DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. /«Aa;a kot priloga .SLOVMNCU' neier mak prvi in trt(Ji četrtek mflera. Ako ji ta dati pratnik, ihdi ,DOMOLJUB■ dam poprej Ctna mu jt HO kr. ia eilo Uto. — Spili in doptii naj •« potikajo ureihiiitvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v mm«. mikih uUeah ii. 9. Narototoa in muraM pa oprmvniitru .DOMOLJUBA• Vodnikom nkeš It. i. - Namamla m tiprijimajo to plačnjejo po dogovorit. H te r. 17- V Ljubljani, 6. septembra 1894. Letalk VII. --- -----,- — - . ^ — --- - - -r—r- - - - . -----------. — -. - . — .- . ~ Kaj je novega po svetu? Liberalcem že kaj trda prode. Na Koroškem sla bili dve volit vi za državni zbor. Koroška je dosrdaj veljala za pravo trdnjavo židovskega liberalizma. Desetletja ni bil voljen noben konservativec v državni zbor Sedaj so so pa razmere nakrat premenile. Ljudje so že siti liberalizma, ko so spoznali, kam jih pelja, v duševno in gmotno pogubo in začeli ao se obračali od te stranke. Liberalci no že pred volitvijo spoznali, kako da razmere zanje slabo atoje. Upali se niso niti naravnost več nastopiti, temveč njiju kandidata ponujala sta se le kot nemška narodnjaka in obetala celo, da se bodeta borila proti velikemu kapitalu in Židom. Obelala sta celo olajšanje šolske dolžnosti, čemur so sc dosedaj povsod liberalci ustavljali. S takimi zvijačami se je posrečilo jim, obdržati jeden okraj, v drugem so pa pogoreli in voljen je dober katoliški kmetovalec Peitler. K tej zmagi je pripomoglo jednajst slovenskih volilnih mož in zatorej pričakujemo, da se bode novi poslanec oziral (udi na nas Slovence. Koroška je dobila jednega katoliškega poslanca in upamo, da jih pri bodočih občnih volitvah dobi še več. Pa tudi drugod se tla mujejo liberalcem in njih listi se že boje, da se po novih volitvah le v neznatnem številu vrnejo v državni zbor. V Celju letos še no dobimo slovenske gimnazije, ker se jej upirajo Nemci. Obeta se pa. da jo dobimo drugo leto. Ko bi jo pa vlada le ne holela dali, bodo slovenski poslanci jej odrekli svojo pomoč. — Deželnim in šolskim nadzornikom za Stajarsko je imenovan gospod Linhart, ki je bil nekaj časa vodja na ljubljanskem učiteljišča. Dosedanji nadzornik dr. Jarz je prestavljen na Moravsko, ker Stajarskim Nemcem ni ugajal. Z Linhartovim imenovanjem so nemški liberalci jako zadovoljni in že to kaže, da za nas Slovcnce nič dobrega ne obeta. Poljaki eo jako naudušeni za Nemce in Mažare, ker to v velikem »tevilu prišli ogledat razsiavo. Poljaki jih po ivojlh glasilih imenujejo za svoje boljše prijatelje. Mi smo prepričani, da se bodo Poljaki ie kesali zaradi toga prijateljstva, ker Madžari in nemški liberalci niso odkritosrčni prijatelji nobenega slovanskega naroda. Gsliško razstavo ogledali so skoro vsi ministri. Gališkl veljaki so jim prirejali razne bankete. Posebno so povsod odlikovali Plenerja, ki se je pa todi tako obnašal, fktor bi bil on mlniiterski predsednik ne pa knez TTindisch-giitlz. Prav očitno se je videlo, da je Plener duševni vodja nove vlade. Zaradi tega pa ne moremo dosti dobrega od nje pričakovati. Izjemno stanje v Pragi se le deloma odpravL Porotno aodilče bode v Pragi zopet začelo poslovali, druge izjemne naredbe pa še vedno ostanejo v veljavi, ker se vladi zdi, da se je sicer bati za red. Ogernka vlada je zmagala s civilnim sakonom, ali le zmsge ne more biti posebno vesela. Svojo atranko jO prt tfm razbila. Košutovi pristati je pe ne mislijo v drugih stvareh podpirati, kakor v boju zoper cerkev. Tako kmalu ne bode imela več večine in govori se že, da bode ruzpu-ilila državni zbor. Če katoličani pri volitvah odločno postopajo, pa narede konec liberalnemu go-spodstvu. Bolgarski politik Cankov se je hotel povrnili v Uolganjo. Ta mot je bil hud nasprotnik kneza in Siam-bolova. Pobegnil je bil v Rusijo, nadejujoC se, da Rusi prež-eno sedunjega bolgarskega kneza in njega narode za bolgarskega ministerakega predsednika. V Peterburgu bivajoč je dobival peniijo od ruske vlade. 8voje prijatelje v Bolgariji je pa vedno hujskal proti knezu. Ko je pa spoznal da z rusko pomočjo namena ne dosete, je pa sklenil povrniti se v Bolgarijo. Pisal je bolgarrti vladi, da priznava kneza. Bolgarska vlada mo pa no zaupa in mu no dovoli povrniti se domu. Ostal je toraj v Belemgradu. Srbska vlada mu je dovolila bivati ▼ Srbiji le s pogojem, da ae bode ruval proti Bolgariji . V katoliški nemških na Nemškem je bil dobro obl i bo d Rs njem »e je poka«!* lepe alotaoat nemsiin So«**- Shod .e j« izrekel, d. .e naj povrne papežu poavein. oblast io da ae dovoli jezuitom naaeliti ae * Nemčij'- • . . V daljni AsiH j« aedaj vojaka mej Kitajci in Japonci ia rad! Koreja. Dosedaj ao imeli Kitajci večjo oblast nad Korejo, katero bi aedaj Japonci radi pridobili. \ prvih bojih ao »egaU Japonci, kar imajo po evropsko izurjene vojaka KaMen bode pa konec aa ne ve ker Kitoja, Id ima bliža 400 milijo** Ijatij, M bode lahko zmagati. To vojsko jako nes«iplliW «'«<«J0 Ruai in Angleži, ki imajo vdiko trgovina v tali krajih. Znabiti ne ti drtavi sporazumeta in ai katera Karajo prilasti ali pa obe, Kitajci In Japonci bodo pa odšli t dolgim nosom. Kaj je novega po Slovenskem? S ta)erefce«a Milostljivi knezo*kof ao podarili aa zidanje nove cerkve v St. Pavlu pri Voljak. 100 gl Dne 22. avg. so prevzvišeni vladika v navzočnosti 21 duhovnikov in mnogobrojnega ljudstva v Pilštanju posvetili lepo alikano cerkev sv. Mihaela ter prenovljeni veliki oltar in 2 stranska oltarja. Delo atane 6000 gld. Čaat vrlim fupljanom, ki ao toliko darovali za bito botyo. — Vsakega Slovenca mora užaliti novica, da ne dobimo alorenpkih vaporednic na Celjski gimnaziji, akoravno ate dve tretjini dijakov Slovenci. — Do aedaj ao se učenci v Marenbergu vsaj slovenski brati naučili; a zdaj je aloveoaki jezik popolnoma izključen; talostoe razmere. — Glavni zidovi nove frančiškanske cerkve v Mariboru ao dofotovljeai. Dal Bog, da bi se lepa stavba srečno in kmalu dovršila! — V Gradcu se je ustanovilo katoliško šolsko društvo, katero nsmersva že to leto otvoriti zavod u učiteljske pripravnika — Duhovne veje zs duhovnike lsvsniinake Škofije bodo ns Slatini od 1?.—21. septembra. — V Ljutomeru ae je 2. aept. ustanovilo alov. pevsko droltvo. — V Stojncih nile Ptuja sta utonila v Dravi 2 brst s, 9 in 11 let stara — V Maribora so zaprti nekega čevljarja, ker je ponarejal denar. — Na več krajih okoli Celja je 29. avg. avečer strela vdonla io tudi vžgala. — Za sprejem v dijaško semenišče v Mariboru se je oglasilo 72 prosilcev, izmed kterih je bilo 20 sprejetih Dohovnilke spremembe : Župnijo na Vranskem je dobil C. g. V. Certak, župnijo sv. Lenarta nad laSkim č. g. Jsk. Vidovič in mestno župnijo v Brežicah C gospod Jož. Hočevar. Prestavnem so sledeči čč gg kape-lani: Ant. Drozg v St. Lovrenc na Dravskem polju, Jan Munda na Črno goro, Kr Drglez v Ljutomer. J. Vurkelr v Gornji grad, Martin BoSkar k Sv Križu pri Slatini, Mart. Llčnik v Griže, Mat. Vavpolič v l^cekovec. Jan Dvartek v St. Msrtin na Taki, Alojz Čržek v Sl Jurij pod Tabrom, Ant. Cestnik kol korvikar v Msribor, Jsn Jodl v llsjdinjo pri Ptuju, Pel. Zadravec na Zavrč, Ant Postružnik k sv. Jakobu v Slov. Goricah. — Novona stavljeni za kapelane ao bili M. gg. novomalniki: Jan ("'ernsžar v Vitanju, Krnest Trstenjak v Slov. Bistrici. Mihael Sket v At. Janžu pri Sp. Dravogradu, Karol Preskar v Si. Kungoti na Pohorju, Al. Kožman v Gsh eiji, Fort. Končan v Dremljab, Ix>vro ftlamberger v Sliv niči pri Ce|ju in Al. Aijanec v Rulah. Listek. Straža. (Sa^vka.) Letošnjo spomlad in poletje ae je pri naa pogosto čulo o požara. Zdaj so tavpdi, »ocoj je v oni vaai gorelo, sinoči ao v tej vasi komaj ogenj aadus.li. Tako pogosto so prihajale novice o ognji, da ljudem že niso bde več Uko zelo strašne. Povaodi je bila vera razair-jena, da bodi nalašč nek potepuh in h.to zažiga To Jutnjo pa so jim le bol, potrdila pisma, katera ao pri- ^ i r^V**1 ' Bjih je nMn-n "apovo ved o val, kje, kedaj in ob kalen uri, da bodo gorela In v resnici „ ob istem ta«, začelo goret., ia (judje ki so cek, noč straidi, niso vdeU, kdo in kako j m ie ^pr^ao.m.V-k, kijema d. j, £ ££ »Taravan, h.lel je zavarovat .TOjs po^tvo ta za več Pogodi ae imeli vedno pripravke glavna stvari" ^' histvo, da bi hitro ven zneali, če bi goreli začelo. Sklenilo ae je ludi postaviti .stražo 1« V vsaki manjši vasi moreta celo noč čuveti dva mola ali fanta, v večjih pa po štirje, seveda vaak večer od druzih hil. V naši vasi smo tudi dobili »stražo.« Štirje možje so hodili po vaai e težkimi kolmi ah pa z gnojnimi vilami na rami zvečer od develih in zju trej do treh. To vam je bilo življenje. Hodili niso samo določeni štirje; ampak spremljala jih je U cela množica fantov, ki so vsi komaj pričakovali, kje bi dobili koga, ki bi zažigal, da bi ga kar živega zadavili ali pa v ogenj vrgli. Pa če bi bili po lihem hodili. Vpili io kričali »o celo noč, daai moral biti zelo truden, ako ai hotel zatis-niti oko. Vedno U je bilo ailno kričale na utaeih, v katerem eo se skutali, kdo bo|j zavpije t Mislili boste, da bl1' mo|j« ^ bo|j mirni, kaj ta 1 Zadnjo noč sta finala Jakec in Klaočar, oba »e v tistih letih ko človeka r pamet sreča, aH oba aU pokasata. da sta te daleč od nje. Cel dan eta preje pila rekli: »da bova ivečer bolj korsjžns«, potem sta tla pa stražit. Ali celo noč sla kričala in raifrajala, Uudjo ao drugo jutro dajali, da raje vidijo, da vaa vaa pogori, kakor pa da bi taki razgrajači stražili Bolj prilažna ja bila straia za one može, kateri eo ostali pod trdim nadzorstvom boljše zakonske polovice. Doma so zvečer trdili, da gredo na »stražo«, da so ee brea vritta ločili od avojih trdih lena. Ali kmalu so Isrotili »stražo« ev. Ftorijanu, ki naj jih varuje pred časnim in večnim ognjem, sami pa so prasnili kozarce v tivabnem razgovoru io s lahko vestjo, da so varni pred lenami. Drugi dan ae je uareiktora iena hvalila proti sosedi. če* »kako ja asi pameten; celo noč ni dal glasu od seka, da bi drugi ljudje mirno spali.s Seveda je bila neprijetno presenečena, ko ji je aosada povedala, da sta on in pa ongav celo noč pila v gostilni. Tako eo na ev. Jakoba dan stratili trije možjo in pa jeden fant, ki so vai imeli sv. Jakoba sa patrona. Celo noč je bil tak ljubi mir, da ao drugi daa vai valčani želeli, da naj se li llirje posUvijo za stalno »stražo«, dokler ni poredni gostilničarjev hlapec po vasi raz trobil, da so se vsi ttirje celo noč vezovali. Vendar pa, če ja prilel kak tujec v vaa alaati po noči, ja lahko prilel a »stražo« v neprijetno dotiko; kajti ta ga ni kar meni nič tebi nič spustila is rok. da po dnevi kak neznanec ni smel preveč radovedno gledali po vasi, de ne so precej kasali nanj in ga sumljivo gledali. Tako sa ja nekemu dijaka is na*e vasi pri potila neprijetnost, ko j« tel obiskat svojefa strica v Z. . . Tudi Um so imeli »stražo«. • • bilo j« v začetku velicih počitnic, ko dobi pismo od svojega strica, v katerem ga vabi, naj ga obilčo seda) jedankrat, ko ima čas. Stric, dober mot, ga ja vselej obiskal, kadar jo prilel v Ljubljano, in mu pri slovesu podal desnico, v kateri je bilo vselej nekaj; za kar levica ni smela vedeti. Tudi sedaj je bilo stričevo vabilo z veseljem vapre-jalo. Sklenil je lakoj drugi dan odriniti k njemu. Dan je bil lep. Solnce je lepo sijalo, metulji so živahno letali po cvetkah, ko dijak maha čas ravno polje proti vasi D ... Odtod je bilo le poldrugo uro hoda v stran po hribu. Konci vasi zavije pod hrib, in ker ae mu ni selo mudilo, je lel polagoma in pazljivo ogledoval vso okolico. Sem pa tje postane in natakne na nos dvoja v nikel ukovanih lip, in tako s oboroženimi očmi opazuje na vse strani. Pot ga je vodila po dolini med dvema hriboma, po tqj se je vrstila vas za vasjo. Dijaku ta kraj ni bil posebno znan, ker je bil le samo jedenkrat v svojem življenji pri stricu. Poznal ga ni nobeden. Prilel je v vas Z... Tu krene, ker se mu je želodec jel oglalati in grlo luliti, v bližnjo gostilno. Gostilničar mu prineso saželjeno jelo in pilo, in ko se je dijaku jezik nekoliko odmočil, je spraleval gostilničarja marsikaj, koliko hi! ima vas, če imajo po noti »stražo«, č« mislijo, da kdo nalaM zažiga, in maneikaj druzega, kar aa j« tikalo pota rov. Ogenj ja bil takrat glaven predmet vsaeaga govorjenja. . Gostilničar mu je na vsa odgovarjal, zraven ga ja pa tako sumljivo gledal, da sa j« dijaku ie čudno zdelo. Iz gostilna dijak odida po vasi in ogleduje na desno in levo, če je morda kje kska zanimiva stvar. Komaj pa pride dva streljala od gostilne, že pristopi k njemu suhi možic. »Kaj pa gledata?« ga vpra&a in ostro pogleda. »O, nič! Vas ogledujem, ker te dolgo aiaem bil tu«, mu dijak malomarno odgovori in hoče daljo »Nič? Jože pridi no ven, mislim, da imamo sodajle ptiča v rokah«, pokliče v hilo ia vea prikorafii velik močen sin njegov • Kaj pa i.ii hočeta?« vprafta dijak atrmeč na oba molka in druge, ki so sa polagoaea okoli zbirali začeli. •No midva prav ai& Tone, ak poznat tega-lo človeka?« vprala starec ravno prišlega soseda, moža z usnjenim predpasnikom in potiačeno kapo, o kateri bi naj bolj! i poznavalec ne bi mogel določili, ali ja vojaška ali domačega dela. • Nič ae morem vedeti«, odgovori rnožek ia si popravi s smolnatimi rokami potlačeno kapo oa deano ubo. •Nič? Ali ni podoben onemu, o katerem aam ja v nedelo pravil Cvekan pri cerkvi?« ponovi sopet prejlnji. • Tislemu, ki požiga?« vprala urno debel aoaod Korobač, ki sa jo privalil is biiinje hil«. •Hembraj njemu bi bil pa res kmalu podoben, srednje veiikoeti, kaj ne, je rekel ?s praska sa Korobač sa ulesmi. sin pod nosom ima nekaj savibanib ščetin. Bolj mlad ja les, poprime trotji ia opasuje dijaka, ki je nemirno stal v lej druščini, od peta do vrba. »8to goldinarjev dobi, kdor ga tivega v jame, za mrtvega pa I« deset« poprime sopet Smolar. »Kaj denar! Za denar ni omoi nič. Da lo hudiču sapo zapremo Človek ja vedno v strahu Zve«er s« vležel spat a težko vestjo, da ti vsak čaa zapah bajto nad glavo. Po kaj si priael sem?« sarohni Korobač nad ubogim dijakom. Dijak sam ni vadai, kaj so a njim godi in pro-straleno gleda sedaj jodnoga sedaj druzafa in najraje bi jo bil popihal, če bi bil le mogal. »Po kaj si priael?« saraotati Korobač la hoje. »Po nič«, odgovori boječ« dijak, »v Z... grem strica obiskal. Pustite me, da grem naprej.« • Hm Uko s lahka ne bo tlo. Hvala Bogu, da to imamo«, pravi Smolar. •Ne verjemite mul Kje pa ima strica! Uo*iU oo, saj ga nobeden na pozna«, poprime sopet Korobač. »Kje pa ja potepuh doma?« »Ia P... sem« odgovori dijak, »pueUla me, jaa ni som pravi, saj jas na požigam, jaa sam dijak. Ako na verjamete, naj pa gre jeden po strica. On me pa pozna « .Ali .te n* uko ubiH, d. mu verjamete? Zafag j, p. men« ««ko aprUaval. če J. po noč. ..trm-, kohko hi* »teje vas. Sedaj j. prUel po dnevi d. s, vas oglede, po 00«I oam bo po potreti!.. prične oblastno krfnmr !x>d .Ne pu.tite ga. Na na« pod ga zaprimo, jeden naj p. po tandarje t D . . leče-. vpije Korobač. .Stoiak ima pa * ^ lepo veljavo, več kakor m (mola, kolikor jo jaz v dveh letih nakuham., mane ai Smolar zadovoljno roke. .E stoiak, kaj pa črna«, čast nam bo *la; »e v tiatc .cajienge. na. bodo dejali, da bo ve. svel vedel, do smo ga pri naa vjeli«, se smeje naolko krojač Ratenj .Verjemite mi. saj niaem pravi«, proti dijak .Molči, kaj misli*, da smo na glavo padli. Jaka ti naprezi, m pa lakoj naj odrineta dva tandarja sem«. sili suhi krojač krčmarja. .Ne bodite, naj gre jeden raje po mojega strica v K ... Saj vam bo on povedal«. Urna dgak. »Dobro, U Smolar pa stopi v K... Kdo pa je stric tvoj, lainjivec?« vprata krčmar dijaka. »Poioe« odgovori dijak nekoliko lalje. »Prav, Smolar, atopi k Poznata, pa reci mu. da oaj nemudoma doli pride. Pa mu ne pravi, kaj je«, zaporo krčmar Smolarju. »Kam ga pa denemo ta čaa?« vprato skrbno krojač Raieoj. ■Na nai pod ga obesimo zs palce!« se ponuja Korobač •Kaj oa tvoj pod. da oaa uide! Ali oe vet. da ima s hudičem besedo, da ga to akori ključavnico ven tleče, ako mu sila prede«, modruje čevljar Slapa. »V nato klet. ki je uko trdna, da le sapa ne ptide ootn; kijučavaico pa zama&imo t iegnano tibo. Dva naj po i gnojnimi vilami »traiita pred vratmi!« ukazuje oblastno gosulničar Sod. Predlog bil je z večtao vsprejet. Ubogi dgak moral je v klet. Po tebi nekaterih bi bd moral biti svezan, česar pa utmiijeoe letake niso dovolile. Krčmar je z belcem oddrdrol v D ... po ftaadarje. Korobe« io pa 81»pa ata straiila pred kletjo, prvi s gnojnimi vikami drogi pa a puto »na kreaen«. •Le dobro imej vile pnpravtjeae, če bi ga vendar hotel budič vzeli nama. da mu ga vsaj v rokah prehode«, da n bo potem oaravnoot vlekel v pekel., za povedujo Slapa io napenja petelina na puti .0 la brez skrb. bodi! če .m »epa*, po.j pnde, Uko naau ga tivega na odoeae«, ae uati Korobač »Na, ljubček, a« ^ 0oj dan „ Je , V«6™ 001 *»*> P* J'® jo ie vtol. Napodil, •« ga v Rovčevo r», in vsi so g. ».dela. ko je tekel vanjo. P. ko jo v»o obatopijo in od prvega do zadnje« ratorja prtnjej0 10 ^ * duha n. dedu. K.alu g. zopet „p.aj0 M ^ pn MU,c, »aj ve«, Tone. kako j, taroka. vTSu^ tonil £ :?d0wDaPOd"1 P* * " «P>» nared i? Stopd ja trt koraka aaz^ m puhnil čez njo. kakor 5,1 ' «>P®' J>» Jo je vpihaJ. P. reci potem da oitU tmeojena t hudičem«, akleoo Slapar tvojo poveit in gre k oknu gledat, ali ja M jetnik v kleti ah Jc zginil. Dijak je nemirno aodel aa polomljene« «toiu l0 čakal odratonja Da bi Io ako raj otric prilol. on bi m« ie otel, ai jo mudil in poslutal, kadar jo kdo pnha)aJ. Radovedno ljudatvo pa jo hodilo glodal potigal« trumoma •fcie je nolri«, pravi Slapar, «aaj ia te kleu oe more Frata »em z blagoalovlieoo vodo poakropiJ « Cez dve un pndrdra kramar ra pripeke na vosu dva iandarja. V »tem prisopihata tudi navzdol Smolar io pa Potne oba vsa potna I*otne aam ai vedel, po kaj je priftei. ker mu SrooUr ni oičooor povedal. Skoro malo »e vslralii. ko zapazi oroimka, menil ja, da ja um kaj takrivel. in da ga boata adajlo odvedla Cela drutba aiopi prod klet. •Ali je *e notri?« vprata krčmar čuvaja >n prične odkiepali. Onadva pritrdita. CoU druhal t iandariui in Poznetom uiči v klel gledat, kako ga bodo vkUoili. Poznetu sapa v grlu zaatane; ah prav vidi, ali ni to — Tonček Prirme »e k ojeoau. .1 moj lk>g, Tonček, kaj oi pa naredil, da ao tandarji prilli po taV« vprata mo* proatrateno. •Da »te le vi pritli, ttne. vi me to roaiio. Dolte me. da Mm jaz u»ti, ki hite potiga. Vas Mm lel obiskat, so me pa tu-le prijeli io zaprli v to klet«, pripoveduje dijak ia »ega otneu v roko. Jezno »oPotne obrne proli motom »Tepci rveumoi, to je ain mojega brata. V Ljubljani Modtra za goapoda. Kmalu bo novo mato bral, pa ga kaj Ucega dollite. Č« je Uko, pa *e nobeden ptujec v va» ne bo smel Pojdi no, Tonček, z menoj lačen oi te gotovo.« Motje »o atali poparjeni okrog in molčali. Smolarjev ■toUk je lel po vodi, najraje bi bil kar po tihem od«el. ker on jo bil vsega kriv. Krčmarju, ki ja veljal za prvo glavo v vasi in okoli, »e je pa Uko titno tdelo, da ni vedel, kam bi gledal •Za naju ni tu potla«, pravi jeden landarm tvojemu tovaniu in oba odideta. »Iludika«, praska te Korobtč ta uletmi, »motje, premalo tmo bili previdni. Vai moramo tega gospoda prositi ta zamero, ker tmo mu napravili tak strah « Vai po vrati podajajo dijaku roka in ga proaijo odpuičenja. •Stopimo v gostilno«, nagovori krčmar celo druibo, •gospoda moramo odikodovati za »trak. Prav irvratnega dolenjca bom prinesel par bokalov na mizo io pa avi^jine.« Predlog bil je vsprejet od vseh tudi od dijaka in Posneta Smolar ti je popravil smolnato kapo in »epnil «>«du Korobaču: .(Ja bomo pa drugikrat vjeli, če se .je_dJanc* lov "plovil. Dolenjec ja pa todi bolji Drago«. nam kakor voda« Iz n&roda za n&rod. (BUjeli Nikolaj KiribojoTift.) Štirje junaki. Petelin je lel po svetu. SreCa ga mačka »Me, teta, kam tako naglo?« ogovori jo petelin. .Po avetu grem, striček!« »Jaz tudi, pojdiva torej skupaj!« Crests dalje in zastane ju pes. • I ujček, kam ae vara tako mudi? pravi mačka psu.« .Po svetu moram !■ »Midva tudi, pojdimo torej skupaj!« Vsi trije ae odpravijo da|je in pride jim naproti koltrun. • Hoj, kutn, kam jo mahal pa ti?« koštruns uprava pes. »Po svetu, po svetu!» »Mi tudi, pojdimo torej skupaj! Napotijo ae dalje in proti večeru pridejo do nekega grada. V njem so stanovali razbojniki. • Vi trije počakajte zunaj, jaz grem pa v grad. Ogledam si skoro, bi-li mogli tu dobili prenočilča'« reče mačka in odide. • Le noter, le noter! Nikogar ni doma in vae je polno najboljših jedij !< pravi mačka ostalim iz grada. (iredO vai Itirje v grad. In tu dobi jedil po avoji volji vaak. •Zdaj gremo apat!« petelin reče po večerji. Najrajti spim jaz na viaokem !• rekli vzleti na drog pod stropom. Jaz pa v peči na gorkem!« pristavi mačka in zleze v peč. • In jaz pri vratih'« pes leze pred vrata. •Jaz pa dremljem le najrajši pod mizo!« de naposled kostrun in »c stegne pod mizo. Skoro atopi v sobo jeden razbojnikov. Najprej poseže z roko v peč, a hudo ga opraskne mačka. Nato pogleda k stropu, a petelin mu prileti na glavo in s perotnieami ga udari od obeh stranij. V tistem hipu se zaleti vanj koltrun in ga podere na tla. Prestrašen hiti razbojnik k vratom. Tu ga vgrizne pes za nogo in ga potegne iz grada. •Ves pekel se je naselil v našem gradu, bežimo, bežimo!« tako vaklikne razbojnik, priledli k svojim. •Posegel sem v peč in jeden peklenlčkov mi je vrgel brano na roko. Pogledal aem kvilku, skočil mi je drugi na glavo in mi dal dve krepki zaulnici. Tretji me je udaril z največjim peklenskim kladivom po hrbtu, a četrti me je vgriznil in potegnil iz grada! Bežimo, bežimo!« Razbojniki so zapustili grad in srečno je živela naša družba v njem: petelin, mačka, pes, koltrun. Trije bratje. Umrl je oče in zapustil, tri sinove. Prvi je dobil kčso po njem, a mačko drugi, petelina tretji. • Revlčina nas tare! Da bi mi bila sreča mila I« reče najmlajli brat tn gre s petelinom v beli svet. Pride do nekega grada in grajlčak toži, kakč leni so mu posli. Solnce jim posije vsako jutro na postelj, — nikoli ga le niso prehiteli. • Bal dobro I« reče najmlajši brat. •Jaz imam tako stvar, katera prekliče vsako jutro beli dan. Koliko mi daste za njo?« Pogodita se in grajlčak da aedem zlatov za petelina. ZaprO ga v visok stolp. Dve jutri je slo vse dobro, a tretje jutro je obmolknil petelin. Sli so pogledat in našli so mrtvega. Jeati mu niso dali. e o * •Dobro si tržil!« rečeta brata najmlajšemu. • Da bi mi bila sreča mila!« reče srednji brat in se odpravi s mačko po svetu. Tudi u pride v neki grad. Tu so imeli grozno dosti milij. • Bas dobro!« reče: >Jaz imam tako stvar, katera vam prežene v kratkem vse miši. Koliko mi daste za njo?« Pogode se in grajščak mu plača štirnajst zlatov za mačko. Takoj jo spuste in v kratkem je bilo podavljenib mišij ne le za prazen, temveč za vrhen koš. Vsi so bili tega veseli. A skoro jih oslraši grajski kravar : .Mački, to j« budi »ver, Tej jodoaks oi nikjer! Kadar podavi miši, spravi se na drobnico in živino, naposled pa na nas same. Moja koža, moja koža t« Kakor so bili prej vsi veseli, tako so bili zdaj vsi žalostni. Zbero in posvetujejo se, kako bi se izbavili, te hude zveri. Kravar stopi mednje in pravi možato. »Kajbi ugibali in si belili glave! Zapalimo grud na vseh štirih oglih. Mačka sgori in mi smo rešni! Tako pravim jas!> Veselo pozdravijo vsi kravarjev nasvet in zažgo grad. Vse je zgorelo in — mačka tudi. * O O •Dobro si kupčeval!« rečeta brata srednjemu. • Da bi mi bila sreča mila!« reče najstarejši brat in odide s kosO. Kakor prejšna, tako pride tudi ta bo nekega grada. Bilo je ob času košnje! In vidi pred gradom, kako ru-jejo travo. »Bog dej dobro srečo! Ljudje božji, kaj počenjate?* reče: >Baš dobro! Jaz imam tako atvar, katera va m v kratkem požanje vso travo, Vsi odidite! Dajte, da poskusim!« Prišedsi nazaj ne morejo prečuditi kčsl. Tako malo časa in pokosila je, toliko, trave! Grajlčak da jedenindvajset zlatov za kOso. Takoj jo zapičijo sredi travnika in odbite. Skoro se vrnejo, a čudom se čudijo. Glej ga spakal Kdsa stoji, kakor so jo zapiiili in trave ni nič pokolene. Prinesč ji najboljših jedil Pa kdsa se ne gane. »Tepsti jo je treba, tepsti.!« pravijo nekaterniki. Takoj prinesč stolico in položč kčso nanjo. Dva vzameta dolga kolca in mahneta po kOsl. Ta pa odskoči in rani nekoga. »Se pomori nas!« rekč vsi. Nato umijejo kčso in jo pokopljejo kar najslovesnejše I * e # .Tebi je bile »reč« oaj»ii«jta!. rečete brala najstarejšemu. - Tako so zabogateli bratje. Srečno so Jšveli do hladnega groba. Gospodarske in obrtnijske stvari. Letina U borovnice, dnč 1. septembra. Nekoliko o letini: Prva košnja se je letos pra. dobro obnesla; ljudje so napravili, prav obilo sena. Tudi sedaj druga košnja. otava. ni slaba. Kar se tiče tega, smemo biti zadovoljni, ker »mo napravili dosti več krme, kakor lansko leto. Zaradi tega. pa je cena mini visoka, kar pa je bita lansko leto jako nizka, na pol zastonj — Z žitom pa se ne moremo nič kaj pohvaliti Rrž m ječmen »ta bila Se precej obrodila; pšenico, pa je bila zelo uničila - »rja«. Po nekaterih vaseh, bolj v hribih, pa je žito bolj obrodilo. — Koruza zdaj tudi lepo kaže. — S krompirjem bode nekako »rednja letina l.e kr-mpir »oneidovec«. »e dobro »ponaša. — Ajda je sedaj v naj lep>em cvetju. A upenja nimamo dosii z njo, ker največkrat pride prezgodnja slan«, in uniči vae upanje. — Sadja imamo letos malo Cešpel) m prav nič: le jabolk in hrutek, »e »emtcrtja nekaj dobi. — I*retečeni leden imeti »mo nekaj dni prav vročih. Toplomer je navadno kazal od 26 do 28 stopinj po Celziju; to je b'la pn nas, leto-nje leto najhujša vročina — Druzih po«ebno«tij ni. D. Kujtčija domače goveje iivine z Nemčijo in Švico se je v tekočem letu silno povzdignila. Znano je namreč, da »le Nemčija in Švica v preteklih dveh letih pridelali prav malo krme Kmet je bil toraj prisiljen svojo živino prodati po zelo nizkih cenah. Po nekaterih krajih pa je še «lo prodati niso mogli, tako da eo jo morali za dom pobili. letošnja košnja pa je kakor pn nas tako tudi v Nemčiji in Švici dala obilo lepe in zdrave krme — Kmet je tedaj pnsiljen, da si nakupi potrebne plemenske govedi. Zaradi tega je letoe toliko živinskih kupcev po naših krajih. V prvi polovici lanskega lela se je iz Avstrije v Nen>či»o in švioo prodalo volov za 2 2M.460 gl.; bikov za l85.HH»gl ; krav za 1 OM.MOgL; telic in junčkov za 22« »25 gl ; telet za 48 888 gl _ V prvi polovici t e k o č e g a I e t a pa je »lo iz Avsinjt v Nemčijo in Švico: volov za 11,616.197 gl.; bikov za 2..'Wt .'>50 gl.; krav za 6 4*0.0«3 «rl ; telic in junčkov za 1*50.045 gl : telet za ITI* HI S gl. V prvi polovin lanskega leta se je leda) prodalo v imevovam državi nate goveje živine za 3.780 *13 gl.; — lelos pa v isti dobi za 20.578 197 gld letošnja kupčija je tedaj za 3 t .v« >SfOtO BU • - :ž 1 t i0 b M\ Miete liter . . i — 10 *»ots,,e sno «(i . *t 6 60 5 - TeM,e -K* r. m 8»injaae . . . - « '■! 14 koe;ruue»c . - •10 - PUaase - 4eae. 100 kttr 1 "•> Slasjs t »* —| M l»r»a :rd». 4 (sb.air 6 40 - hh . Beats . , r Sl. 860«. Razpis. 44« 3-3 Na deželni vinarski, sadjarski Ln poljedelski ftoli na Ormu pri Noiein Meslu — i dveletnim pouieranjem iu slovenskim utuim jezikom — ispraanjenih j« sedem deželnih nstanov :t prihodnje Šolsko leto 1804 95. katero se prične S. novembre tek. leta. Prsvieo do teb ustanov imajo sinovi kranjaklh kmetovalcev ln vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, č>r*i«-K« zdravja, lepega vedenja iu so s dobrim vepebom dovršili vsaj ljudsko iolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem oa svojem domu b koietiistvom, vtBo- in sadjerejo pečali. Učenci a ustanovami dobivajo brezplačno brano, stanovanje in pouk v šoli. obleko ai pa morajo sami preskrbovati. V iolo sprejemajo se tudi: 1. PladuJoM vfenoi, kateri plačujejo 30 kr. ua dan ta brano in stanoianje, pa 20 gld. šolnine na leto, in 2.' eksternistl, ki zunaj šol« *Uuu;«io, plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane eloreoske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko- lekom 50 kr , se imajo do £0 septembru isf>4 izročiti vodstvu drielne vinarske, sadjarske in poljedelske šole oa Grma pri Novem M ••ni a. Prošnjam pr 11 oditi Ja rajatni llat, spričevalo dovršene » mil arednje lola, zdravniško potrdilo o čvrstem telasn in trdnoaa idravjn ln inpnljako spričevalo o lepem vodenju. ljudske 1'roiuiam ta sprejem pruti plač Iu prilotiti je revers ali obvezuo pismo ►tanšev, oziroma varuha zaradi vzdrievanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dn^ 24. arfueta 1804. cfttw6. urno. 2y <3Ceri6erf Sorstner blvdl sokundsrij «39 3-1 aunaj« od 3. »eptembra v (sleriatisblli ulicali štev. 3, II iiadstr. Ordlrtira od 9—10. ure doptfdne In od 3—4 ure popoldns. PIT VI. zvezek: O VES TI Andrej izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 28 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v Ijubljanl. — Tudi III. in IV. zvezek sta še v zalogi. Vlzitnlce priporoča Katol. Tiskarna. Jldvo/iat igrane i t oboril jo svojo advoKatursfio pisarno V dirailjU v cJtilarjtoi mu. mmmwmwmwmK l varatreoo mamko laboda. je ue-oporekliiro Dajholjfte »red>.tvo, d« dibii aneinobolo parilo za čiščenje volnenega, svilnega in barvastega blaga. kakor dokazano nait oljSe raiku-ftevalno aredatvo ia isakrr&uo parilo io pit leoi popolnoma ne-ikudljifo za perilo io roke. i5r. 4 Zaradi izvrstne kakovosti so slovela tudi Schicht-OM štedilna jedrčna mila, katerih oe presega oobeo kuokureolni izdelek. Ta imla imajo po tem, kake mte da »o. jedno teh-le laritreiiih tnamk: & i 12-4 Jurij Schlcht, Istje ob Lahi (AuksI* a. d. K, tovarna xa mUo, ITeč<> ^ palmovo ^^ vr Vsakdo kal>n ralu rdllkofaao ludleto tUkturv lekarne Ploeoll-Java pri ,an»»Uu t I.JablJaal, •• nlmni idr»» ! in krepak ftalodae. lahko p rebat Ija J*41U ;o m «kr»al laprtja teleta. Caaa aleklaaiai je 10 Mun Vn*nji n»iotiU t»*po4>lj» proti poviciju in«»k» 14» *4 W ????????? 0 kr . 6 irtvnjf kov «>mi 8 pl iraiak.. .n | takta, ati la ■wla4av raatitmoljakl flald Olavna zaloga [Okrožna lekarna Komeuburf pri Dunaja. 11 n BtMrt a« v titk Uktraib la drtftarlJaUh 1 predajal-tltak mira- Koverte s firmo priporoma TCatoli&ka Tiskarna po nlUej ceni. žin r Zaloga i m Mit c rili ji i' iiiiniiši M n precastito (Mm „prl riidečoni krliu*. Viljema Nkanla II., Valtiriam 1, Dunaj, II., FlfirilMilnir 28 prip«r»4« zi pomlid bi ptlltjl 1894: ! Civilno in duhovniško ter re-| dovnisko obleko za duhovnike : U Havelok, vrhne aukrne, duhovniške «uknj« i. t d i ,oo 24 >s Lihinrtfiio oprav« natančno pr crriveuh prvdpiKh uvrlnno: f blrata, kolarj«, aaprsnlo«, v»«kovTitn« duhovnllk« teplo«. — hruum prukrbu* pn ?i»(n t;i mi. Iivrfclj« *• I«čm U k*i|taf« Ith1»«|« MI|I.H Uiita« utalii*; >iu|i ij«ti vnaa m «aiai J"" PI«*«J* t« tudi r« obroke. - ltl.ro p„ tnPr| 71 „, ntp*l«V«. - Onim U v»orel a. uhtev« bremlafno. "»» Podfoafornaato-kisll apiieiio-^cleziii ^iiMip prire;» l»k«rnl6ar JallJ H«rb«bny n* Dna*J! T. U tt 1*4 i n«jv»tyi® u.p»b.>in rabljeni. ».i mnogih »4,»,. oikot n« bolj« pruo.ni io priporočani pr«al «lrap raiUpiu ittt, upokojuj« ka*«lj, pom«nj»aJ« p6t daj« .i*;, do Jedi. poip«*aJ« pr«bavljanj« m re411ao«t, u|0 J«6I m kr«pl. Z»Um. »i j« v uran v l»kk« « obliki. }« >»ko korirfno t« ikutiuj« krrt, r«itupijU, f^. forno »pn«n« Mil, ki »o » n*« p« pooebno pri alabotnlli otroolh po»p«taj»Jo «*r«J«nJ« kMtlj Ut» «ukl»„|,i H«r I *bnj i*>*j<» «pn«uo teleta*«« «.r«p« p 1 gld. V> kr , p« p.^ iil kr, ««i t» «vij»n)«. i>aniv. untbMi. ki h pojavi;« e pod jadaakiai «li pod.b. «iai ia« >1, » m vraadar potvojl mUvl ta n«]« adtak« ^ polno«« rulIAoe od n«l»K» »rifi n.lo-ir« n U( obetoj*'-**! po i foaformaat« klalara apane-l«l«aa«fa alrnpa. Z«bu«* r.» f »f, i«.- Ur«teo ■•rb«knj-l«v apn«ao ft«l«tal •lrap. Vaal aaj aa t«Al na U, da j« ar«v«n «to>4» obla«tT«aa protakollraaa rantm* aaaaka aa vaakl Bt«kl«alel .d ^rooimo. aa dajt« aa aap«lj«u alti a altjo mo, al« a trailal »ntvtual, da M ko pUl kak« poaaradkal bM 90-SO »7 UO-la jaioic« i* prutin-ij» aa Doaajv. 1«-karaa , aor Baradt«ralfk«lt" JULIJA IDIiV VT-Ja. Vaabaa Iilmiliaail 7». I'r«d«j»;., g% f-p^fi I >k»mie»ri V l.jat>. »ai J. fl.okod« <>«k. Piccoll. t'bU pl | Trnk* tv W M»vr <«!,« o prwl«j»)« v C»|j«, J. KaaMT-». i>m »d tl««mb»aovi «ki V. Mi dr K. k.mpf t iVnaalji | J H U»k . > V.likofc« J J .b«t . t Wolf*b«rir« : i lldk Priporočilna molitvena knjiga Marija sodem žalosti Dobiva »a po HO. 00 kr. tar po old. I. In gld. 110. I'90 Po poatl 5 kr vei pri J. Bonufiu H kt\Jlgt« rtu v I.fubtinni. 628 24-1« Ob(a?a« « tTrJks Kulhrrin^lja 'sa i-"«;1.',:,':: Previdnost! S ^^^^^ p^ob^o«M(aripp, i,»hiilhrpiHer! lMtai«tol, 0-. >vM I.mIM. «'