pod »Lepa lega« na ogl. odd. 21576-8 HIŠO, eno- ali dvodružinsko z vrtom v Ljubljani kupim takoj. Ponudbe pod Novi dom na ogl. oddelek. 21715-8 E X O S T A N 0 V A N J S K O VILO ali hišico v okolici Ljubljane kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »Lepa«. 21,766-8 PARCELO, pogoj : stavbišče na Mirju, Vrtači ali Rožni dolini kupim. Ponudbe pod Velikost na ogl. odd. 21828-8
V NAJEM
GARAŽO za osebni avto v Šiški ali Bežigradu iščem. Ponudbe pod »Privatnik« oglas, oddelku.	21.758-9
SOBE - Sl ANOVAN J A
VISOKOSOLKl iščeta neopremljeno ali pa opremljeno sobo z lastnim perilom. Ponudbe pod šifro »Nujno« na oglasni oddelek.	21783-16
DVE TOVARIŠICI, ki sta zaposleni v bolnišnici, iščeta sobo. najraje v bližini tramvaja. Naslov v oglasnem oddelku.	21781-10
OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO išče starejša drž. uradnica v centru ali bližini tramvajske proge. Ponudbe pod »Nujno št. 15« na ogl. oddelek. 21.747*10 IŠČEM opremljeno sobo z lastnim perilom v centru. Ponudbe pod »Soliden zobotehn:k na ogl. odd.	21737-16
OPREMLJENO SOBO išče kuharica, ves dan odsotna Ponudbe na ogl. oddelek pod Resna	21736:10
GARSONIERO zamenjam za dvosobno stanovanje s kabinetom. — Naslov v ogl. odd.	21533-16
PRAZNO SOBO pri dobrih ljudeh — iščeta dve mirni uradnici, ves -dan odsotni. — Ponudbe na ogl. oddelek pod: »Sestri«.	21641-10
KDO NUDI upokojenki domek v Ljubljani ali kje drugje ob železnici? Ponudbe ogl. oddelku pod šifro »Vajena bolnikov«.	21.806-10
PRAZNO SOBO išče dekla Ponudbe ogl.
oddelku pod »Tudi šivam«. 21.741-10 VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE s predsobo in souporabo kuhinje na Vodnikovem trgu zamenjam za manjše (komfortno, enosobno, s kuhinjo. Naslov v oglas, oddelku.	21.739-10
DVA MIRNA SAMCA iščeta opremljeno sobo. Plačata tudi v naravi. Panndbe na ogl. oddelek pod »Dežela«. 21812-10 URADNICA išče opremljeno sobo proti dobremu plačilu. Ima lastno perilo. Naslov v oglas oddelku.	21.760-10
OFICIR JA išče lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice ali brez. — Ponudbe na oglalni oddelek pod značko »Št. 21 764«.	21.764-10
VELIKO SOBO s kopalnico zamenjam za enako. Ponudbe pod Lepo In čisto na oglasni oddelek	21813-10
OPREMLJENO SOBO Išče miren trgovski pomočnik, po možnosti tudi za dva. Plača v naravi. Ponudbe poslati pod Zahvalnost na ogl. odd. 21811-10
RAZNO
PIONIRJI počitniških kolonij, pozori Ob prihodu v Ljubljano dne 27. t m mi je izpred vlaka nekdo odnesel ne-zavit omot posteljnine, zunaj bela odeja, povezana z jermenom. Izsledilec dobi lepo nagrado. Sovre Bnža, Ljubljana. Linhartova 26.	21782-14
RAZGLAŠAM za neveljavno oblačilno Izkaznico na trne Krejan Milica, Maribor, Strossmayerjeva 30.	21804-14
OD CERKVE PRIMSKOVO DO KRANJA eem izgubila zlat prstan z diamantom. Oddati ga proti nagradi Naslov v podruž. Sp v Kranju 21.644-14 RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico št 89 na ime Hribar Frane. Veliki Menget št. 70.	21.745-14
DNE 27. t m. sem v mestu izgubila zapestnico. Ker ml je drag spomin, prosim najditelja, naj mi jo proti nagra di vrne na naslov v ogl odd- 2L743-14 DNE 18. t. m. dopoldne sem Izgubila na Bledu vsoto 8000 din (nekaj več) v modrem pismu z naslovom: Hudournik Štefanija,, tovarna otroške konfekcije. Šoštanj. Poštenega najditelja prosim-naj proti nagradi vrne na gornji naslov.	21.779-14
TOVARIŠA S KOLESOM, ki je dne 23. marca 1948 ob 14.45 na Celovški cesti v bližini pražarne »Adria« videl tovorni avto, kako je podrl tovarišico, in ji tudi nudil prvo pomoč, vljudno prosim, naj javi svoj naslov na ime: Pogačnik Frane, Ljubljana, Hotimiro-va ulica 11.	21.755-14
PREKLICUJEM veljavnost oblačilne nakaznice štev. 226.391 na ime Štravs Slavi, Loke 397. Trbovlje.	21.775-14
SIV ŽEMPER sem našla v ponedeljek v avtobusu Vipava-Postojna. Dobi se: Vodopivec. Ljubljana, Pleteršni-kova 11.	21825-14
RAZGLAŠAM za neveljavno prometno knjižico za kolo 175937, Izgubljeno dne 15. t. m. na ime Jurca Slavko, Cerknica 187, p. Rakek. 21777-14 RAZVELJAVLJAM osebno Izkaznico, prometno knjižico za motorno kolo št. 1344382 in sindikalno št. 2997749 na ime Marčun Franc, Selo štev. 30, Ljubljana.	21826-14
RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico št. 083570 — R-l na ime Leopold škander, Celovška cesta 259. Ukradena ml je bila 24. t. m. v trgovini Urbanc.	21814-14
RAZGLAŠAM za neveljavne dokumente. glaseče na ime Viktor Prebil. Ti dokumenti so mi bili skupaj z denarnico in gotovino 11.000 din ukradeni 25. t. m. na večernem vlaku od Jesenic do Žirovnice. Osebo, ki mi je to naredila, smo že izsledili. Da se izogne kazenskim posledicam, jo pozivam, naj vrne na ime: Viktor Prebil, mizarski pomočnik — Ljubljana, Rožna dolina XV-20.	21800-14
IZGUBLJENI SO BILI od ministrstva za industrijo do šiške — gasilni dom, načrti za zadružni dom v Šmartnem pri Litiji. Najditelja prosimo, naj iste proti vrnitvi morebitnih stroškov vrne naslovniku. Uprava zadružnega doma, Šmartno pri Litiji. 21827-14
+ Vdani v božjo voljo javljamo, da Je odšel k večnemu počitku naš ljubljeni mož. oče, brat itd.
FILIP ZABLATNIK
upravnik pošte št V.
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 30. julija 1948 ob pol 5. popoldne iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. julija 1948.
Alojzija, žena: otroka, brat, sestre in ostalo sorodstvo
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni preminul naš dragi oče, mož, brat in stric
ANDREJ-PRIMOŽ PIKON
Pokopali ga bomo 29. julija 1948 ob 16. uri na Blejski Dobravi.
Blejska Dobrava, 28. julija 1948.
Žalujoči: žena Angela; otroci: Andrej, Helena, Šenka, Danica, Milka; zeti: Gustel, Mato; vnuka: Gustel, Jože; družina:	Klinarjeva, — in ostalo
sorodstvo
+ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, ded itd.
KAREL RAMOVŽ
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 30. t m. ob 17. uri z žal, iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. julija 1948.
Globoko žalujoči: sin Drago, snaha Fani, vnuka, in ostalo sorodstvo
+ Vsem sorodnikom In znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra mati in stara mati
MARIJA ENGELMAN
rojena NAGLIČ
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 29 t. m. ob 17.30 iz hiše žalosti na tukajšnjo pokopališče Kranj.
Kranj, 27. julija 1948.
Žalujoči: Marijan, Stanko, sinova; Ana, Tončka, sestri; vnuki in vnukinje, in ostalo sorodstvo
+ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni pljučni bolezni v 72. letu starosti dne 8. julija t. 1. za vedno zapustil moj dobri mož, dragi atek, stari atek
FRANC TEMNIK
kmet, bivši dolgoletni lovec ‘in občinski odbornik
Pogreb dragega pokojnika Je bil dne 10. julija 1948 ob 11.30 dopoldne na farnem pokopališču v Vitanju. Vsem, ki ste darovali vence in cvetje, se udeležili pogreba in nam ob bridki izgubi moža in očeta izrekli sožalje, se naj-iskreneje zahvaljujemo
Spodnji Dolič pri Vitanju, dne 12. julija 1948.
Žalujoči:
žena. otroci, in ostalo sorodstvo
ZAHVALA. — Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, strica in
eva Iro
STANKA KAVZARJA
se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu podarili vence ir> cvetje. Posebna zahvala tov pevcem za ganljive žalostinke, tov. Malovrhu za poslovilni govor, gasilski četi. rudniški godbi in č duhovščini
Hrastnik. Zagorje. Novo mesto, Celje, Ljubljana. Brežice, dne 22 julija 1948
Žalujoča žena z otroki, in ostato sorodstvo
ZAHVALA — Ob Izgubi ljubljenega raoža, očeta, starega očeta
HERMANA KUHARJA
vrtnarja
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti Srčna hvala vsem darovalcem vencev ln cvetja, s katerim ste obsuli njegov grob.
Trbovlje, 27. julija 1948
Žalujoči: žena Štefl, hčerke: Herml, Mari, Viki. vnuki, in ostalo sorodstvo
Drejuje uredniški odbor, izubijana, Knafljeva ulica St. 6/11 - Telefon uredništva in uprave St. BMPdo 66-26, tdefon uprave «a ljubljanska naroCnlto * »8-2» - Tlakama »Stovanakega poročevalca« - Odgovorni