Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1-—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-G3. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 229 Ljubljana, sobota, dne 3. oktobra 1931 Leto II. Akcija za revizijo vojnih dolgov in reparacij Program francosko-ameriških pogajanj povodom Lavalovega obiska še ni končno določen — Pritisk vodilnih finančnih krogov na predsednika Hooverja — Pogajanja o reviziji vojnih dolgov se predvidevajo za prihodnjo pomlad Dr. Alfred Sze, novi kitajski minister za zunanje zadeve. Doslej je bil dr. Alfred Sze, kitajski zastopnik pri Društvu narodov. Obisk Nj. Vel. kralja v Južni Srbiji Očetovska vladarjeva skrb za potresne st kraje .Koplje, 2. oktobra. 1. Po povratku iz krajev w UZni Sr*5iji> ki so bili v marcu letošnjega j6ta poškodovani po potresu, se je Nj. Vel. * . ustavil v Skoplju, kjer so ga najprisrčneje <5m ' Vest 0 kraljevi Prisotnosti v Južni '■H se je prav naglo razširila v Skoplju. Zato le bilo vse mesto v svečanem razpoloženju in ozaljšano z zastavami. Ob 8. zvečer je bilo v kompozicijo dvornega vlaka povabljenih na večerjo več gostov. Za kraljevo mizo je bilo zbranih poleg predsednika vizo6 5 k°Vlca' dvornega maršala Dimitrije-viea, adjutanta generala Veljkoviča, bana živo-jma Laziča in generala Jovanoviča tudi mnogo Uglednih skopeljskih meščanov in zastopnikov gospodarskih in kulturnih organizacij a 1 1® Povabljene pridržal pri sebi do 1015 zvečer. Večer je potekel v prav živahnih razgovorih med visokim gostiteljem in njegovimi gosti. Razgovarjali so se o vprašanjih narodnega gospodarstva in narodne prosvete na jugu, o velikem napredku v Južni Srbiji od osvobojenja pa do danes in o potrebah juga, morajo dobiti svojo pravilno rešitev. Ker so a med kraljevimi gosti zelo različni zastop-iuen Se gosP°darsk® m kulturne aktivnosti na šlcf l razgovor često zavzemal strokovnja- rednn^vo ’• k čemur Je mnogo pripomogla iz-šaniih v Ni- Vel. kralja v raznih vpra- nri , Pozna do podrobnosti in ki kaže za vsp . edno ljubezen in očetovsko skrb vedno nr) SP tiče našega Juga- Kakor še kralj tudi P°s®tih v Južni Srbiji, je bil temhnii 1 , at izredno razpoložen in snoči ohnnvi 1 ie Prišel, da si ogleda delo na VpI u,- ,‘a:,ev>. ki jih je poškodoval potres. Nj. nova Se ^ osebho prepričal, da je ta ob- ni„ X mnogem izvedena in da se dovršuje po nova - Vis°ki zamisli. Kakor znano, se ta ob-civii -uVaia s srečn0 kombinacijo vojaških in biv 1 mo^i kakor tudi z udeležbo samih pre-m a+ ,v' Dela se izvršujejo dosti naglo, hkrati dovni- 0 dobro’ da Je bil kralj res lahko zadel V svoji oCetovski skrbi za izvršitev teh končani večerji se je Nj. Vel. kralj prav JUbeznivo poslovil od povabljenih gostov, pri ™er se JR z vsakim posebej še razgovarjal, Preden se je umaknil v spalni voz. Brzojavka nemških ministrov Lavalu in Briandu Pariz, 2. oktobra. AA. Nemški državni kance-'ar m zunanji minister Bruning in Curtius sta poslala francoskemu ministrskemu predsedniku "zan.anjemu ministru Lavalu in Briandu br-oh I • V .* r.avno ti ljudje hočejo s svojim ne-.nim Početjem od Narodne banke iz-t u lnfjacijo, ti vedč ali nevedč delajo na o, da bi naša stabilna valuta oslabela. — Boh kor mi poznamo položaj, se to ne bo zgodilo, zakaj Narodna banka budno pazi na to, da zlata podloga ostane na zakonito določeni višini in da zbog tega ni najmanjšega povoda, bati se za naš dinar. Vrh tega se je pa tudi naša trgovinska bilanca v poslednjem času tako popravila, da bo Po vsej priliki ob koncu leta aktivna. Ce kedaj, je v teh težkih časih nujno potrebno, da se zavedamo svoje skupnosti in da imamo pred očmi višje cilje in blagor nas vseh, ne pa le posameznikov. iz denarnih zavodov ima za posledico, da ga zbog tega končno tudi tisti ne dobi, ki ga v resnici potrebuje, in da utegne priti do tega, da se bodo morala posojila in krediti izterjevati. In bodo razna podjetja prisiljena ustaviti obrate in plačila. Zatorej, vložniki, ne tirajte narodnega premoženja v propast! Kdor tišči denar doma, se pregreši na skupnih interesih naroda in države, škoduje pa tudi sam sebi, ker mu denar doma leži mrtev in je v vedni nevarnosti, da mu ga kdo pokrade ali da mu morda celo zgori, kar se je že često pripetilo. Da naše gospodarstvo ne zaostane, da se ne poveča število brezposelnih in da brez težjih pretresljajev prebrodimo sedanje gospodarske neprilike, je neobhodno potrebno, da se denar ne shranja doma, marveč da neovirano kroži v prometu. Uprave naših denarnih zavodov so v veščih in izkušenih rokah, tako da jim brez oklevanja smete popolnoma zaupati. Brezvestnim hujskačem pa, ki begajo ljudstvo, bi bilo treba energično stopiti na prste. Videant consules! — Zveza jugoslovanskih hranilnic. Ustanovni občni zbor Zveze bojevnikov v Trbovljah Trbovlje, 2. oktobra. Vse kaže, da bo vojno tovarištvo v Trbovljah zopet oživljeno. Stvar je sedaj vzel v roke odbor povsem drugih ljudi, kajti vodstvo bivše ZSV je definitivno odpovedalo sodelovanje, ker svojčas ni našlo pri nekaterih članih glavnega odbora razumevanja za težnje trboveljskih vojnih trpinov. Novi odbor namerava sedaj zopet dvigniti zanimanje za idejo vojnega tovarištva, ki je samo na sebi sicer idealno, vendar pa mora članom tudi nekaj nuditi, kar je edino mogoče v »Samopomoči«. To zamisel je imel stari odbor, ki je pa žal ni mogel realizirati, ker so se mu stavljale na pot nepremostljive ovire. Če bo hotel novi odbor z uspehom delovati za koristi svojega članstva, potem bo moral korakati in delovati po že začrtanih smernicah, ki so edino izraz pravega vojnega tovarištva. V nedeljo 4. oktobra t. 1. ob 9. uri se vrši v dvorani gostilne Forte ustanovni občni zbor novooživljene Zveze bojevnikov, skupine Trbovlje, na katerem bodo med drugimi poročali tudi delegati glavnega odbora iz Ljubljane tov. vojni kurat Bonač, Matičič in Rozina. Priporočamo novemu odboru, da zastavi vse sile, da bo v najkrajšem času izpopolnjen vojni spomenik na trgu v Trbovljah, kateremu manjka še okrasitev železnega ogrodja, ki je izpostavljen vremenskim vplivom in rji, ter primerna ograja, v katere notranjost bi se lahko nasadile cvetlice in lepotično grmičevje. V kratkem se bo sestavil občinski proračun in niti najmanj ne dvomimo, da bo tudi občina uvidela potrebo izpopolnitve spomenika, kajti županstvo je pri odkritju spomenik sprejelo v oskrbo, sedaj bo samo potrebno, da novi odbor zveze županstvo, odnosno občinski odbor za to zainteresira. — Seveda se bo moral novi odbor Zveze bojevnikov tudi zavedati novega položaja in v tem pravcu tudi usmeriti svoje delovanje. Nov betonski most čez banovinsko cesto v Zagorju Pred rudniško separacijo je počela graditi v početku avgusta t. 1. tvrdka »Obnova« nov betonski most čez banovinsko cesto in potok Medijo, ki bo premostil spodaj ležeče rudniške naprave in obenem znatno zravnal klanec pod trgovino g. Mihelčiča. Nova rudniška široko-tirna proga pod in vštric Cunkerjev bo namreč podaljšana do rudniške restavracije, kjer bo montiran premikajoči most za vagone, ter bi bila vsled tega sedanja cesta za promet neupo-rabljiva. Pa tudi več ozkih tirov ima speljanih rudnik čez sedanjo cesto, tako iz Kisovca in Kotredeža, in je bil prehod zaradi vozičkov večkrat zadržan. Z novim mostom bodo odstranjene vse te ovire ter se bo vršil vedno naraščajoči promet nemoteno in tudi rudniku bo ustreženo, ker bo odpadlo ono stalno opazovanje na prost prehod čez cesto. Most, ki se zpenja v malem loku okoli,3 metre nad cesto, je že deloma dograjen, kakor tudi nasip ob graščinskem vrtu, ter bo v nekaj tednih izročen javnemu prometu. H. P. Ob desetletnici Podmladka Rdečega križa Ljubljana, 2. oktobra. Podmladek Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je v jubilejnem desetletju svojega obstoja. Ko se je pred desetimi leti priključila dobrodelnemu delu društva Rdečega križa mladina z oživotvoritvijo PRK, pač ni mogel nihče z gotovostjo sklepati, da se bo krog mladih prijateljev človekoljubnega Podmladka tako zelo razširil in učvrstil v vseh banovinah naše kraljevine. Podmladek Rdečega križa Je največja mladinska svetovna organizacija, ki šteje preko 11 milijonov članov. Podmladek postoji skoroda v prav vseh kulturnih državah zemlje. Združene države ameriške štejejo 6,738.648 pripadnikov, Japonska 865.924, Češkoslovaška 435.641, Sijam 30.503, Kanada 107.864, Avstralija 80.000, Nova Zelandija 1800 itd. V bogatem procvitu tudi ne zastaja naša država, ki s smotrenimi in vzpodbujajočimi ukrepi širi misel PRK. V ustanovnem Šolskem letu 1922-23 je bilo v Jugoslaviji le 32.000 članov, toda se je njih število dvignilo sedaj na 333.988, ki so včlanjeni v 13 oblastih PRK. Beograjska oblast šteje 55.390 Podmladkarjev, zagrebška 60.274 in ljubljanska 29.923. V celoti je organiziranih pri nas 294 srednjih šol in 2926 osnovnih šol v 10.052 razredih. Srednjih in strokovnih šol z organizacijo PRK je v ljubljanski oblasti 50, osnovnih šol 302 z 1286 razrednimi odbori. Delo Podmladka je izredno širokopotezno, vsestransko, a vselej urejeno tako, da služi z ljubeznijo v pomoč bližnjemu. Vso važnost polaga PRK zdravstvenemu delu, otvarjanju šolskih kuhinj, ki jih je po naših šolah 742, dobrodelnim namenom, rokotvornim in drugim tečajem, dopisovanju s Podmladkarji raznih držav, širjenju svojega tiska, knjižnicam, proslavi miru in matere, nabiranju zdravilnih zelišč in nabiranju vsakovrstnih prispevkov, kadar kličeta beda in zlo. Tudi v sedanji akciji za pomoč pasivnim krajem je PRK ukrenil vse, da se trpljenje našega naroda čim bolj omili in da se gladujočim opomore z nabirarjem živil in denarnih prispevkov. Predvsem pa bo Podmladek v ogroženih krajih ustanavljal šolske kuhinje, da bo deca preko PRK prišla do redne, tople in zdrave hrane. Kuhinje so se že doslej vedno izkazale kot izvrstna humanitarna stvar, ki je žela priznanje tudi pri najvišjih državnih funkcijo-narjih, tembolj pa prihajajo prav v dobi lakote. Da človekoljubna namera čim izdatneje uspe je glavni odbor PRK prvi kongres v Beogradu za 27. septembra odpovedal, ker želi, da se vse delo usmeri izključno za pomoč bednim. Najmlajša srca, združena z našim dijaštvom orjejo bogato pot človečanstva in obče sopo-moči v PRK z vidnimi prireditvami. Akademije, koncerti, javni nastopi, predavanja, igre i. dr. se vršijo po naših šolah pod okriljem PRK, ki je na svojo,desetletnico upravičeno lahko ponosen, saj je ustvaril delo in razširil idejo — da nobena organizacija tako. Zraven tega je Podmladek v dobi posurovelosti, materlializma. raznih zablod in sebičnosti tako potreben, da bi ga bilo treba takoj ustanoviti, ako bi ga še ne bilo. Podmladku RK k desetletnici še mnogo uspešnih let! Občni zbor učiteljskega društva za marenberški okraj V soboto 26. septembra se je vršil v Prevaljah občni zbor učiteljskega društva za marenberški okraj. Dasiravno še ni potekla funkcijska doba odboru, vendar se je sklical občni zbor radi likvidacije dosedanjega društva in združitve z mežiškim učiteljskim društvom v novoustanovljeno sresko učiteljsko društvo za dravograjski srez v Prevaljah. V ostalem so se reševale vse tekoče zadeve, orisal društveno delovanje v organizatoričnem kulturnem in gospodarskem pomenu. Pojasnil je pravila nove organizacije JUU ter apeliral na članstvo, da se izreče za združitev z mežiškim učiteljskim društvom, da bi tako tvorile obe društvi novoustanovljeno sresko učiteljsko društvo. V osatlem so se reševale vse takoče zadeve. Tajnik Štohelj Karol je v obširnem poročilu podal delo odbora kakor tudi društveno delovanje. Marenberško učiteljsko društvo je bilo eno najmanjših, vendar pa je zelo aktivno delovalo pri vseh naših stanovskih zadevah. Bilo je vedno v prvih borbenih vrstah, kadar se je šlo za stanovske interese in za zaščito učiteljstva. Blagajničarka gdč. Poharjeva je podala poročilo o stanju blagajne. Blagajna izkazuje aktivo. Po formalnem sklepu je prešla imovina na novo ustanovljeno društvo. Predlog predsednika, da društvo likvidira in da vsi člani korporativno vstopijo v novo ustanovljeno sresko društvo JUU za dravograjski srez s sedežem v Prevaljah, je bil soglasno sprejel. Ker je imelo isti dan tudj mežiško učiteljski' društvo svoj občni zbor in likvidacijo svojega društva, se je v navzočnosti vseh članov prejš njih društev ustanovilo novo sresko učiteljsko društvo. Po uvodnih formalnostih so sledile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen šolski upravitelj Gallob, za podpredsednika pa učitelj Terčak. V odbor pa so bili izvoljeni: g Gačnikova, gdč. Vrhovnikova ter gg. Doberšck Stanič in Volmaier. Ker je okoliš novoustanovljenega društva zelo velik, se sklene, da se bodo vršila zborovanja povečini v centrumu sreza v Dravogradu ali v Prevaljah, pa tudi v Vuhredu, da se da prilike vsemu Članstvu, da se lahko udeleži društvenih zborovanj. Vače pri Litiji Cena mesa je pri nas sedaj sledeča: prva vrsta 14 Din, druga 12 Din. Požar. Pri posestniku Jožefu Juvančiču na Klancu se je v zadnji noči vnela sadna sušilnica, katere streha je bila s slamo krita. Skoda Je tem večja, ker je zgorelo več mernikov sadja. Da vsaj nekoliko skupijo za sadje, so pričeli naši kmetovalci kuhati žganje, kateremu se Je v zadnjem času skrčila cena od 30 na 10 Din. Tudi tukaj ni izhoda. Nesreča. Pri sekanju drv se je globoko vsekal v desno roko J. Dolinar, Seliše. Kakor običajno, tudi letos niso pozabili naši stari čebelarji na sv. Mihaela, podrli so namreč prav lepo število »kranjičev«, ki pa so bolj lahki vsled zadnje vremenske nagajivosti. 58 Claude Anet: Uvijana Roman ruske deklice. Konstantin jo je pogledal. Med govorom se je docela razvnela. Neki notranji nemir se ga je počasi polaščal: nevihta se je bližala. Bil pa je tako nepreviden, da ji je ugovarjal. Rekel je: »Glavno je, da človek ve, kaj hoče. če hočeš, da e vojl prijatelji ljubijo, tedaj ti priporočam, da ne pripoveduj vsakomur o radostih, ki si jih užila v naiočju njegovega prednika.« »In zakaj ne?« »Ker bi jih odbila in bi te zapustili, dekletce.« »In če hočem, da me vzljubijo vkljub temu in preko vsega tega? — Mislim, da me dobro poznaš in veš, da ljubim kakor ti tisto, kar je težko dosegljivo, in da se ne bojim nevarnosti. No, in jaz nočem z lažjo dobiti moškega. Kako nizkotno je slepiti moškega, govoriti mu, da nismo prej nikogar ljubile, da je on prvi, ki je odpoljubljal prve vzdihljaje sreče z naših ustnic! Kaj pa vi, ali si štejete tudi v dolžnost uporabljati taka slepila? Ali si mi pripovedoval takšne pripovedke, ko si me spoznal? Zakaj bi se torej jaz tako ponižala? — Jaz hočem, da kdor me ljubi, naj me vzame, kakršna sem, z vsemi mojimi pogreški in z vso mojo preteklostjo. In če noče, dobro, pa me naj pusti! Ne solze ne bom potočila za onim, ki me zapusti.« Zadnje besede je izpregovorila z izzivalnim naglasom, gledajoč Konstantina naravnost v obličje in pričakujoč od njega odgovor. Pomolčal je za trenutek, nato pa dejal, hoteč se izogniti odgovoru: »V tem, kar si povedala, je mnogo sofistike, sofizme pa jaz sovražim. Jaz ne računam s tem, kar bo prišlo čez tritisoč let. živim v sedanjosti in s svojimi sodobniki, če me kaka ženska ne more osrečiti, jo pustim, da si poiščem drugo. To je veliko bolj preprosto, kakor če bi hotel izpremeniti smer sveta.« Arijana je prebledela, namršila je obrvi, pogled ji je okamenel. »Moški je močan, samo ker smo me šibke. Ko bomo nekoč pokazale svojo moč, se bodo vloge zamenjale. Ti me vendar nisi zapustil, dasi..-« »Arijana, prosim te, pustiva to.« »Ne, razodeniva si odkrito svoje misli. Med nama visi nekaj morečega, nejasnega; končno je treba vse razčistiti brez ozira na posledice. Vedno sem skušala gledati resnici v obličje, ti si me pa vedno pri tem oviral. Danes grem do konca, pa pridi karkoli.« Konstantin je vstal. Stal je pred Arijano, ki ga je sovražno gledala. »No dobro, zahtevam, da ml poveš, koliko ljubčkov sl imela.« Mlada deklica se Je trenutek obotavljala, nato jo je glas zanesel in odgovorila je: »To hočeš vedeti, dobro, danes se ne izognem odgovoru. Torej poslušaj: Prvi me je imel, ko mi je bilo šestnajst let. Nisem ga ljubila, toda hotela sem spoznati to, o čemer nam vedno ušesa polnijo. Drugega dne sem ga zapodila, nisem ga mogla več prenašati. — Drugi? mislila sem, da ga ljubim, pa sem se motila. Bil je tepec, ki mi je padel k nogam in jokal. — Tretjega poznaš — mala predmestna hiša. Preden sem odpotovala v Moskvo, sem se tolažila v naročju nekega študenta, ki me je oboževal. Tu sem se spoznala z igralcem. Na Silvestrovo — povedala sem ti že, da me je imel ljubimec moje tete. V vlaku, s katerim sem se vračala, se je vtihotapil v moj voz neki mladi častnik, ki me je že dve leti ljubil. Premamil me je za nekaj ur. Nikoli več ga nisem videla potem. Nato si prišel ti, osmi. Tvoje gospostvo traja dlje kakor vseh prejšnjih skupaj. Občuduj svojo moč in solnči se ob svoji slavi. Zdaj veš vse. če ostaneva še dalje skupaj, nimaš več kaj zvedeti. Odloči se!« Nastopil je dolgotrajen molk. Konstantin je zakorakal po sobi, si prižgal cigareto, hlastno izpil čašo čaja in rekel končno s hladnim, vljudnim, utrujenim glasom: CIS3 Jz Dmvslte banovine Nov roman! N ov roman! Ne prezrite našega novega romana, ki začne jutri izhajati v »JUGOSLOVANU«: PESNIK IN BANDIT usode ljudi v senci zakona. Al Jennings, eden najsilovitejših in n a j s 1 o v i t e j š i h razbojnikov Amerike ob koncu prejšnjega stoletja, nam v tem romanu riše pot svojega življenja, polno bede, ponižanja, groze, trpljenja in zločina. Žalitev in krivita sta bili kruh njegove mladosti, revolver in dinamit, roparski napadi na banke ter ekspresne vlake in težki umori so njegov besni, inpulzivni odgovor. Čudovite pokrajine Severne in Južne Amerike, prerije in mesta, ki se porajajo v njih, banditski tabori, bežni-e c , palače, aristokratska plesišča, ameriške kaznilnice s svojimi brezštevilnimi, brezimnimi tragedijami — vse to so kraji, skozi katere ženejo Jenningsa, bivšega državnega pravd-nika, poznejšega maščevalca in bandita, neznane, nedoumljive črne sile, ki spijo na dnu človeških src in ki vladajo v silnem, neizprosnem redu sveta. Povest, kakršna se je mogla od začetka do konca zgoditi samo v Ameriki. Tragedija, ki jo je mogel prenesti en sam — Al Jennings, ta človek izredne drznosti in skoraj nadnormalne duševne moči. In kar daje njegovemu avtobiografskemu romanu še posebno vrednost: Al Jennings je pravi u m e t n i k i n p o e t, njegova pripovedovanja so prave literarne mojstrovine. Roman, ki bo dal vsakemu svoje: človeku, ki je željan senzacije, senzacijo brez primere, in človeku, ki zahteva umetnosti, čist umetni-niški užitek. Uredite tako, da boste o pravem času, takoj jutri, v nedeljo 4. oktobra, začeli čitati naš novi roman: PESNIK IN BANDIT Celje * Seja okoliške občinske uprave. Nocoj ob 20. se bo v občinski posvetovalnici na Bregu vršila javna seja okoliške občinske uprave pod predsedstvom župana g. Mihelčiča. * Rezervni oficirji iz Celja ter bližnje in daljne okolice se opozarjajo, da se bo v najkrajšem času v Celju ustanovil pododbor Udru-ženja rezervnih oficirjev, kateremu bodo lahko pristopali. * Gibanje prebivalstva v preteklem mesecu. V septembru se je v mestu ter v okolici rodilo 37 otrok. Umrlo je 34 oseb, in sicer 1 v mestu, 1 v vojaški bolnici, 20 v javni bolnici, 12 pa v okoliški občini. Poročilo pa se je 10 parov, število rojstev torej presega število smrti. * .Podružnica .Jugoslovanskega .šumarskega udruženja v Ljubljani bo imela v nedeljo 4. t. m. ob 10'30 svoj redni letni občni zbor v prostorih hotela »Union« v Celju. * Plačevanje mestnega kuluka olajšano. Na intervencijo Pomočniškega zbora pri Gremiju trgovcev v Celju, je dovolilo mestno načelstvo članom tega zbora odplačevanje kuluka v šestih mesečnih zaporednih obrokih. * Na šoli Glasbene Matice v Celju se poučuje razen klavirja, vijoline in solopetja tudi vijola, čelo, kontrabas ter tudi vsa orkestralna pihala, v kolikor je v Celju za pihala učnih moči na razpolago. Dijaštvo, trgovska in obrtna mladina se naj loti tudi ostalih orkestralnih instrumentov! Na Matici je za vse instrumente dovolj učne prilike. Vse tozadevne nasvete daje ob vsakem času ravnateljstvo na Slomškovem trgu 10-1. * Tečaji francoskega jezika. Francoski krožek bo po sklepu občnega zbora v tekočem šolskem letu poleg že objavljenega tečaja za mladino prirejal tri “čaje za odrasle, in sicer 1. začetni učni tečaj, ki se bo vršil predvidoma vsak torek in petek od 18. do 19.; 2. nadaljevalni učni tečaj, ki bo vsak torek in petek od 19'30 do 20'30 in 3. literarno-konverzacijski tečaj vsak ponedeljek in četrtek od 18'15 do 1915. * Zdravniška služba pri ambulatoriju ekspoziture OUZD. G. dr. Dereani je nastopil dopust in do 28. oktobra ne bo ordiniral. V tem času ga nadomešča zdravnik javne bolnice g. dr. Flajs. Glede na to spremembo bodo uradovi zdravniki ordinirali od 5. t. m. dalje po sledečem redu: g. dr. Čerin od 8'50 do 10'30, g. dr. Hočevar od 10'30 do 12-30, g. dr. Flajs od 14. do 16. * Opozorilo lesnim trgovcem. Sekcija lesnih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celju opozarja svojo člane, da je italijanska vlada uvedla koncem preteklega tedna za uvoz lesa predložitev certifikatov. S certifikati, ki jih izda Zbornica TOI v Ljubljani, se potrjuje, da je Izvožen le~ domačega izvora, kar je važno za italijanskega dobavitelja. * Dirka za prvenstvo Kluba slovenskih kolesarjev se je vršila preteklo nedeljo na progi Celje—Konjice—Celje. Prvi je bil Zupanc Albin, drugi Kajtner Franc, tretji Inkret Leopold. Izven konkurence je vozil Korošec Slavko. Prvi trije zmagovalci so prejeli lepe nagrade. d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 60 z dne 3. oktobra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o društvih, shodih in posvetih. — Zakon o izpremembah *in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. — Zakon o ureditvi cen sladkorju in sladkorni pesi. — Izpre-memba v banovinskem proračunu za leto 1931 -1932. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije objavlja glede na neutemeljene vesti o znižanju obrestne mere za hranilne vloge, da ostane obrestna mera za hranilne vloge pri Poštni hranilnici neizpremenjena in znaša — kot doslej — 6°/o, 5°/o in 4"/o. d Poštna vest. Pri pošti v Loškem potoku se je 1. oktobra odprl telefonski promet. d Udruženje narodnih železničarjev, podružnica Zidani most, priredi v nedeljo 4. oktobra ob 4. uri popoldne v hotelu »Triglav« v Sevnici (pri kolodvoru) trgatev grozdja, združeno s plesom, šaljivo pošto in drugim. Izvoljena bo tudi kraljica trgatve grozdja, k i prejme krasno darilo. Vstopnina 5 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen bolnim železničarjem. — Odbor. d Slavk« Osterc je izmed novodobnih slovenskih skladateljev brezdvoma najbolj plodovit. Njegova dela so na repertoarju naše opere, kjer se bodo še ta mesec, izvajale tr.i njegove operne novitete — enodejanke, srečamo ga pa tudi sko-ro na vseh koncertnih programih zadnjih let. Za Ruplov koncert je napisal novo skladbo: Fantazija za gosli in klavir, ki ima trodelno obliko. Prvi in zadnji del imata počasen tempo, sreda pa je hitra, živahna. Fantazija katere trije stavki slede brez odmora, se prvič javifb izvajajo. Poleg tega igra g. Rupel še Bacha, Tartinija, Wienavskega in druge. d Posestnikom oh Čornovcu. Podpisani Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani opozarja ponovno na razglas z dne 16. julij 1930 odnosno z dne 11. aprila 1931 prizadete posestnike zemljišč ob glavnem odvodniku »Čornovcu« v območju občin mesta Ljubljane, Vič, Dobrova, Brezovica in Log, da izsekajo in iztrebijo strugo glavnega odvodnika Čornovca proti temu, da si obdrže posekani les, najkasneje do 10. oktobra 1931, ker bo dal Glavni odbor po tem terminu izčistiti strugo in odprodal pridobljeni les, stroške pa predpisal posestnikom mejašem. 2214 d SPD, osrednji odbor v Ljubljani, opozarja planince na predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga priredi v torek 6. oktobra ob 21. uri Zveza kulturnih društev v dvorani Kazine. Predaval bo znani turist in fotoamater g. Cveto Švigelj. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Šlager, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, se je preselila iz Vegove ulice na Aleksandrovo cesto 5, vhod skozi vežo, desno. Najnovejši šlagerji in drugi komadi so vam za malenkostno ceno vedno na razpolago. 2158 d Zahteva našega časa je vedno in vedno naj večja sposobnost. Tudi Vi jo morate imeti, ako nočete podleči v današnji borbi za obstanek. Najboljši pomočnik za to je prava, nepo-tvorjena zrnata kava. Dnevno uživanje kave Vam bo dalo moči, ki Vam je potrebna. Kava, zmešana z mlekom, je dobra in tečna hrana. Kvalitetne kave so znane mešanice tvrdke Ju-lio Meinl. 1918 d Gad v oktobru na ulici. V sredo so opazili mimoidoči v Litiji na Glavnem trgu, pred hišo, kjer stanuje g. Tiran, urar, kačo, ki je ležala zvita v klopčič in ki je nato silila na toplo, t. j. v hišo. Poklicali so g. Tirana, ki je kačo ubil. Najbrže je kačo toplo vreme spravilo na svetlo. d Svojega gospodarja jo okradel. 18-lelni hlapec Janez Dolinar, nestalnega bivališča, je odpeljal svojemu gospodarju, pekovskemu mojstru Josipu Šuligoju na Brezovici št. 16, staro moško kolo, vredno 500 Din, 1 nahrbtni koš, okoli 50 belih štruc in suknjič v skupni vrednosti 685 dinarjev in nato neznanokam pobegnil. Za Dolinarjem je uvedeno zasledovanje. d Vlom v Dobličah. 24-letni delavec Martin Junko je vlomil v hišo posestnice Ane Šauer-jeve v Dobličah in ukradel en star vojaški nahrbtnik, en par črnih ženskih sandal, več kosov perila in obleke v skupni vrednosti 780 Din in po izvršeni tatvini neznanokam odšel. d Še ena tatvina na deželi. Ernest Vatpvec, star 35—40 let, italijanski državljan, zelo zgu-bančenega obraza, na levo nogo šepast, je ukradel svojemu gospodarju Lovru Balohu na Jesenicah, kjer je bil zaposlen kot hlapec, rjav usnjat suknjič in ene gojzerice na škodo Minke Balohove, škoda znaša 700 Din. Filmski operaterji kot čudodelni zdravniki Dva filmska operaterja sta vztrajno živela dolgo časa v deželi Eskimov, da bi filmala običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala upotrebiti zvijače, da sta premagala strah pred kamero. Ko so postali prebivalci bolj zaupljivi, so smatrali tujce kot »medicince«, od katerih so *pa tudi zahtevali zdravljenje. K sreči sta imela v zalogi Aspirin-tablete, ki pri prehlajenju, influenci, gripi, revmatizmu Itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Eskimov in z bogato zbirko sta se povrnila v svojo domovino. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 768-4, termometer 69, relativna laga 90°/o, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 766 9, termometer 6 6, relativna vlada 94°/o,"tiho, oblačnonost 6. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 15-8 (48), Mariboru 128 (4-7) Zagrebu 18/8 (7 2), Beogradu 18-3 (4 6), Sarajevu 152 (08), Skoplju 17-9 (12), Kum-boru 19-4, Splitu 202, Rabu 208. V oklepajih je označena najnižja temperatura. f/ubl/azia Sobota, 3. oktobra 1931: Kandid. Pravoslavni, 20. septembra: Trof S. i D. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo 4. oktobra veseloigro v treh dejanjih »Gašperček Zmagovalec«. Začetek točno ob 16. uri v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. ■ I. simfonični koncert opernega orkestra in orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca, bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. ■ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih od 19. do 21. ure. Tj tečaji so določeni za knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Tečaji se otvorijo pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostne število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v čas.u od 10. do 12. ure od pol 15. do 17. (Gregorčičeva ul. 27 pritličje, Trgovski dom). ■ Esperantski tečaj priredi letos Strokovna komisija za Slovenijo. Pouk se začne 15. oktobra t. 1. Ker je mednarodni jezik esperanto jezik bodočnosti, se vabi delavstvo, da se vpiše v ta tečaj. ■ Plesne vaje godbe »Zarje« bodo odslej vsako nedeljo od 14. ure naprej v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Učitelj g. Košiček. Otvoritev vaj je v nedeljo 4. oktobra. ■ Preureditvena dela v našem opernem gledališču se bližajo koncu, tako da bo operna sezona prihodnji teden otvorjena. Kakor fasada, tako so dobili tudi notranji prostori našega opernega gledališča novo lice, ki jako lepo učinkuje, čeprav niso vsa dela, kakor so bila prvotno nameravana, izvršena. To pa vsled poznega časa in ker je otvoritev sezone nujna. Predvsem opozarjamo na to, da so odstranjene balkonske lože ter bodo postavljeni mesto njih v treh vrstah balkonski sedeži. Tako dobi balkon več kot polovico novih sedežev in cene posameznim vrstam na balkonu in galeriji se bodo nekoliko znižale, samo zato, da se poset predstav še bolj omogoči širšim plastem gledaliških prijateljev. Dan otvoritvene predstave javimo začetkom tedna. ■ Prostovoljna sodna dražba. 12. oktobra t. 1. ob 15. uri se bo prodajalo stavbno parcelo na Kodeljevem v bližini gostilne Bricelj. Več je razvidno iz razloga, ki je nabit na deski mestnega načelstva in na mestni deski v Sp. šiški ter pri Okrajnem sodišču, soba št. 37. ■ Iz bolnišnice. 12-letni pastir Anton Miklavčič iz Sela pri Šumberku je na paši tako nesrečno padelfc na tla, da si je zabodel trsko v dekno oko. — 9-letnemu hišarjevetnu sinu Slavku Piškurju iz Mačjega dola pri Veliki Loki je poškodovala slamoreznica desno roko. Oba poškodovanca so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 ■ Dve nezgodi na Celovški cesti. Joško M., stanujoč ob Poti na Rožnik, je prijavil policiji, da je vozil z osebnim avtomobilom po Celovški cesti proti mestu. Na Celovški cesti pri hiši št. 57 je zavozil v izkop na tramvajskem tiru, kar je imelo za posledico, da sta se mu raztrgali 2 zračni cevi, da ima 250 Din škode. — Slično nezgodo je prijavil policiji tudi trgovski zastopnik Ignac Dolenc, ki je vozil s tovornim avtomobilom proti mestu in je na Celovški cesti pred hišo št. 63 zavozil v izkop. Raztrgala se mu je zračna cev in poškodovali dve peresi, da ima 500 Din škode. ■ Kop si je izmislila. Policija je aretirala neko Heleno Hepki, doma nekje z Dolenjskega, radi vlačugarstva. Pri aretaciji je izjavila, da ii je neki moški ukradel 60 Din. Podala je tudi natančen opis tega moškega, ker ni pričakovala, da ga utegne policija izslediti. Konfronti-rana z njim, je morala priznati, da si je rop gladko izmislila. Dotično noč, ko je bila okradena, kakor je trdila, je prenočevala na periferiji v moški druži. Preiskava -je dognala, da je Hepkijeva lahkomišljena mladenka, nagnjena k vlačugarstvu in tajni prostituciji. ■ Kolo ukradeno. Hlapcu Antonu Kopaču, stanujočemu na Gasilski cesti št. 7, je bilo na dvorišču neke gostilne na Gasilski cesti ukradeno kolo, vredno 700—800 Din. m Odlikovanje učiteljev. Včeraj dopoldne je okrajni šolski nadzornik g. Ivan Tomažič v svojih službenih prostorih izročil odlikovanja reda Sv. Save V. stopnje aktivnim in vpoko-jenim učiteljem gg.: Hinku Karničniku, šolski upraviteljici Amaliji Vobičevi, oba iz Maribora, vpokojenima šolskima upraviteljima Josipu Purkhartu m Francu Lorbcriu. m Razpis službe. Pri tukajnšjl podružnici borze dela je razpisana služba služitelja za mesečno plačo 1000 Din. Nastop službe 1. novembra t. 1. Prošnje je treba nasloviti na pred-stojništvo upravnega odbora Borze dela v Ljubljani, Čopova ul. 1. m Dve sokolski prireditvi. Jutri, v nedeljo popoldne bosta v okolici dve sokolski prireditvi, in sicer v Limbušu in na Spodnji Poljskavi. Prireditev v Limbušu bo posetilo vse Sokolstvo iz okolice Maribora, ono na Spodnji Poljskavi, kjer bo tudi javen telovadni nastop, pa iz okolice Pragerskega in Slovenske Bistrice. m Danes veliki oratorski koncert »Samson« v veliki Unionski dvorani z začetkom točno ob 20. uri. Izvaja ga Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane ter solisti-umet-niki: ga. Lovšetova, ga. Škerlj-Medvedova, gg. Gostič in Rus. Ta koncert, o čegar izvajanju se je že drugod vsa kritika nadvse laskavo izrazila in ki je pri nas zbudil mnogo zanimanja, je velike, neprecenljive klasične vrednosti. Vsebina oratorija in vstopnice po običajnih koncertnih cenah v predprodaji v trgovinah Brišnik in Hofer, zvečer pa pred koncertno dvorano. m Vhod v gledališče. Opozarjamo obiskovalce gledališča, da je letos vhod določen samo s Slomškovega trga skozi vežo. Vrata v Gledališki ulici so se zaprla, da se prepreči prepih, ki je v prejšnjih letih povzročil mnogo prehladov. Vse predprostorje je tudi na novo poslikano. m Prlekija na odru. Danes v soboto, 3. oktobra bo druga premijera v letošnji sezoni. V režiji ljubljanskega režiserja in pisatelja Bratka Krefta se bo vprizorila Anzengruberjeva kmečka komedija s petjem »Slaba vest«. Režiser je prestavil zanimivo dejanje te komedije v Prlekijo ter napravil s tem v domači dramski literaturi prvi poizkus postaviti na oder našo štajersko pokrajino z vsemi njenimi značilnostmi. (Govorica, kmečka hiša, vinogradi, klopotec, prleške pevske točke itd.) Vsekakor se obeta zanimiv in v prvi vrsti domač večer, na kar posebno opozarjamo. m Rodoljub iz Amerike. Dramski odsek Sokolskega društva Maribor I. vprizori danes, v soboto, dne 3. t. m. v telovadnici inženirske podčastniške šole kralja Petra I. (kadetnica) izredno zabavno veseloigro s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Po predstavi bo zabavni večer. Pričetek ob 20. uri. m Vabilo. Vabimo občane občine Pobrežje na sestanek, ki bo jutri, v nedeljo, 4. t. m. ob 15. uri v dvorani g. Renčlja na Pobrežju. Svrha sestanka je skupno posvetovanje o bližnjih volitvah v narodno skupščino. — županstvo. m Športne prireditve v nedeljo. Ob 10. uri dopoldne bo na igrišču Maribora prijateljska tekma med SK Železničarjem, mladino in I. SSK Mariborom, mladino. Popoldne ob 14'15 bo na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med SK Rapidom I. in SK železničarjem II. Sodil bo g. Bizjak. Ob 15'30 bo pa tudi na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med SK Muro (Murska Sobota) in SK Svobodo. Sodil bo g. Bergant. m Velika invalidska tombola. Opozarjamo vso mariborsko javnost na jutrišnjo dobrodelno tombolo vojnih invalidov ob 14'30 na Trgu svobode. Cisti dobiček je namenjen za podporo najpotrebnejšim žrtvam svetovne vojne. m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu je bilo zelo veliko morskih rib. Prodajale so se: sardele po 18 Din, očade po 24 Din, moli po 32 Din, tune po 24 Din, palanide po 24 Din in morski raki po 28 Din kilogram. m Smrt. V Melju je umrl gostilničar Anton Pristavec, star 46 let. Pogreb pokojnika je bil včeraj popoldne. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje. m Težka nesreča. V četrtek popoldne se je dogodila na stavbišču nove palače Hranilnice Dravske banovine na oglu Slovenske in Gosposke ulice težka nesreča. V drugem nadstropju se je preko ograje zvrnil zaboj z malto in padel na glavo 27-letnemu delavcu Josipu Stadlerju iz Bakoncev v Prekmurju. Zaboj je Stadlerja pobil na tla in ga tako poškodoval, da se je onesvestil. V nezavesti so ga z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je še vedno nevarno. m Policijska kronika. V četrtek je tukajšnja policija izvršila štiri aretacije; k »Grofu« so morale tri mladenke radi tajne prostitucije in Josip K. radi žalitve Veličanstva. Prijav je policija prejela 16. Uboj v Razvanju V četrtek zvečer so se v neki hiši v Razvanju zbrali domači in sosedje k luščenju koruze. Kakor je na vaseh pač navada. Bilo je tam tudi več domačih fantov, med katerimi se je zaradi zavžitega mošta in deklet začel prepir in pretep, v katerem je nekdo sunil pri Kobiju uslužbenega kolarja Feliksa Pukla iz gornjih Hoč v hrbet in ga smrtnonevarno ranil. Pozvali so sicer takoj reševalni avto, ki pa je prišel prepozno. Pukl je med tem že umrl. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo in nekatere fante že aretiralo. Veržej Semenj, ki se je vršil v torek, je bil še precej dobro obiskan. Posebno živahno vrvenje je bilo opaziti na živinskem sejmu. Prignane je bilo mnogo živine, po kateri je bilo precejšnje povpraševanje. Bilo je sklenjenih več kupčij. Cene kravam so bile 1 do 2 Din, bikom pa 4 Din. V splošnem se je pa precej občutila splošna gospodarska kriza. Požar. V ponedeljek predpoldne je začelo goreti pri posestniku I. Kosi v Iljaševcih. Pogorel je skedenj z vso slamo in krmo. Sosedne zgradbe so rešili gasilci, ki so prihiteli hitro na kraj nesreče. Vzrok požara ni znan. Škoda je v precejšnji meri krita z zavarovalnino. Vlom. Ko je bil trgovec g. Andrej Herič od 19. do 20. ure odsoten, so mu dosedaj neznani zlikovci vlomili v njegovo trgovino v Bunčanih ter odnesli obleko, cigarete, precej galanterijskega blaga in 2000 Din v gotovini. Orožniki so sicer aretirali dva osumljenca, ki so jih pa morali radi nezadostnih dokazov zopet izpustiti. Lov. Letos so zelo zgodaj priletele divje rane in se naselile po naših potokih, kar stari ljudje smatrajo kot dokaz bližajoče se hude zime. Lovci jih že prav pridno zalezujejo. Ivan in Marija Rančigaj — zlatoporočenca Zagorje, 2. oktobra. Danes je preteklo 50 let, ko sta stopila iz ljubezni v zakonski slan g. Ivan Rančigaj, rojen «0. okt. 1855 v Pečah pri Moravčah, in njegova družica, ga. Marija Kurnik, rojena 9. sept. 1860 v Hrastniku. Da »življenje ni praznik, temveč delavni dan«, sta izkusila zlatoporočenca obilno. Ivan, ki se je bojeval za okupacije Bosne in Hercegovine pri Jajcu in Livnu in se je vrnil zdrav, je vstopil pri rudniku v službo, kjer je vztrajal pri napornem jamskem delu celih 46 let. Vso svojo skrb in pažnjo sta posvetila vzgoji svoje obilne družine — imela sta namreč 7 sinov in 5 hčerk. Svetovne vojne se je udeležilo vseh 7 sinov, ki so dosegli deloma šarže do Štabnega narednika. Danes zavzemajo otroci ugledna mesta in je sin Robert trgovec, gostilničar in posestnik v Toplicah pri Zagorju, Jožko trgovec v Ormožu, Pavel in Ivan sta rudniška paznika v Srbiji, Stanislav je strojnik v Nišu in Niko mizarski pomočnik na Jesenicah. Hčerka Ana je poročena doma in Polda je poročena na Francoskem. °0 let sta zlatoporočenca prenašala složno te-ave vsakdanjega življenja in le oni starigi, ki ■ ° 'bi Ve® s‘nov hkrati v vojni, razumejo bol in skrb naših zlatoporočencev. Vendar ju peza e m dnevne skrbi niso upognile. Še danes sta repka in zdrava ter se veselita s svojimi otroci današnjega praznika, h kateremu jima česti-amo tudi mi z željo, da bi dočakala čila in zdrava še dijamantne poroke. Strašna nesreča 3-letnega otroka Litija, 30. septembra. Vseni izletnikom in posetnikom Sv. Gore jo poznano prijazno naselje Široka Set, kjer uspeva šc precej dobro grozdje. Včeraj so ga obirali pri posestniku L. Tudi 3-lctna Fanika je posnemala obiralce; pristavila je majhno stolico m obirala. Do tu že ni ni« hudega! Žal pa •majo pri sosedu hudega psa, ki je sicer priklenjen. Iz neznanega vzroka pa sc je pes odtrgal in planil nad otroka. Domači so sicer takoj priskočili na pomoč, pa je bilo že prepozno. Pes je strgal dekletu polovico kože i glave. Bila jo kakor skalpirana. Grozen je bil pogled na ubogega otroka, ki so se mu videle kar kosti. Zdravnik dr. Ukmar je odredil, da so hudo poškodovanega otroka takoj odpeljali v Ijubljan- Od doma pobegnil Novo mesto, 2. oktobra, na novml^si*^01) ®najstih ponoči se je zglasil onozoril » ' neki visokošolec, ki je j.- K , 3111 sl'lzl>ujočega mestnega straž- a se po Florjanovem trgu potika ves P mrazen deček in ne ve ne kod ne kam. rožnik je dečka res našel ter ga odpeljal na s raznico, kjer je I21etni Franček izpovedal, da je piišel z večernim vlakom »slepo« iz Ljubke- Deček je učenec I. razreda na eni izmed Me-canskih šol v Ljubljani, po rodu in domu jubljancan. Razrednik mu je radi nekaterih Pogreškov vpisal v dijaško knjižico strog opomin, ki bi ga bil moral podpisati dečkov oče. iega se je fant' tako prestrašil, da je sklenil dati domu slovo in pobegniti k teti v Belo cerkev pri Novem mestu. Ves popoldne je taval okrog, zvečer pa vstopil na dolenjski vlak. Seveda brez voznega listka. Skril se je v stranišče. Ko je sprevodnik klical, naj gre ven, je dejal, da kmalu, in tudi povedal, da se pelje v Novo mesto. Kasneje se je pomešal med šte-vilne potnike in tako srečno dosegel Novo fflesto ob desetih zvečer. Prezeben in lačen je ‘aval po mestnih ulicah in le sreča, da je prišel v roke stražniku, kateremu je skesano povedal vso zgodbo, kot tudi to, da od zjutraj že m ničesar vžil. Pri sebi je imel le aktovko s so skimi knjigami. Usmiljeni stražnik ga je po možnosti pogostil, mu dal prenočišče, naslednje odšel m1! Jr ZajU‘erk’ °P°ldne Pa >‘e liano P i . .be®unec z eskorto spet v Ljub- Pa bo h v Sel kar Peš v BeI° ^rkev. la oo ze bolje tako zanj. &t. Jurij ob južni železnici Otvoritev po*ojilniškega doma „a Ponikvi V nedeljo 4. oktobra bo slovesna otvoritev novein posojili n iškega doma. Četrt stoletja uspešnega dela v k‘>n-:t doirtiČemu gospoda iv. v u jo misel zgraditi si lasten dom. V načrtu je ludi Prizidek društvene dvorane, kar bo uresničeno najbrž že drugo lelo Novi poslovni prostori Kmečke hranilnice in Posojilnice. Kmečka hranilnica in posojilnica v Jurju že posluje v novh prostorih v lastni, etos kupljeni in popolnoma prenovljeni hiši po-leg pošte. Nesreča. 66-letna prevžitkarica Marija Strnite J padla z lestve m se težko poškodovala. Pre-Jteijana je bila v celjsko bolnico. Jesenice - mesto nesreč Ne mine dan brez nesreče —Največ se jih pripeti v tovarnah Kranjske industrijske družbe Jesenice, 2. oktobra. Menda je malo krajev takih, da se zgodi dnevno toliko nesreč, kot se jih pripeti pri nas. Ne mine dan, da ne bi bilo nesreče manjše ali večje, pa tudi hude nesreče niso redke. Posebno v zadnjih tednih se dogodijo kak dan kar tri težke nesreče. Tako nesrečen dan je bila sreda. Najprej se je ponesrečil tovarniški delavec Zupan Ivan, poročen in star 43 let. Doma iz Zasipa v občini Gorje je zaposlen v tovarni Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi. V sredo okrog poldneva pa mu je padla na desno nogo sila težka elektivola in mu zlomila nogo v členku. Popoldne istega dne pa se je pripetila težka nesreča v Podmežaklju. Petletni otrok Drago, sin tovarniškega delavca Kolenca, se je igral s sosedovo deklico. Med igranjem sta vlekla neko kljuko vsak v svojo smer. Deklica je spustila in deček pa je radi tega padel vznak v lonec luga, ki ga je mati rabila za kuhanje perila. Deček je zadobil močne opekline po hrbtu, nogah in rokah. Težko poškodovanemu otroku je nudil g. dr. Kogoj, tukajšnji okrožni zdravnik, prvo pomoč, nakar je odredil prevoz v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku. Ponoči okrog 11. ure pa se je pripetila v tovarni KID na Javorniku tretja nesreča, katere žrtev je postal 22-letni tovarniški delavec Močnik Ciril, samski in doma z Javornika. Pri delu mu je padla težka plošča na levo nogo in mu jo zlomila. Zlomljenje kosti bo bržkone precej komplicirano. Vse te ponesrečence so prepeljali v bolnico na Javorniku, kjer bodo morali ostati dalj časa v bolniški postelji, vendar je upati, da se bodo iztekle vse tri nesreče brez zlih posledic, če ne nastopijo morebitne komplikacije. Poleg teh treh težkih nesreč je bilo še več manjših opeklin, udarcev in podobnega. Delavec v tovarni na Javorniku, Pirk po imenu, pa se je v sredo zvečer ponesrečil s kolesom, vendar so poškodbe lahkega značaja. Bolnik se leči tudi v bolnici Bratovske skladnice na Javorniku. Nevaren zločinec prijet »Dolenjski« vlomilec prijet — Izdalo ga je vlomilsko orodje in sledovi čevljev — Pred leti je bil že obsojen na smrt! Trebnje, 1. oktobra. Kakor je »Jugoslovan« že včeraj poročal, se jo izvršil v Trebnjem drzen vlom, ki je vzbudil splošno ogorčenje občanov. Vlomilec je vlomil v hotel g. Ignaca Bukovca in si prisvojil znaten plen v gotovini. Vloma je bil osumljen neki neznanec, ki je prenočeval v hotelu, in ki je bil sploh sumljivega vedenja. Po vestnem zasledovanju orožništva v Trebnjem se je neznanca posrečilo izslediti še istega dne. Aretiran jo bil na Ponikvah pri Trebnjem, kjer je užival s svojo ženo plen pretekle noči. Vlomilec je že star znanec vseh tukajšnjih sodišč, saj je bil že ponovno obsojen radi vlo- mov in tatvin. Piše se Peter Mavrin, rodom iz Sv. Štefana, srez Celje. Sam je izjavil, da je bil že na smrt obsojen, vendar je pa imel srečo, da je bil pomiloščen. Varnostne oblasti so ga že dolgo zasledovale in iskale širom Slovenije. To pot v Trebnjem se je pa vendar ujel. Vlom je dolgo tajil, ker so se pa nabrali tako obsežni dokazi proti njemu, je moral zločin priznati. Izročili so ga tukajšnjemu sodišču. Izdalo ga je predvsem vlomilsko orodje in pa sledovi njegovih rjavih Čevljev, ki jih je pustil za seboj, ko se je splazil skozi okno stranišča v vežo hotela. p Težka nezgoda. Marija Napast, posestnica v Pleterji, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, je pri nakladanju koruze padla z voza in se pri padcu tako težko poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnico z rešilnim avtom požarne brambe. Zlomljene ima 3 rebra ln ima tudi notranje poškodbe. p Oddaja prevažanja pošte. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Ptuj—Sv. Vid v Halozah—Bukovci—^Ptuj po enkrat na dan za dobo enega leta, počenšl od 1. novembra 1931. Javna ustna pogajanja z draženjem pred posebno komisijo bodo 10. t. m. v pisarni mestnega načelstva v Ptuju. Ponudniki se bodo sprejemali ta dan od 10. ure naprej. p Odmera zgradarine. Davčna uprava v Ptuju poživlja davčne obvezance na vložitev prijav za odmero zgradarine za leto 1932. Za zgradbo, ki je zavezana plačevanju sgradarine, se mora vložiti prijava najdalje do 31. t. m. pri davčni upravi. — Natančnejša navodila so razvidna iz tozadevnega razglasa. p Izlet novinarjev v Vv.rberg. Mariborski novinarski klub je napravil 30. t. m. izlet v Vur-berg, da si ogleda znameniti grad, last grofa Herbersteina in sanatorij Ruskega rdečega križa. Goste je pozdravil primarij g. dr. Okolo-kulek, ki jim je razkazoval znamenitosti gradu in naprave sanatorija. Novinarji so se oglasili tudi pri župniku g. Koklju in jo konečno mahnili v graščinsko klet, kjer jim je upravitelj g. Kegl ponudil dobro kapljico. Skupna večerja je bila v restavraciji Kostanjšek pri Sv. Martinu, kjer se je razvila zelo živahna domača zabava. Novinarji so se vrnili z avtobusom v Maribor ob 23. uri veseli in zadovoljni z obljubo, da še pridejo. Poljčane Smrtna kosa. Umrl je v ponedeljek v visoki starosti 72 let gospod Anton S c h w e 1 z. Rodom Ljubljančan, se je naselil v poznejših letih v Poljčanah, kjer je bival nad 30 let, do svoje smrti. Bolehal je že dalje časa, dokler ga ni končno Bog poklical k sebi. Pogreba, ki je bil v sredo ob 15. uri, so se udeležil korporativno tudi tukajšnji gasilci in drugi njegovi prijatelji in znanci. Naj sladko počiva! Trgatev grozdja je z zadnjimi toplejšimi dne- vi pri nas dosegla višek, le nekateri, ki jim je res do prvovrstne vinske kapljice, bodo z branjem še počakali do prve polovice oktobra. Izvoz jabolk. Nešteto voz jabolk, odbranih, se je danes v sredo drenjalo na Baumannovem dvorišču, čakajoč nadaljne odpreme. Cena se suče v višini 125 Din, 175 do 2 Din ter je v primeri s prejšnjo pred mesecem dni poskočila za 0-50—1-75 Din. Surov napad. V Stranicah so pred nekaj dnevi na cisti napadli neki fantje 15-letnega dninarja Podpečana Rudolfa. Z nožem so mu prerezali nos ter mu izbili dva zoba. Podpečana so prepeljali v celjsko javno bolnico. Litija Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo jutri v nedeljo 4. oktobra od 8. do 12. Stari učenci naj prineso k vpisu zadnje spričevalo obrt. nad. šole, novi pa odpustnico osnovne šole in učno pogodbo. Vpisnina znaša 50 Din. Nevaren padec z jablane. Prišel je čas obiranje sadja in nesreče so zopet na dnevnem redu. Včeraj so obirali tudi pri posestniku Jelnikarju v Kresnicah. Pomagala je tudi gdč. P. Jelnikar, uradnica v litijski predilnici. Po nesreči je padla iz jablane in si zlomila nogo v členku in izpahnila roko v komolcu. Ostala je po pomoči dr. Ukmarja v domači oskrbi. Pragersko Sokolski nastop. Sokolska četa na Spodnji Poljskavi bo priredila jutri, v nedeljo, dne 4. t. m. popoldne javen telovadni nastop, pri katerem bodo sodelovala tudi sosedna društva in čete. Igrala bo godba »Drava« iz Maribora. Po nastopu bo pri Sicherlu ljudska zabava s srečolovom in kegljanjem za dobitke. Vabljeni vsi Sokoli in prijatelji Sokolstva! Marenberg Nameščenja in premeščenja. Po smrti notarja Kolšeka je bilo notarsko mesto v Maren-bergu nekaj časa nezasedeno. Sedaj pa smo dobili novega notarja v osebi g. Lovšina iz Kostanjevice. Uradoval bo v dosedanjih prostorih notarijata v Lukasovi hiši. Zavednemu Sokolu in narodnjaku želimo, da bi se počutil pri nas kar najbolje. — Po lastni prošnji je bila premeščena te dni v Makole gdč. Grošelj Lidija, učiteljica v Marenbergu. Kot Sokolici in članici nacijonalnih in kulturnih društev ji želimo čimveč uspehov tudi na novem službenem mestu. Stavbna sezona se bliža svojemu koncu ter je bila letos v našem trgu zelo živahna. Na zgornjem koncu trga si je postavil lepo enonadstropno vilo g. Rihard Zmork, lesni trgovec, pritlično hišo pa posestnik I. Mtiller. Za sodnijo pa si je zgradil novo kovačnico gosp. Smolnik. Na spodnjem koncu trga pa je gostilničar Alojz Bruderman popravil svojo hišo ter jo dvignil v enonadstropno. Hmeljska sezona je bliža h koncu. Zadnje dni ni po hmelju nobenega povpraševanja. Kupci so že odšli. Približno 80% hmelja je že prodanega. Cene so se gibale od 8—14 Din za kg. Posestniki, ki so imeli manjše partije, so ga takoj prodali. Le oni z velikimi množinami ga še imajo, ker so računali, da bodo cene še rastle. Radovedni smo, ali so pravilno kalku-lirali. Jesenice Delo pri gradnji nove carinarnice lepo napreduje. V doglednem času bo stala Sredi Jesenic impozantna stavba, ki bo mestu v kras in ponos. Več hiš ob državni cesti na Slov. Javorniku so prenovili in jih preslikali jako okusno. Delo. Kranjska industrijska družba na Jesenicah je v zadnjem času sprejela zopet več delavskih moči v delo. Koncert sokolskega pevskega zbora se vrši v nedeljo 11. oktobra zvečer v sokolskem domu. Program koncerta je izbran. Posetite to prireditev v čim večjem številu. Ljubljana, sobota, 3. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Šahovska ura, g. Bogo Pleničar. 20.00 Samospevi ge. Čadež-Biber. Beograd, sobota, 3. oktobra. 11.35 Plošče. 12.35 Narodne melodije. 13.35 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 Komedija. 21.00 Radio o.rkesler. 21.40 Poročila. 22.00 Plošče. 22.30 Sprehod po Evropi. Zagreb, sobota, 3. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 17.00 Komorna glasba. 18.30 Poročila. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Praga, sobota. 3. oktobra. 12.30 Bratislava. 14.10 Plošče. 14.30 Brno. 19.05 Poljudni večer. 20.20 Moravska Ostrava. Razširjajte Jugoslovana! Poizkusen samomor in žalosten konec velikega merjasca Kamnik, 2. oktobra. V četrtek nekako ob četrti uri zjutraj je stražnik Bonačeve elektrarne na Duplici pri Kamniku g. Joško Ničman kakor običajno hotel očistiti grablje pred turbinami, na katerih se ponoči nabere precejšnja množina trave in listja. Ko se je približal grabljam, je začul iz vode čudno kruljenje in ko je natančneje pogledal, je v svoje veliko začudenje videl kobacati po vodi diviega merilca ki ie zaman skušal zciaj ...a uiii sira.ni pobegniti iz globokega prekopa. Včasih se mu je posrečilo, da se je vzpel po strmi betonski steni, pa je vedno zdrsnil nazaj v vodo. Strojnik Ničman je poklical iz elektrarne svojega tovariša g. Debevca, ki je prihitel s sekiro, da pomaga pokončati nevarno zver, ki se je čimdalje obupneje zaganjala proti bregu. G. Ničman ga je najprej štirikrat pogodil z revolverjem, toda zver s tem še ni bila ugna-na. Oddal je nanjo še 2 strela, g. Debevec pa jo je zaznamoval s sekiro po glavi in šele sedaj je žival smrtno zadeta izginila v globoki vodi tik ob grabljah, od koder je seveda niso mogli potegniti iz vode. Vodni tok je odnesel merjasca naprej in šele pred grabljami v tovarni pohištva Remec & Co. so ga potegnili na suho. Strojnika sta seveda mislila, da je sedaj redka zverina, katero sta pobila, njuna last, toda podnajemnik lovišča jo je zahteval zase, lastnik lovišča pa tudi zase. Merjasec, je nekaj časa ležal pred Bonačevo elektrarno, pozneje pa so ga prepeljali v znano gostilno pri gkoficu, kamor so celo dopoldne hodili ljudje od blizu in daleč gledat redek lovski plen. Merjasec je bil prav čeden eksemplar, precej nad 100 kg težak in po izjavah nekaterih lovcev nad 2 leti star. Toda opoldne je merjasec zopet menjal svojega gospodarja in odpeljali so ga k lastniku lovišča v Souvanovo graščino v Volčji potok. Ubiti merjasec je bil že dalj časa strah nekaterih vasi v okolici Kamnika. Opazili so ga na več krajih in povsod je napravil veliko škodo na poljih m vrtovih. Najdalje se je menda mudil v okolici Tunjic, kjer je strašno pustošil polja. Samo enemu posestniku je napravil na keruzi in krompirju več tisoč Din škode. Uničil mu je skoro ves letošnji pridelek. Kmetje so ga zaman zasledovali in preganjali, lovci so ga hodili čakat, toda merjasec se jim je vedno spretno izmuznil, da mu niso mogli do živega. V sredi septembra pa se je merjasec naveličal Tunjic in se preselil v Paloviče, kjer je zopet gospodaril po poljih in delal škodo revnim posestnikom. Zadnje čase so ga večkrat zasledili v gozdovih za Souvanovo graščino. Tudi tu so bili lovci proti njemu brez moči. V noči od srede na četrtek pa si je merjasec gotovo hotel nekoliko pobliže ogledati prelepo kamniško okolico, ali pa preiti na mengeško stran. Prebredel je Bistrico in ko je hotel prebresti tudi kanal, ki pelje v Bonačevo električno centralo, ga je deroči tok odnesel naprej proti grabljam. Iz kanala merjasec seveda ni mogel priti, ker je ta na obeh straneh obzidan. Celo plavači prav težko pridejo ob straneh iz vode. Tako se je merjasec, ki se je dolgo časa umikal pred preganjalci in lovci, slednjič sam ujel v past, kjer ga je končal revolverski strel in udarec s sekiro. Naša slika nam prikazuje g. Ničmana (z revolverjem) in g. Debevca (s sekiro) z redkim lovskim plenom. Marsikateri lovec bi se seveda rad postavil s takim plenom in nekateri lovci so celo očitali obema, zakaj nista poklicala njih na pomoč, češ, da onadva nimata pravice streljati v tujem revirju. Kmetje pa so jima hvaležni, da sta spravila s sveta zver, ki jim je napravila toliko škode. čudno se zdi vsakemu, odkod je prišel merjasec v kamniško okolico, v kateri je žival take vrste še bolj redka kot medved ali pa volk. Lovci trdijo, da ga je najbrž kak starejši meriasec pregnal od črede, da je sedaj sam blodil naokrog. Nekateri pa hudomušno pristavljajo, da je najbrž iz osamelosti hotel izvršiti samomor v vodi, da bi se s tem maščeval nad lovci, ki ga niso mogli ustreliti. Sodijo, da se je merjasec priklatil iz Ramšice nad Mengšem, kjer se baje potika cela čreda teh živali. Trebnje Čigavo jc kolo? Pretekli teden je zaplenila žandarmerijska patrola iz Trebnjega moško ko- lo znamke »Starkenburg« štev. 313842. Kolo, ki je dobro ohranjeno, je prodal neki neznanec iz Jesenic nekemu tukajšnjemu domačinu. Ker je bila cena tako nizka, se domneva, da je bilo kolo ukradeno. Kolo ima orožniška postaja v Trebnjem. Popravek. Zabeležili smo vest, da je umrla v novomeški ženski bolnici žena tukajšnjega čevljarskega mojstra Marija Travnikova in da je bila pokopana na novomeško pokopališče. Ker se je v zadnjem hipu izvršil prevoz trupla v Trebnje, popravljamo našo vest v toliko, da je bila pokopana na farno pokopališče v Trebnjem Vsi na gospodarsko fronto za obrambo domovine Pod tem naslovom smo priobčili v št. 223 našega lista poziv nadj javnosti,