Z1Z. Številko. i mm. Zl. dietnim ISIS. Milili, leto .Slovenski Narod« vetja v Lfnbljanl rta dom dostavljen: celo '.eto naprej • • • • K 24*— pol leta m 9 • m • m 12*— četrt leta m •<•-£•?• • 6-— oa mesec - • 2*— v epravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta m • • • . . 11*-* četrt leta „ • • • • # 550 na mesec . • • • • . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, BreOuiitvo: Knallova allca št. 5 (v pritličju levo,) te le ton it 34. In svečar tzvzeaanl sedel]« ta Iaserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vio, Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d* to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka veli« 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Harodaa tiskarna" telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po poSHi za Avsbo-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m m • • m 13*— četrt leta m 9 . • m 6*50 na mesec m - « . ■ 230 za Nemčijo-: celo leto naprej • • -3C 3>-^ za Ameriko in vse druge dežele"; i celo leto naprej • ^ • • £\3S.—I Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka fpravnišivo (spodaj, dvorišče levo), Knallova nlfea SL 5, telefon at85* Uspeh naših čet ob M BOJI OB TARI. Dunaj, 20. decembra. (Kor. tir.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Čete generala ven Kovesa so v naskoku zavzele močno izgrajene pozicije ob kolenu Tare jugozapadno od Bjelega polja in pri Gedusih severno od Beran. V boiih ob Tari smo vplenili tri gorska topove, dva poljska topa in 1200 pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. K 6 i e r, fml. USPEŠNI BOJI PRI MOJKOVCU. Berolin, 20. decembra. (Kor. ur.) \Voifiov urad poroča: Veliki glavni stan. Balkansko bojišče. V bojih severovzhodno od Tare so bili vplenieni 3 gorski topovi in I 2 poljska topa. Včeraj so se vršili j pri Mojkovcu nadalnji za avstro-ogrske čete uspešni boji. Več sto sovražnikov je bilo vjetih. Od nemških in bolgarskih delov vojske ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. * Položaj četverozveznih čet. »Secola« javlja 19. t. m.: Glavna skupina angleško - francoske armade se nahaja pri Kilkisu, njene predstraže stoje pri dojranskem kolodvoru prav blizu bolgarskih črt. Že štiri dni ni bilo slišati niti enega strela. »Dailv Telegraph« ajvlja: Eks-pedicijska armada se bo predvsem ojačila na 200.000 mož ter dobila topove, ki so težji kakor avstrijski možnarji. Pri utrjevanju Soluna so zaposleni predvsem srbski begunci. Pred novim? velikimi boji na Balkanu? »Baseler Nachrichten« javljajo: Grška poročila pravijo, da prične skoraj nova ofenziva centralnih armad proti četverozveznim četam. Med Grško in centralnimi državami se vršijo tozadevna diplomatična pogajanja. Bolgari so med tem pripravili novo 150.000 mož broječo armado. Važne konference v Sofiji. Iz Sofije poročajo: Ministrski predsednik Radoslavov, ki je bolan, je dal pozvati grškega poslanika Nauma, s katerim je razpravljal o dogodkih, ki se pripravljajo ob grški meji. Konference so se pozneje udeležili tudi nemški, avstrijski in turški poslanik. Nove francoske čete na Balkan. Iz Pariza javljajo: francoska vlada je najela 40 velikih parnikov družbe »Messagerie maritime*, ki bodo prevažali nove francoske čete na Balkanu. Nova obrambena črta ententnih čet na Halkidiki. Rimska »Tribuna« javlja iz Aten: Četverozvezne čete si kar najpridnejše grade novo obrambeno črto na polotoku Halkidiki s Kasan-dro kot oporiščem, kamor vozijo ogromne množine materijala. Balkanski načrti četverozveze za spomlad. Pariška »Revue parlamentaire« nriobcuje članek svojega mornariškega sotrudnika, ki zatrjuje, da je koncipiral Joffre orjaški vojni načrt za Balkan, ki je bil sedaj tudi v Londonu odobren. Solun bo tvoril po tem načrtu oporišče za velikansko ofenzivo, ki jo prične spomladi 2 milijona broieča ententna armada. Napad se bo izvršil istočasno na Makedonijo. Roleariio in Turčijo. Tta!;ia se mora dobro pripraviti in utrditi v Valoni. Najtežavnejša zadeva je transport četverozveznih čet. Na eni strani so združeni s prevažan iem ogromni stro?ki. na drugi strani bodejo sovražni podmorski čolni postavil vedno boli nevarni. Vseknkor pride v Sredozemskem morju prav : gotovo do velike pomorske bitke. * Beda srbskih beguncev. < Amsterdamski listi poročajo iz Londona: Le maihen del srbskih beguncev je prispel v grško Makedonijo. Med tem, ko je prodiral sovražnik po stari Srbiji, so bež ;li srbski moški beerunci, ki niso vojaški obvezanci proti zapadu in ju ozapa- ; du. Žene in otroci so večinoma zaostali. Na Kosovem polju se je zbralo okrog 700.000 beguncev. 250.000 jih je sklenilo, da se udajo. Na tisoče jih je poginilo na begu v Crno goro in Albanijo v'sled lakote in mraza In mnogo so jih raztrgali volkovi. Velike množine beguncev, ki so bežali v Črno goro in Albanijo so se hranile na potu edino le z mesom mr-hovin. Agence Havas poroča 20. t. ni. iz Aten, da se vrše med srbsko in grško vlado pogajanja, kam spraviti na Grškem se nahajajoče srbske begunce. 4000 jih bodo nastanili v Volo, 4000 na Krtu. Druge bodo spravili na otok Ciper, mnogo jih vzame Italija na Sicilijo. V Solun sta pripekala 2 angleška parnika obleko za srbske begunce. Preko Ltigana poročajo: Srbski kralj Peter se mudi že nekaj dni pri Esad paši. odkoder odpotuje v Rim. V italijanski Bari je prispelo 100 odličnih Srbov, politikov, pisateljev in umetnikov, ki so prišli čez Albanijo oziroma Črno goro. V Italiji se naseli tudi mnogo poslancev srbske Preko Aten poročajo: Srbski prestolonaslednik Aleksander leži hudo ranjen v Skadru. Ministrski predsednik Pašić in ruski poslanik knez Trubeckoj se nahajata pri kralju Petru. Angleški iransnorri pod grško zastavo. * Frankfurt o. JV1„ 20. decembra. (Kor. ur.) »Frankfurter Ztg.« poroča: Kakor izve naš poročevalec iz zanesljivega vira, so Angleži zadnji čas najeli za visoke vsote za čas vojne številne gr5ke narnike. Najemnina presega večkrat vrednost ladij. Angleži upajo nn ta način, da bodo lahko nemoteno trgovali v Sredozemskem morju. je protestirala proti temu, da bi nemške ali avstrijske čete prekoračile grško mejo, da je Nemčija vsled novih priprav četverozveze v Solunu prisiljena izvršiti potrebne vojaške akcije na grškem ozemlju. Skuludis je na to odgovoril: Grška ne bo nikdar dopustila, da bi Bolgari prekoračili njeno mejo. Po drugi verziji se je nemški poslanik pritožil, da je Grška s svojimi koncesijami ;etvcrozvezi orc-koračiia meje nevtri'resti. Nemčija zahteva enake pravice, torej prrd-viem dovolienje, Ji sms prekoračiti grško mejo. Skuludis je odgovoril, da hoče ostati Grška pošteno nevtralna in da priznava obema vojskujočima se strankama enake pravice. Grška bo proti avstrijsko - nemški ofenzivi le formalno protestirala. >Lokaienzeiger« javlja iz Aten: Ako prekoračijo nemške in avstrij- ske čete grško mejo bo Grška le formalno protestirala, sicer pa se prodiranja centralnih armad nikakor ne bo ustavljala. Tudi Rusija ponuja Grkom denar. »Corrierc della Sera« javlja iz Aten: Ruski poslanik je ponudil grški vladi posojilo 10 milijonov frankov. Poseben ruski odposlanec v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: Bivši ruski veleposlanik na Dunaju Šebe-ko je prispet v Bukarešto. Rusotil-ski romunski politiki so mu priredili banket, na katerem je Šebeko poudarjal, da je častna dolžnost Rusije in njenih zaveznikov izvojevati Srbiji in Belgiji sijajno zadoščenje. Kakor poročajo romunski listi, je promet med Rusijo in Romunijo zopet vzpostavljen. m • firlRis in Itmmmm. Med Grško in entento vlada popolno soglasje? Pariz, 19. decembra. (Kor. ur.) Atenski korespondent »Matina« trdi, da je izvedel iz dobrega vira, da se je dosegel med grškim in ententnim generalnim štabom popolni sporazum glede onih ukrepov, ki jih je za.hrevala četverozveza za varnost svojih čet in glede svobode njihovega kretanja. Nemška demarša v Atenah. O demarši nemškega poslanika v Atenah poročajo »Times«: Nemški poslanik je sporočil grški vladi, ki MANJŠI BOJI NA TIROLSKI FRONTI. Dunaj, 20. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na celi fronti zmerno delovanje artiljerije, ki se je stopnjevalo samo v odseku Ch?ese in v pokrajini Col di Lana do večje sile. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 i e r, fml. * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. IS. decembra. Pri prehodu doline Torre v dolino Astico se jc posrečilo našim četam z metodičnim prodiranjem zasesti Cino Torre, ki obvlada gornji tok Astico, in nje posest zagotoviti. Včeraj navadna artiljerijska delavnost na vsej fronti. Na višinah severnozapadno Gorice so bili zavrnjeni napadalni poskusi na naše pozicije na Oslavju in v odseku Pevme. Sovražen letalec je vrgel pet bomb na Tiarno di Sopra in dolini Ledro, ne da bi bil napravil kako škodo. 19. d e c e m b r a. Snežni viharji v gorovju, dež in megla v nižini motijo operacije, ne da bi delavnost naših čet postala radi tega počasnejša. Na severnih pobočjih hriba Sv. Mihaela so obšli lastni infanterijski oddelki sovražen v naše črte segajoč strelski jarek in so se ga polastili z nanavadnim napadom. Sovražnik je izgubil 115 vjetnikov, med njimi dva oficirja. O potopitvi italijanskega transportnega parnika »Re Uinberto«. »II Secolo XIX.« v Ženovi poroča o potopitvi italijanskega transportnega parnika »Re Umberto« podrobnosti, katere je poyedal poveljnik parnika: Ladja se je nahajala 4. t. m. ob 10. uri med rtom Linguetta in otokom Sasseno, jedno morsko miljo pred Valono. Vozil je iz strahu pred sovražnikom in pred minami jako previdno s torpedovko 330 metrov spredaj in tremi torpedovkami ob strani. Tu je zadela sredina ladje na mino. Nastala je strahovita eksplozija. Čolne, ki so bili vedno pripravljeni, so spustili dol in s pomočjo torpedovk in jednega angleškega pobiralca min se je moglo rešiti 800 vojakov, vtonilo pa je 40 vojakov, 7 mornarjev in dva častnika. Parnik s 600 tonami premoga se je potopil v 12 minutah. Ll T1 Vojna idila. Podnevi je bilo na bojišču mirno. Le naglica, ki se je opažala v gibanju častnikov, vojakov, vozil m živine za fronto, je pričala, da se pripravlja za noč bojna nevihta. V neveliki dalji je visel v zraku privez-ni zrakoplov in natančno se je razločilo vezi, s katerimi je bil pritrjen k zemlji. Ko se je zmračilo, je postalo vse gibanje nekam skrivnostno. Kakor bi se velikanska zver počasi in previdno in s čim najmanjšim hrupom plazila k svoji žrtvi, da jo preseneti. Po deveti uri ni smel noben civilist zapustiti več svojega stanovania. V vasi je postalo mirneje, a na fronti $e je ravno začela uvertura k po-nočnemu delu. Sredi zafrontnega vrvenja me je slučaj seznanil z rezervnim nad-poročnikom g. A. K. Bil je tako prijazen, da mi je obljubil pokazati nočni boj. V njegovem spremstvu sem neovirano prošla mimo straž. Peljal me je na malo višino severo- zahodno od vasi v smeri proti Gorici, odkoder se je lahko dobro opazovalo boj. Noč je bila jasna in zvezdnata. Podnevna vročina se je izpremenila v prijetno toplino. V nekem svetem pričakovanju sem zrla proti Gorici in Podgori, s široko odprtimi očmi. vedno prioravljena. da se pojavi pred menoj nekaj nenavadnega, čudovitega, velikega: bitje vojske. Gospod nadporočnik je pa mirno in brezbrižno prižigal »Prince-sas« in govoril. »Danes sem pa izvedel imenitno delo. Poslal sem 50 steklenic, cel zaboj kraškega terana v Ljubljano. Tega se že naprej veselimo, kadar pridem domov. To je krasna kapljica! Moj strežai je neki gostilničar z Dolenjskega. Kar sline so se mu cedile, ko ie pretakal Cviček in teran! To Je razlika, ha, ha! Teran spravi človeka na vrh Čavna, cviček ga pa šele iztrezne. — Izvolite morda cigareto, gospodična?« Izvlekel je srebrno z demantki in rubinčki posuto cigaretijero. »Hvala, ne kadim. Mora biti že kaka prav zelo slavnostna prilika, da takole radi lepšega pomagam. Sicer se pa nocoj.obeta nekaj.take- ga, nenavadnega. Mogoče pozneje. — Kajenje je le razvada. Človek se je v par dneh privadi, a težko odvadi. Zato pa tudi nočem začeti.« »To je istina. Kajenje je razvada, ampak prijetna. Jaz na primer tsem rajši lačen, kakor brez cigarete. Tudi naših vojakov ničesar bolj ne razveseli. Cigareta je tudi neke vrste teran, ki mami lačne želodce in leči bolne duhove. Damam pa — čeravno smo že davno preko habi-činih časov — res ne pristoja kaie-nie baš bogvek?ko. — Morda pa drago čokolade? Erarična je, nota-bene.« Tisti hip je grozovit pok stresel ozračje in zemljo. Pomalem je že poprej pokalo. »Aha. zdaj se bo začelo, vselej tako proti enajstim. Če Počakava še uro ali dve, pa boste lahko rekli, da ste videli vojsko od blizu. Jaz prihajam poeostoma na noč sem gori in opazujem. Poznam In razločim prav vsak pok. Sliši se imenitno.« Širok svete! pas je nlanil na nebo in brbal in iskal na desno in levo. žaromet izpred Podgorc. Razsvetlil ie tudi naiu. skočil ie tja čez v Fur-lanijo in skrbno iztikal . . . Skril se le in vselej mu ie sledil dobro pogo- jen strel za strelom. In zopet je iskal in iskal . . . Hipoma ga je presekal drug svetloben pas od nasprotne strani. Italijanski reflektor iz Furla-nije. Tudi ta je prišel do naju. In križali so se streli, da se zrak ni mogel odpočiti od grmenja. Od Gorice sem se je prikazala v noči svetla pika. Bliže in bliže je prihajala. Avto. Ranjenci. Štab. Druga luč. Opazila sem jo takoj, ko je zapustila Gorico. Vedno več luči se je premikalo in brzelo proti nama. Vso noč so skoro tiho drčali po cesti pod nama avtomobili, se vračali in spet prihajali . . . »Mnogo ie ranjencev,« se oglasi nadporočnik. »Koliko iih pripeljejo gotovo vsak dan samo iz Gorice. Časih nalože tam še živega, a tu izlože mrliča! Nekoč odgrnem zastor pri avtomobilu, ki se je ravno pripeljal. Mlad, lep poročnik leži notri mirno. Ogovorim ga. potinljem. Mrtev! V cvetu življenja! Stisnil sem zobe in se obrnil proč. Od tedaj ne gledam več v avtomobile.« Poslušava. vPrrrrrresk!« »To je naš veliki top,« mi razloži gospod. »Žaromet je .eotovo. r»ar. kril kako italijansko pozicijo. Ti naši topovi so zlata vredni.« Tuintam na naši in nasprotni strani frče v zrak razsvetljevalne rakete, pokajo v zraku in mečejo svetle trske na vse strani. »Rrrr-resk! Bum, bum, bum!« Težki topovi delujejo. To buči, poka, grmi. treska . . . »Zdaj poslušajte!« me opozori nadporočnik. Rezek žvižg v ozračju. »Šrapnel. Zdaj je padel. Še nekaj sekund in natančno se bo slišalo, kako bo eksplodiral.« Poslušam. »Res, zdajle je eksplodiral, kaj ne?« »Da.« »Bogve, koliko mladih življenj je raztrgal, koliko pohabil! Ali ste bili že v ognju?« »Bil. V Galiciji in pri Tolminu. Bi! sem ranjen. Tri mesece sem imel dopusta, še zdaj mi teče. Pa sem se vrnil že čez dva. Nisem se popolnoma zdrav, a nekaj vendarle lahko pomagam. Zdaj imam provijanturo v oskrbi. Pa lahko, da kmalu sijet odidem v boj. — Ste slišali sdar?« »Drrrrrrrrrrrr . . * .^k (Konec prthodn|fefl *:/ ' • * Stran 2. »6LOVCNSK1 NAROD-, dne 21. decembra 1915. 292. štev. Avstro-ogrsko brodovje pred Dračem. Lugano, 19. decembra. »Gaz-zetta di Venezia« pravi, da je izvedela nastopno: Avstro-ogrska es-kadra šestih torpednih rušilcev in dveh križark tfpa »Cesar Karol VI.«, in 19 oddaljeno krožečih bojnih ladij se je pojavilo dan po činih v Sv. Ivanu Meduanskem zjutraj pred Dračem in je potopila vse parnike in jadrnice te ali narodnosti, potem ko je poveljnik ponudil posadki rešitev. Na krov jadrnice »Carmelitano« je šel avstro-ogrski častnik z dvema mornarjema, da pregleda papirje in očitno raztrga italijansko zastavo. Prebivalstvu Drača, ki se je balo obstreljevanja, je dal diplomatični zastopnik Avstro-Ogrske zagotovilo, da Avstro-Ogrska. poznavajoč preizkušena čustva vdanosti prebivalstva, mu ne bo storila nič hudega in da navzočnost eskadre dokazuje neresničnost trditve glede italijanskega gospodarstva na morju in ne Italija, ampak Avstro-Ogrska bo Ukrcavala v Albaniji. Potopi jenie ladij ima samo namen onemogočiti rreskrbovanie Srbov. Zvečer, ko Je avstro-ogrsko brodovje že zdavnaj ndplulo, se je prikazala pred Dračem italiianska eskadra. Ali ni mogla odpraviti globokega vtiska, ki ga je zapusti] pojav avstro-ogrskega bro-dovja in izzivajoče, Italijane zasmehujoče obnašanje avstrijskih, ogrskih, turških in grških prebivalcev Drača. Nemiri v Eritreji. Rim, 19. decembra. (Kor. urad.) Nad kolonijo Eritrejo je bilo proglašeno obrambno stanje. Obsedno stanje v Eritreji. Rim, 19. decembra. Nad kolonijo Eritrejo je proglašeno obrambno stanje. Predpisi izdani za razširjenje vojaških in državnogospodarskih poročil za kraljestvo veljajo odslej tudi za Eritrejo. Budgetni provizorij v italijanskem senatu. R"m, 19. decembra. V današnji lebati v budgetnem provizorju je izvajal senator Ferrario, da deficit presega sedaj 6 miljard. Neobhodno je potrebno še tretje veliko posojilo. Jedna velikih pridobitev leta 1848, to je znižanje cene soii na 30 centezimov za kilogram, je dan današnji uničena, vsied zadnjih davčnih določeb je cena soli poskočila na dvojno višino. Vojni troški poberejo polovico letnih dohodkov vsega naroda. Zunanja trgovina, izseljevanje, pomanjkanje premoga, pritisk davkov in znižanje konsumne zmožnosti, pomanjkanje kapitala, vse J to bo kar naenkrat vzročilo velikanske težkoče. Ljudstvo se oprijema upanja na zmago. Finančni minister Daneo je priznal, da je vojnofinančno postopanje improvizirano in da vse fiska-lične odredbe ne pomenijo nič drugega nego to, da se dobi kar najhitreje in najlažje obilo denarja. Vojna se ne vodi samo z vojaki ampak tudi z denarjem in davkoplačevalec mora biti pripravljen na vedno nove in težke žrtve. Senator Blaserna Je predlagal imenom finančnega odseka, da senat naj poda svojo popolno podporo vladi s sprejetjem budgetnega provizorija. Pri tajnem glasovanju je bilo oddanih 147 glasov za provizorij, proti 16. Ker je Salandra nekoliko bolan, je zakladni minister Carcano imel nagovor, v kiterem je želel senatu in predsedniku veselo novo leto v imenu vlade, nagovor je zaključil z evviva-kiicem na Italijo in kralja. Predsednik Manfredi se je zahvalil, na kar je bila javna seja zaključena, sledila je tajna. Opozicija v Italiji. Po četrti soški bitki, ki je stala Italijane 70.000 mrtvih in ranjenih, se čuti v Italiji močno opozicijo. V italijanskem senatu je čula vlada huda očitanja. Izgube so vedno obsežnejše in občutnejše, doseglo pa se ni nič, italijanske čete so ostale na ozemlju, katero jim je avstrijski generalni štab prostovoljno prepustil. Izdala je Italija dosedaj nad 5 milijard, na mesec je vojnih troškov 500 milijonov. Novi davki težko obtežujejo zlasti revnejše sloje, posebno povišanje cene soli in sladkorja. Ali opozicija je še preslaba, da bi mogla spraviti ljudstvo do energičnega klica po miru. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Vojni minister je na vprašanje poslanca Defelice odgovoril, da bo vojno vodstvo tekom zime dovoljevalo kratke dopuste častnikom in vojakom, ako vojaške zahteve tega ne bodo omejevale. »Tribuna« se pritožuje, da Anglija svoje pošiljatve v Italijo tako drago zaračunava; premog morajo plačati tono 150 frankov in še več, namesto prejšnje normalne cene 35 frankov. »Tribuna* pravi, da take pošiljatve stojijo vendar v zvezi z vojaškimi cilji v okvirju skupnega boja in da je dolžnost angleške vlade, da poseže vmes in zboUša to raz-IOCIj* Italijanski listi poročajo, da so stavljeni na dispozicijo ie štirje gc* neralmajorji in en generallajtnant. V Neapolju so aretirali nekega mten-dančnega majorja. Poroča se, da je padel na kraški fronti generalmajor Berardi, poveljnik brigade Sassari. Ubil ga je drobec granate. Pomorski višji zdravnik Tachetti je umrl na posledicah infekcije. Generallajtnant Para in generalmajorji Ferra, Ouaglia, Pa-squala in Porta so stavljeni na dispozicijo. Salandra je sprejel deputacijo iz Florence, ki ga je povabila, naj bi imel v januarju tam javen govor v navzočnosti Sonnina in Martinisa, Cena premoga v Italiji je v zadnjih mesecih poskočila za 14 lir za tono in cena plina za 5 centizimov za kubični meter._ V ItariiansKem olivnem stanu Pred Vidmom stoji krasna vila Tricesimo, sedaj imenovana Palazzo reale, ker prebiva v njej italijanski kralj Viktor Emanuel. V vili je živahno kakor v panju. Avtomobili prihajajo in odhajajo, lakaji švigajo semintja, kuharji, gardni kirasirji se grejejo na solncu. Živo je med temi ljudmi, kričijo in gestikulirajo, kakor da bi samo oni gospodovali, tuintam se prikaže kak adjutant, ki hoče napraviti malo miru v tem kaosu. Privatna stanovanja kraljeva se nahajajo v prvem nadstropju. Ordonanci in adjutanti letajo gor in dol, generalni adjutant Brusati in krilni adjutanti odpravljajo jedne, druge puščajo v avdiienco h kralju. Kdor je poznal kralja Viktorja Emanuela III. pred vojno, ga sedaj komaj spozna. je, dasi im« seje 4f let, ner? vozno maha z rofcamj okoli, njegovo, lice je bilo poprej rožnato, sedaj je pepelnato, njegovo višnjevo oko gre okoli nemirno. Nikdo i* njegov«. Oko-lice mu ne omeni ničesar glede te premeinbe, marveč bližje mu stoječ mu zatrjujejo, da zgodovina ga bo nazivala fVelikega* in bivši republikanec Barzilai mu je svetoval, naj si v proslavo zavzetja Gorice nadene naslov »cesar Italije". Mali prestolonaslednik pa naj bi dobil naslov »Vojvoda Trza ški^, Ali Gorica ni zavzeta in Trst tudi ne. Naslove je bilo treba Še odložiti. Oni človek, ki je v skrbeh v kraljevi vili, je kraljev telesni zdravnik dr. Quirico. S strahom gleda, kako boleha kralj, ki ne spada več na bo jišče. Spravil je sedaj kralja do tega, da pojde po novem letu v neko vilo pri Vicenzi, kjer ga bo zdravil neki specijalist za živčne bolezni. — Ca-doma pa se nekoliko boljše počuti v glavnem stanu, dasi se ne more otresti misli, da onostran Soče se je vse za-rotilo in zaklelo, da mu vzamejo življenje. Zato pa je ukazal, da so morali licej, kjer urad uje generalni štab, na poseben način pokriti, da bo varen pred bombami. Hotel je tudi svoje stanovanje dati tako pokriti, ali to bi vendar le preveč kazalo, kako je strahopeten. Ako se vpraša Cadorno, kako je na fronti, pravi: Da bene in meglio (z dobrega na boljše).... Iz vzhoda se čuje grmenje topov, prebivalci Vidma so že navajeni te godbe, samo kadar privezni zrakoplov, ki stoji noč in dan nad mestom, naznani dohod letalcev, prebivalstvo beži prestrašeno v svoja stanovanja. (Iz poročila v »Pester Llovdu-). a z Rusijo. AVSTRIJSKO POROČILO Z RUSKEGA BOJIŠČA. Dunaj, 20. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 20. decembra. (Kor. ur.) VVolffov zjrad poroča: Veliki glavni stan. Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armaeno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. IS. decembra. Zapadna fronta. Severno od Drisviatskega jezera se je vršilo nekaj za nas uspešnih bojev. Vjeli srno več sovražnikov ter vplenili strojne puške in metalce min. V noči 16. decembra smo opazili pri sovražniku gibanje in da je pri mostišču Mura-vici ob I k vi (20 vrst severno od Dubna) nam nasproti izdeloval pro-tinaprave. Proti jutru se je moral sovražnik v našem ognju uma .niti v svoje jarke. Vzhodno od I učača (4 krn) je sovražnik dvakrat n .padel višinske pozicije četrte vrste od Medvedovcev. Obakrat je nac ogenj ustavil napad. Kavkaska iron-t a. Severno Ardjiša ob severnem koncu jezera Van je vrgel neki naš oddelek po daljšem boju več sto Kurdov v gore. Sovražnik je pustil na mestu 60 mrtvih. Vplenili smo čredo sto glav. Naše izgube so malenkostne. Te bitke so se ob strani našega oddelka udeležili Armenci. V Perziji smo zasedli liančdan. 18. decembra: V odseku pri Rigi so se končali vsi boji med našimi in sovražnimi poizvedovalnimi oddelki pri Rogasmu. pri Antingu (7 km jugozanadno od Ragasma) in ob cesti v Tukum z uspehi za nas. Ponekod smo na zasledovanju celo vdrli v njihove pozicije. Severno-zapadno od Dvinska pri vaseh Mi-čel in Sarkani (desni breg Dvine, 19 in 16 km severno od Dvinska) je uspešno obstreljevala naša artiljerija neko sovražno pehotno kolono in jo razpršila. Na ostali fronti nobene iz-premembe. V Perziji so zasedli Hamadan. Nova ruska ofenziva. Iz Bukarešte poročajo: Glasom nekega poročila iz Burdujenija pripravlja ruski vrhovni poveljnik ob besarasko-ruski meji mrzlično novo rusko ofenzivo, ki se naj prične, kakor hitro bo imel Prut zadosti močan led. Vrhovni poveljnik naj skupaj z generalom Ivanovom izvede veliko ofenzivo v Galiciji. Avstro-ogrske čete so zadnje dni opetovano v napadih vrgle Ruse čez reko Bojan. Iz ruskega glavnega stana poročajo preko Christianije, da je ruska vojska sedaj brezhibno preskrbljena z municijo; tudi rezerve so večje, kakor se domneva. Ruske armade so danes varne pred vsakim prese-netenjem. v ruskem glavnem stanu se celo pripravljajo presenetenja. Razgovor s Hindenburgom. Hindenburg se je izrazil napram nekemu poročevalcu tako-le: Nisem politik in nočem biti politik. Kar govorim o Angliji, je samo izraz moje osebne mržnje, odkar je začel ta narod kuhati in pripravljati vojno. Da ie namreč Anglija in samo Anglija za to vojno rovala, je za mene jasno.« Glede operacij v bodočnosti se je izrazil: »Da primem. če je priložnost, veste. Toda mi bomo zastavili svoje čete samo tedaj, če je uspeh vreden žrtev. Vzdržati hočemo, ne samo vzdržati, marveč tudi pošteno zmagati!« DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Car Nikolaj s prestolonaslednikom se je 17. t. m. vrnil s fronte v Carskoje selo. »Nowa Reforma- poroča, da je pričakovati odstopa finančnega ministra Barka, njegov naslednik bo baje grof Tatičev, predsednik bančne družbe v Moskvi. Petrogradski gubernator, knez Obolenskij, je prepovedal lekarnam pod kaznijo, prodajati Eau de Colo-gne, parfumerije in kozmetike, ki vsebujejo špirit. »Journal de Geneve« poroča iz Petrograda: Glasom uradnih poročil je položaj na fronti boljši, kakor poleti, notranji položaj pa se ni iz-premenil. Nobene organizacije ni, vse ie brez glave. Živila so strahovito draga, med begunci vlada si|na beda. ZAPADNO B0JISCE. BOJI PRI VVESTENDU IN DRUGOD V BELGIJI. Berolin, 20. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Zapadno bojišče, Ogenj naših obrežnih baterij je prepodil sovražne monitorje, ki so včeraj popoldne obstreljevali VVest-ende. Na fronti razen živahnega delovanja artiljerije več uspešnih raz- strelitev naših čet. Ena naša zračna flotilja ie napadla kraj Poeeringhe, kjer se stikalo številne sovražne zveze, V zračnem bo|u pri Brtiggu ie bil zbit neki angleški dvokrovnik. Letafel so mrtvi. Vrhovno armarfito vodstvo. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 19. decembra* Včeraj zjutraj je razvijal sovražnik proti naši Uall za zasledovanje podmorskih čq|f|Qv, pri otoku Granti, okraj Las-sithi na Kreti, ob skalo. Ladjo sq prepustil svoji usodi, ker se angleškim križarkam ni posrečilo ladje spraviti s pečine« Potopljeni paroiki. U Marseilla: Parnik »Djurjura % ki je vozil brez luči, je zadel v noči na lp. t. m. ob neko angleško krržarKo, ki tudi ni imela luči ter se potopil. Potniki in posadka so rešeni, fjva pomorščaka pogrešajo. Potnici so biii *z Aten, med njimi je bila gospa duillemin, žena francoskega poslanika v Atenah. Norveški parnik »Niko« je bil potopljen, moštvo je rešeno. Potopljene sovražne trgovske ladje. Berolin, 20. decembra. (Kor. ur.) Listi priobčujejo pregled, glasom katerega je bilo od početka vojne do konca novembra vsega skupaj potopljenih 734 sovražnih trgovskih ladij z 1,447.628 tonami. Od teh so potopili podmorski čolni 568 ladij, vsled min se je potopilo 93 in sicer vsled vojnih dogodkov 73. 624 ladij je bilo angleških. Tudi Kanal bodo zaprli. Iz Haaga poročajo: Rotterdam-ski paroplovni krogi so ogorčeni nad vestjo, ki se z vso gotovostjo vzdržuje, da bodo Angleži že v par dneh zaprli tudi plovbo skozi Canal la Manche, vsled česar bi morale pluti vse ladje, ki bi potem vsled zatvo-ritve Sueškega prekopa še vozile, okrog Škotske, kar bi pomenilo veliko izgubo na času in denarju. Stroko vnjaški krogi si ne vedo vzroka za tako svojevoljnost Anglije. TURSKA VOJNA^ SILNA TURŠKA OFENFIVA OB DARDANELAH. Carigrad, 20. decembra. (Kor. urad.) Poročevalec »Agence tel. Millk< ob Dardanelah poroča: Od včeraj se vrše na vseh odsekih fronte besni boji. Naše čete so pričele pri Anaforti in Ariburnu s splošnim napadom. Da odgovori na ta napad, je izvršil sovražnik pri Sedilbaru protinapad, ki so ga naše čete z izredno velikimi izgubami za sovražnika odbile. Naše čete so zavzele važna sovražna oporišča pri Anaforti in Ariburnu. Naš silni artiljerijski ogenj je provzročil v sovražnih vrstah velike izgube. Naši vrli vojaki, ki so že mesece čakali na to ofenzivo, so kazali pri silnih napadih na sovražne strelske jarke občudovanja vredno silo in požrtvovalnost. V kratkem bo dobiti pri Anaforti in Ariburnu samo še sovražne mrtvece. Nadaljnje poročilo poročevalca Agence tel. Milli z Dardanel poroča: Pri Anaforti in Ariburnu smo sovražnika pognali popolnoma v beg. Naši vojaki so dospeli pri Ariburnu do morja. Plen je nepregledno velik. Gosta megla je omogočila sovražniku, da je ubežal, in da ni zapustil velikega števila vjetnikov. Carigrad, 18. decembra. (K. u.) Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Naše čete še nadalje razdirajo obrambne naprave pred sovražno glavno pozicijo pri Kut-e!-Amari. Naša težka artiljerija uspešno obstreljuje sovražne strelske jarke in zatočišča v Kut-el-Amari. Sovražnik vporablja iznova krogle dum-dum. — Kavkaska fronta. Praske patrulj, sicer ničesar novega. — Dardanelska fronta. V odseku Anaforta od Časa do časa artiljerijski dvoboj. Od dveh min, ki jih je sovražnik zažgal, je ena razdejala njegove lastne strelske jarke, ker je učinkovala nazaj, druga nam ni napravila nobene škode. Naše patrulje so zasedle dva sovražna strelska jarka ter vplenile mnogo bajonetov, patron in drugega vojnega materijala. — V odseku Ariburna je metal sovražnik proti našemu desnemu krilu mnogo bomb. Neka križarka in trije oklopni monitorji ter artiljerija na kopnem so streljali nekaj časa v različne smeri. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. « V odseku Sedil-b a r je naša artiljerija ob morski ožini dne 17. decembra popoldne potopila enega izmed dveh remorker-jev, ki sta izkrcavala materijal m vojake. Izkrcevalna dela so se prekinila. Naša artiljerija je napravila na desnem in levem krilu v sovražnih strelskih jarkih in pozicijah za metalce min škodo ter storila, da so sovražne baterije utihnile. Neka križarka in neki monitor, ki sta obstreljevala okolico Atči tepe, nista napravila škode, Carigrad, 1Q. decembra. (K. u.) Fronta v Iraku. Pri Kut-el-Amari krajevni boji s kratkimi presledki. Boji se razvijajo nam v prilog. *m Kavkaska, front g. Poročati ni ničesar pomembpega,. »-DarđaneUk a fronta. V odsekih, Anaforta Anbnmu artiiie-rtlčk! dvoboj fn boj a bpmbami, Po-?<*r, fel ga je provzrošila paša artiljerija, v bližini izkrcevališča v Ariburnu v noči na 18. t. m., je trajal do jutra. V odseku Sedilbar je metal sovražnik kakor navadno, mnogo bomb in torpedov proti našim strelskim jarkom v centrumu levega krila. Naša artiljerija je takoj odgovorila ter uspešno obstreljevala pozicije za metanje bomb in torpedov in sovražno artiljerijo, ki je bila pričela streljati, ter je storila, da je utihnila. Del sovražnih strelskih jarkov smo razdejali. Neka križarka in neki monitor sta streljala brezuspešno v razne smeri ter se nato umaknila. Francosko uradno poročilo izpred Dardanel. 17. decembra. Ob Darda-nelah so poskusili Turki v noči na 16. decembra motiti naša minska dela s tem, da so obsvetljevali pokrajino z reflektorji, kar pa je ostalo brezuspešno. Sovražnik je pričel vsled neke eksplozije živahno streljati s puškami, kar pa je naša artiljerija udušila. Dne 16. decembra je vladal mir. Angleški letalec in turška ambulanca. Carigrad, 20. decembra. (Kor. urad.) Vojni poročevalski stan poroča, da je neko angleško letalo kljub dobro vidni zastavi metalo bombe na neko ambulanco za dardanelsko fronto, ki jo je vodil grof Hohen-berg. Žena namestnika šefa sanitetne službe V. armade. Raghib bega, ki je stregla ranjencem in je glasom privatnih informacij Dunajčanka, je bila ubita. Nadalje sta bila 2 vojaka ubita in 2 ranjena. Neugodni položaj Angležev v Iraku. Iz Carigrada poročajo: Kakor se avtentično zatrjuje, se je posrečilo turški armadi pretrgati angleško črto pri Kut-el-Amari, tako, da je del angleške armade obkoljen od turških čet, drugi del pa Arabci uspešno zasledujejo. Plovba skozi Sueški prekop. Poročila o boju v severozapađ-nem Egirtu. kjer so se spopadli Angleži in domačini z enakimi izgubami, je sledila vest, da se je plovba skozi Sueški kanal omejila. Holand-ske družbe že vozijo okrog Afrike, baje ker primankuje na navadni poti skozi Sueški prekop premoga. Dokler ni znano, ali primanjkuje na omenjeni progi premoga samo za nevtralne ladje, ali pa obstoja ista ovira za ententne trgovske ladje, si ni mogoče napraviti sodbe o tej odredbi holandske vlade. Prav lahko pa je mr;:^čc. da delajo ententne države svojevoljno težkoče nevtralnim ladjam, d? zbijejo na ta način kak dobiček za lastno trgovstvo. Morda pa hočejo holandske družbe urediti plovbo okrog Afrike prej. predno jih v to prisili razvoj voinih docrodkov. Zatrjuje se, da bodo tudi francoske paroplovue družbo ustavile pro-met skozi Sueški prekop ker so se kanalske pristojbine zvfšale za 40^. zlasti pa. ker manjka premoga. Sploh pa se pričakuje, da bodo Angleži plovbo skczi kanal sploh prepovedali. ga čuta odgovornosti, ki vlada v Nemčiji! Vojne dobave Amerike. »Vossische Ztg.« poroča po ameriških listih, da vojne dobave Amerike ententi že ogrožajo vojaško pripravljenost Amerike same. Tako ameriška jeklena industrija ni hotela prevzeti dobav za ameriške bojne ladje, ker je ententa boljše plačala. Amerika sama ne more dobiti •dosti jekla za svoje lastne ladje. Amerika in Avstrija. Ameriško - avstHiska kriza se je ublažila? '-Kolnische Ztg. poroča, da si je Amerika svoje prvotno ostro postopanje proti Avstriji premislila ter da se ne bo držala načela aut - aut, kakor je prvotno hotela. Celo sporno vprašanje se bo dalo rešiti na miren in prijateljski način. »Agenzia Štefani- javlja: Zunanji minister Sonnino je sporočil ame-rikanskemu kabinetu rezultate preiskave, ki io je uvedla italijanska vlada v zadevi uničenega parnika Ancona«. Amerika namerava pretrgati diolo-matične stike tudi z Nemčijo? Wolffov urad poroča iz Novega .lorka: Ameriško časopisje zatrjuje, da bodo Združene države v slučaju, da Avstrija njihove zahteve odkloni, pretrgale diplomatične zveze ne le z monarhijo, temveč tudi z Nemčijo, ffveningpost*. ki ima zveze z ameriškim kabinetom, poroča iz Wa-shingtona: Amerika v vprašanju podmorskih čolnov ne smatra Nemčije in Avstrije za ločeni stranki, temveč bo sprejela avstrijski odgovor kot odgovor obeh centralnih držav. P K temu poročilu dostavlja »M. N. N.« oficijozno iz Berolina: Ali je mnenje »Eveningposto- tudi mnenje ameriške vlade, se da težko presoditi Res je, da spada »Eveningpost« med najresnejše ameriške liste. Napačno bi bilo, ako bi presojevali položaj lahkomiselno. Potrebno pa je, da si ohrani nemška javnost napram vsem razburjenim glasovom, ki prihajajo iz Amerike, hladnokrvnost in treznost. Upati je, da se bo dala tudi ta kritična situacija premagati, ako obstoja onkraj morja le količkaj one- Vesti iz Drimorskili dežel. Gorico so hoteli Italijani v četrti soški bitki kar v par dneh popolnoma pokončati. Škoda je res ogromna, ali kakor ne gre Italijanom nobena reč gladko izpod rok in se prav nič ne izvrši tako, kakor želijo, tako tudi Gorice niso mogli kar na mah. kakor so naznanjali iz aeropla-nov, porušiti in vpepeliti. Svoje uničevalno delo sicer nadaljujejo, ali sedaj le bolj mimogrede: kadar ni drugega, pa spustijo nekaj granat v mesto. Prebivalstva je v mestu še par tisoč in ti tudi ostanejo; bo moralo biti že izredno hudo in konec, ako zapustijo mesto še ti . . . Poleg Šempetra je trpela zadnje čase tudi Vrtojba. Tudi tje treskajo italijanske granate. VeČina prebivalstva je doma. V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl tamkajšnji župan Ernest Čiboj. Andrej Pičulin z Žage na Bovškem št. 102. poroča tem potom svoji ženi Elizi. katero že več časa zaman išče s pismi, svoj naslov: Andrej Pičlem, prisonnier di guerre, Cas. s. Mart., 65. Regg. fant., Cre-mona, tlalia. — Dopisnica Pičulinova ie bila oddana v Cremoni 21. novembra, došla je v Ljubljano včeraj. Voo^ic ™u0!Rii$ili letnl-liou 1870 in 1071 ter 1865, 1868 in 18S7. Prihodnje dni izidejo uradni razglasi, ki bodo pozvali pri prebiranju potrjena črnovojniška letnika 1Š70. in 1S71. na dan 17. januarja 1016. pod orožje, Črncvojniške letnike 1S65., 1866. in 1SS7. pa na dan 21. januarja 1916. Najstarejše letnike bo vporabtla vojna uprava do nadalinih odredb za službo v zaledju in vetapnih prostorih, mlajši letniki pa pridejo najbrž na fronto. Da se morejo najstarejši letniki vporabiti v službi za bojnimi frontami, je notrebno. da se mlajši vojaki, ki opravljajo dosedaj te službe in ki so sposobni za bojno službo odpokličejo na bojišča. Ta iz-meniava zahteva seveda precej časa. Na najstarejše letnike se bo vojaška unrava tudi sicer bolj ozirala in bo glede odnusta iz važnih gospodarskih ozirov postopala mani rigo-ro7no. kakor pri ostalih Črnovoj-nikih. Vpoklicani črnovojniki se morajo na naznačeni dan javiti pri pristojni vojaški (črnovojniški) oblasti nainozneje do 11. ure dopoldne. Dnevne vesti. — Cesar je izrekel v posebnem lastnoročnem pismu hvaležno priznanje nadvojvodi Karolu Štefanu za njega zaslužno in uspešno delovanje kot protektor vojne oskrbe in zlasti za vzorno osebno brigo. ki jo nadvojvoda posveča akciji za umetne ude in pa oslepelim vojakom. — Odlikovani slovenski častniki. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila polkovni zdravnik dr. Rudolf U r b a n č i č in domobranski višji računski oficijal Viljem Konec-n i k. — Signum laudis so dobili: poročnik 27. pp. Vinko K o 1 e n c, poročnik 7. pp. Rudolf C e r n i k, poročnik 67. pp. Josip V o n č i n a, poročnik 2. polka deželnih strelcev Rudolf Jenko, nadporočnika 22. domobr. topničarske divizije Nikolaj T o n k 1 i in Franc G o r k i č, nadporočnik 39. črnovojniškega bataljona V. Ć e r n i g o j in poročnik 3. domobranskega pešp. Josip Pompe. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila stražmojstra 6. deželnega orožni-škega poveljstva Karol Marko-v i č in Karol Vrečko. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil stražmojster 7. orožniškega poveljstva Mihael Stefančič. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: stražmojstri Anton Mlina-r i č, Ivan Z u b a n, Franc K o z e -ličin Anton Smrekar, vsi 12. orožniškega poveljstva; podlovca Ivan Leve in Josip S p e l i č. vodja patrulje Nikolaj Adlešič, lovci: 1 Mihael Lavrenčič, Andrej F Škoflenc, Franc Goden, Vinko R a b n e, Anton Polajnar, Josip Ko d e 1 j a, Valentin Cedilnik, Anton Za v r š n i k, Franc K u š 1 a n in Jakob Prek, vsi 7. lovskega bataljona, četovodja 7. topničarskega polka Ivan M i r t i č. — Pavel Pregelj. Od 3. maja nadalje pogrešamo Pavla Preglja, 97. pešpolka, 11. stotnije, ki je bil takrat na severnem bojišču. Odšel je 17. marca iz Ljubljane. Rdeči križ je odgovoril, da ga pogrešajo od 20. na 21. juni po noči. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči Vinku Preglju Ljubljana, obrtna šola. — Cesarju zvesti slovenski mornarji. Prva mestna deška šestraz-rednica je prejela to-le pismo: Cenjeni gospod ravnatelj! Kakor smo brali, imate 2. decembra veliko slav-nost v čast našega častitega vladarja. Tudi mi ljubljanski mornarji z Nj. Veličanstva ladje »Nadvojvoda Friderik« se veselimo tu na našem lepem Jadranskem morju na ta dan. Zvesto vdani našemu ljubemu cesarju, stražimo pogumno in neustrašeno naše lepo morje proti lakomnemu Lahu, ki ga ne dobi nikdar, ker ga čuvamo cesarju zvesti slovenski mornarji. Jako nas veseli, ker se tudi naša lepa Ljubljana spominja našega častitega vladarja. Tudi mi ga hočemo razveseliti z našo gotovo zmago. Živila naša lepa domovina Avstrija! Lep pozdrav vsem gospodom učiteljem in učencem! — Slovenski mornarski podčastniki. (Slede podpisi.) — Peta številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je obenem s popisi teh oseb razposlala na vsa c. kr. okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled. — Darilo. Gospod dvorni svetnik vitez Laschan in soproga sta mesto venca na krsto umrlega grofa gosp. Leona Auersperga darovala 20 kron Rdečemu križu. — Koncertni večer. Dne 26. t. m. na Štefanovo se nam obeta koncert posebne vrste. Odlični, splošno znani moški kvartet (gg. dr. Kozina, Dermelj, Završan in Kragelj) priredi tega dne ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma svoj prvi javni koncert v prid vdovam In sirotam padlih slovenskih junakov. Izvajali se bodo sami izvirni, novi, moderni in tudi stari priljubljeni četverospevi. Velika zanimivost tega večera bosta klavirski točki, ki ju bo izvajala naša koncertna pianistka gdčna. Danica Koblerje-v a. učiteljica Glasbene Matice. Že danes opozarjamo na to originalno umetniško prireditev, ki bo vsem ljubiteljem petja in glasbe v današnji umetnosti ubogi dobi še prav posebno dobrodošla. — Učni tečaji za italijanski Jezik na ljubljanski realki. Naučno ministrstvo je dovolilo ustanovitev učnih tečajev za italijanski jezik na c. kr. državni višji realki v Ljubljani. Poučeval bo profesor goriške državne realke Marij Kurschen. — Maksimalne cene za pitane prašiče. Deželna vlada razglaša v sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom z veljavnostjo za celo deželo Kranjsko, da se pri trgovanju s pitanimi prašiči s težo več nego 150 kg ne sme prekoračiti cene 3 K 70 v za 1 kilogram žive teže. Ta odredba dobi moč z 22. decembrom. — Za prašiče z manj kakor 150 kg žive teže velja seveda še vedno stara maksimalna cena 2 K 70 vinarjev. — Gnječe pred vojnimi trgovinami. Pred vojnimi trgovinami se gnjete dan na dan vse polno ljudi, kar je povod, da gre prodajanje mnogo bolj počasi od rok, kakor bi imelo iti, kajti, ko bi ljudje, ki prihajajo pozneje, stopili v vrsto in čakali dokler ne pridejo v prodajalno takrat, kadar jim to gre, bi se tudi ne pripetile razne nerednosti. n. pr. žepne tatvine in nesreče. Tako se govori sedaj po mestu, da so v gnječi zadnje dni, ko so prodajali poleg kruha tudi moko, nekemu bolehne-mu dečku zlomili roko in ga sploh tako premečkali, da je vsled tega umrl. Izpred neke druge vojne prodajalne so morali pa neko žensko odpeljati z rešilnim vozom domov. Policija je sedaj že odredila, da stoje v vrstah in kdor preje pride, tudi preje dobi. Ta odredba je čisto umestna in naj se je občinstvo tudi drži. — Neumestno. Na takozvani > Špici«, kjer se ceptta Grubarjev prekop in Ljubljanica, Je začel neki mesar prati čreva. Ljudje, ki so zaposleni pri tem delu, puščajo na obrežju vso nesnago in črevine ostanke, mesto da bi to zmetali v vodo — če je to sploh dovoljeno. — Tam so ves čas ženske pralc perilo, ta nesnaga jim ie pa sedaj velika ovira, da ne morejo do vode. To naj bi se pač odpravilo. — Transportni listi za svinjsko mast In svinjsko meso. Od 16. decembra dalje je promet s svinjsko mastjo, slanino, svinjskim mesom vseh vrst ter zaklanimi prašiči iz Ogrske v Avstrijo vezan na transportne liste. Ukaz trgovinskega ministra z dne 13. decembra 1915, drž. zak. št 366 ureja postopanje ob izročanju in vporabljanju teh transportnih listov za pošiljanje blaga po železnici. Po določilih tega ukaza morajo osebe, ki hočejo blago više označene vrste dobiti iz Ogrske, množino in vrsto teh prejemov naznaniti c. kr. trgovinskemu ministrstvu na uradno podpisanih formular-jih, katere je pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah dobiti brezplačno. O tem, kako je postopati pri takih prijavah, dobe interesentje pri trgovskih zbornicah nadaljne informacije. — Vojnopoštni zavitki. V kljub ponovnim najstrožjim opominom se je, žal, ugotovilo, da se mnogokrat prav nič ne vpoštevajo pogoji razpošiljanja vojnopoštnih zavitkov. Predvsem se občinstvo še vedno ne ozira na prepoved, da se vojnopoštnim zavitkom ne smejo prilagati jestvine in drugi predmeti, ki se radi pokvarijo. Pri poskusnem pregledovanju teh zavitkov pri glavnih vojnopoštnih uradih se je ugotovilo, da so jim priloženi predmeti najraznovrstnejše vsebine. (Sveži kruh, kolači, med, sveže sadje — posebno grozdje — sveži sir, smetana, maslo, paradižniki, pečeno meso, perutnina, mast vsake vrste, moka, povidli, fige, zelje, dalje tudi opojne pijače vseh vrst, vžigalice in drugo podobno.) Razume se samo ob sebi, da je bila vsebina že docela pokvarjena ali gnila in so torej ti-le zavitki izgubili vsako vrednost tembolj, ker so postali tudi priloženi opremni predmeti, sredstva proti mrazu in tobak, popolnoma nerabni. Veliko število zavitkov je prekoračilo dopustno najvišjo težo in dobile so se celo pošiljke težke do 30 kg. Omoti vojnopoštnih zavitkov so bili zelo pomanjkljivi. Za ovoj sc še vedno porablja tanek papir, povoščeno platno pa le redkokdaj. Mnogoštevilni zabojčki s tankimi deščicami so dospeli razbiti, ali pa so bili tako slabo zabiti, da so konci žebljev ranili poslujoče uradnike. Ovoji iz papirja so bili popolnoma nezadostni, tako da je izpadla vsebina že medpotoma. Le v redkih slučajih so bili zavitki prevezani z vrvico. Naslovi so bili večinoma pritrjeni s pečatnim voskom na zavitek, ali pa nanj nezadostno privezani kot papirne zastavice in lesene deščice, tako da so se večinoma strgale in izgubile. Zelo redko jc bilo navedeno na pošiljki sami stanovanje pošiljatelja; v zavitkih ni bilo pridjanega prepisa naslova prejemnika, tako da ni bilo mogoče dostaviti onih zavitkov, pri katerih je naslov odpadel ali pa se zabrisal. Naslovi so bili pisani s svinčnikom ali z barvami in zato nečitljivi, ker so se med prevozom odrgnili. Podložni poštni uradi so prejeli najstrožja navodila v svrho, da se odpomore tem nedostatkom, kateri končno škodujejo le strankam samim. Dalje se bodo v pouk občinstva o že ponovno objavljenih pogojih razpošiljanja vojnopoštnih zavitkov nabili tozadevni razglasi pri vseh poštnih uradih. Ob sebi se razume, da je bila za odreditev dotičnih omejitev merodajna edino le korist strank. Končno se opozarja, da se vrši predaja vojnopoštnih zavitkov — razun za vojnopoštne urade št. 11, 39, 51, 125, 149, 169, 186 — samo prve tri dni vsacega tedna. — Učiteljska »Jubilejna samopomoč«. Dne 2. decembra t. 1. jc umrl g. Janko J a n e ž i č, c. kr. vad-niški učitelj v Ljubljani, ki je bil član društva »Jubilejska samopomoč«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v zmislu § 3. društvenih pravil izplačal zakonitim dedičem 504 krone. Vsled tega poživljam vse člane, da plača vsak za Janežičev smrtni slučaj v zmislu § 4. tekom enega meseca, 2 kroni. Hkrati plačaj vsak član v zmislu § 5. za leto 1916. v rezervno podporno zalogo 2 kroni članarine. Ker so vsled vojne društve-niki neznano kje razkropljeni, zato se to pot ne bodo razpošiljale poštne položnice (čeki), ampak plačaj vsak član 4 K 6 vin. po poštni nakaznici na naslov: »Hranilnica in posojilnica učit. konvikta v Ljubljani. — Ljubljana, 20. decembra 1915. — Jakob Dimnik, podpredsednik. — Božični promet na južni železnici. Južna železnica naznanja, da vsled obstoječih izvanrednih razmer in ker se rabi njen obratni materijal drugodi, bo mogla poskrbeti za osebni promet, ki je o Božiču navadno velik, le v omejeni meri, na kar se občinstvo opozarja. Potniki naj se preskrbijo z gorko obleko, da se bodo mogli v slučajih nezadostne kurjave, varovati pred mrazom. — Sueški kanal In Esipt. Obstanek angleškega imperija ie v naiv.ee-. ji meri odvisen od tega. da ima Anglija v rokah Egipt in Sueški kanal. Že dejstvo, da ima Anglija že sedaj zbrano veliko armado v obrambo te svoje posesti, priča zadostno, kako se zanj boji. Če je soditi po nemških listih, se znajo ob Sueškem kanalu in v Egiptu v doglednem času primeriti veliki dogodki. Opozarjamo zato na lični zemljevid, ki je izšel v znanem kartografičnem zavodu G. F r e i t a g & B e r n d t na Dunaju, VIL, Schottenfeidgasse 02. Ta zemljevid daje popoln pregled vsega ozemlja od Aleksandrije do Jeruzalema in do Rdečega morja in velja s poštnino vred 90 v. Pegasti legar. Od 5. do 11. decembra je bilo uradno priiavljenih v Galiciji 155 slučajev pegastega le-garja, na Nižjem Avstrijskem 4 (3 na Dunaju), na Gornjem Avstrijskem 2, na Moravskem 5 in na Štajerskem 1 (v Celju). Izvzemši Galicijo se med obolelimi ni nahajal niti en civilist. Iz občine Ambrus se izločijo kraji: Grintavec. Kuželjavec. Veliko in Malo Globoko z zemljišči v okolišu, pripadajočimi tem krajem, in se pri-klopijo občini Zagradec, politični okraj Novo mesto. Tako je odločil deželni odbor sporazumno z vlado. Prepovedan semenj. Zaradi kuge slinovke je prevedan živinski semenj (za vse vrste živali), ki bi se moral vršiti 28. decembra v Dolu v kamniškem okraju. Kramarski semenj je ta dan dovoljen. Dijaška kuhinja v Kranju. Izredni časi so dijaški kuhinji v Kranju delali v minolem šolskem letu velike težave. Stroški so bili veliko večji, kakor dohodki in nastal je primanjkljaj, a vzlic temu se je vršilo poslovanje »Dijaške kuhinje« celo leto nemoteno, da ie bila ubožna gimnazijska mladina preskrbljena vsaj s hrano. Izdalo sc je v šolskem letu 1914. 15. za 10.257 kosil in 10.521 večeri j K 97 v. Štajerski deželni šolski svet je imenoval provizorično učiteljico v Dobovi Marijo G a i š e k za definitivno učiteljico, dalje suplentinjo na ljudski šoli v Šmartnem pri Slovenj-gradcu Marijo V r a n j e k za definitivno učiteljico v Kapelah, definitivno učiteljico v Slivnici Matildo Lee ker za definitivno učiteljico v Št. Vidu pri Grobelnem, suplentinjo na Prinovi Antonijo R e z a b e k za definitivno učiteljico in provizorično učiteljico pri Sv. Tomažu Iv. J a g o-d i č za definitivno učiteljico. V tra-jen pokoj ste stopili nadučiteljica na dekliški ljudski šoli v Slovenski Bistrici Marija C u n t a r a in definitivna učiteljica v Crešnjevcu Emila Pirnat. Slednii je izrekel cie/.elni šolski svet za njeno delovanje v ljudski šoli svoje priznanje. Iz Celja. Odlikovan je z veliko srebrno hrabrosto kolajno praporščak pešpolka št. 87 Anton M i r t. Iz Celia. Cesarjevo pohvalno priznanje se je izreklo nadporočniku v rezervi dr. Jožefu S a j o v c u. Drobne novice s Štajerskega. Nesreče na železnici. V Poljčanah je skočil 8. decembra neki pešec 87. pešpolka z vozečega vlaka in ie bil ubit. Na progi Slovenska Bistrica-Poličane ie vlak povozil nekega berača Wohlmutha. Na Pragerskem je povozil vlak pri premikanju črnovojniškega delavca Antona Pušnika. — V Mariboru so zaprli kontorista Henrika Schrcva. ker ga sumijo, da je v trgovini Heu ukradel 1000 kron. Premijera v Zagrebu. Zagrebška opera ie vprizorila v nedeljo premijere Humperdinckove opere -Kraljevska deca« (»Die Konigskin-der«). Glavne vloge so pevali gospa Trautner - Kramer ter g. Armidi in Levar z najodličnejšim uspehom. Kritika hvali zlasti tudi g. Križaja in Bukšeka, ki sta bila zaposlena v manjših vlogah. Opera je bila sprejeta z velikim odobravanjem. »Rječki Novi List« nekdanje glasilo bivšega poslanca Supila je radi konfiskacije kavcije in likvidacije tiskarne prenehal izhajati. Kino »Ideal« predvaja danes in jutri tretji film Rite Sacchetto serije: Usoda grofice Leonore. Dvorna, drama v štirih dejanjih z Rito Sacchetto v glavni vlogi. Režija in oprema zopet svedoči, da je film prišel iz tvornice »Nordisk«. O Riti Sacchetti nam ni treba dosti govoriti, saj njeno virtuozno igranje že iz drugih filmov poznamo. Posebno je vredno, da si ogleda vsak, krasne kabaretne scene. — »Maščevanje je sladko«, vesela filmska humoreska v l dejanju. — Messtrov teden. (Vojne aktualnosti). — Dobri boter. Salonska humoreska z Oskar Striboltom v glavni vlogi. V četrtek, 23. decembra popolnoma nov spored. Nedovoljena »aprovlzacija«. Tatvine povsod. Neki stranki Na prulah je izginila kokoš, neki drugi pa — mačka —. Branjevki Kode-Ijevi so bili v Šolskem drevoredu ukradeni uteži, branjevki Mariji Marjetičevi ml. je bila izpod siojnic* 'Stran 4 4*2. Sicv. na Vodnikovem trgu ukradena vreča orehov, njeni materi pa rabo) ci-tron. Tat je citrone skril pod stojnico mesarice Kebrove. Zaboj je odprl in nekaj citron odnesel, drugo pa pustil. Imamo pač resne in hude čase. Našel se ie na oglu Bleiweisove ceste in Nunske ulice ključ, ki ga dobi lastnik v našem uredništvu. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina decembrskega zvezka: 1. Oton Župančič: Naše luči. 2. FL Golar: Zimska, 3. Josip Kostanjevec: Na solnč-nih tleh. (Konec.) 4. Fl. Golar: Božič. 5. Fr. Albrecht: V mrtvih nočeh. 6. Vseuč. prof. dr. Boris Zarnik: O bojih v živalstvu. (Konec.) 7. E. Gangl: Sonata o domovini. S. Ivan Albrecht: Dekle z grbo. 9. Dr. Fr. Ilešič: Vladimir in Kosara«. 10. Stanko Svetlina: Samogovor. 11. Fran Albrecht: Na vrtu višnjevih nebes. 12. Književna poročila. J. Breznik: Dr. Jos. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, V. zvezek. — Dr. Fran Ilešič: »Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. — — Š.: Dr. Jos. Karasek, Počatkv li-terarnich stvku česko-slovinskvch. — 13. Nekrolog: Dr. J. Š.: t Luka Pintar. — »Slovenski Trgovski Vest- nik« ima v štev. 12. sledečo vsebino: 1. Al. Jamnik: Semenske kupčije, garancije in povračila škode. 2. Popis zaiog sukna, odej in moških oblek. 3. Dr. V. Sušnik: Novi avtrijski konkurzni red. 4. Dr. F. Mohoric: O draženju neobhodnih potrebščin. 5. Raznoterosti: Občni zbor trgovskega in podpornega društva v Ljubljani. — f Josip Drčar. — Več go-spodičen iz trgovskih krogov. — Prevozna potrdila in omejitve prevoza ob pošiljanju raznih predmetov. — Dohodninski davek. — Berlin - Cprigrad. — Podaljšanje roka za donos nriTog. ki so potrebne za dokaz prioritetne pravice pri uglasitvah patentov, vzorcev in znamk. ^edaj zapade pravica do remuneracije po s^trudn'škem zakonu. 6. Društvene vesti. — Kragiil?Čk". Pod tem imenom je izšla v založbi knjigarne J. Stoka v Trstu zhfrka pesmi za mladino, ki jih ie sijesnila znana tržaška pesnica LTtva. Kniižica obsega tri tiskane pole, ;rrnsk;h narodov. Z novo Oriienta-sko centralo se je zdruga tudi dosedanja P^r^ko - bosanska £OS*>Qdar9ka centrala. * Advnk*t?e — TOfuI Bfeiaalfe. Sodišče v Debre^mu na Oirrskem ie štiri dni razpravljajo o profhrrfjab. ki so jih zaereš:!T odvetniki Jakob Fha^, dr. Henr;v FSrnp fn h*-, ^rnerih Szep kot vojni liferantfe. Ti trile odvetniki so nanireč nrev^eli preskrbo hrane za neko debrecincko bolnico, a «o daiab* take stvari, da Jfb hodniki mso nio«ii vživatL Obcoi^ni so bili: Jakob RHas na r^'e ^pfi* le?e in jopo kron erjohe. dr Henrik BrHtl na dve leti ieče in 2000 kron edohe. dr. Emerik Qzep pa poldrugo leto ipre in 1500 kron rdohe. Vrh te^a so o>>-soienci izgubil z? tri leta pravico, izvrševati odvetniški poklic. * LSO'etnlc^ smrH če^Vooro iz-■miteffa. Pne 21. decembra i~^r je umrl slavni češki nČen'ak Prokop Diviš, prvi izurmt^i strolovoda in preizkuševalec raznih elektrir "h poiavov. s katerimi so se po^-eje proslavili Frankhn. Fdisnu in A^ar-coni. Di\ri.5ovi nazori o električni sili so naleteli v tedaniih časih na splošen odpor, da posmehovanje. Divis ie zbral rezultate svojega znanstvenega delovania v kniigi Magia natu-ra.lis. toda prepovedah* so mu izdati to delo. Prekop Drviš se ie narodil 1. avgusta 1606 v Ž-imherku na Češkem ter ie živel dolga l^^a kot župnik v PrimeHrih na Moravskem, kier je povečal ves svoi čas znanstvenim poskusom in študiju električnih poiavov. * Angleško - francoski strelski farkl. Tz Amsterdama poročaio: Eden izmed poročevalcev angleškega časopisja na Francoskem, Allen, opisuje sistem jarkov zaveznikov na zapadni fronti terr nravi: V onem odseku francoske fronte, ki sem sra obiskal, ie napravljenih na tO mili širokem delu fronte kakih 234 milj torkov, ki leže drug za drugim. Na-dalinjih 46 mili jarkov se grnrle. Nekje ima neka diviziia 250 mili jarkov, dočim ima neki armndni zbor 450 milj jarkov. Če vpoštevamo te Številke, si lahko izračunamo, da odpade na vsako milio na fronti 20 milj zapored in da mora angleško - francoska vojska od Švice do Severnega moria 10.000 milj Jarkov stražlti In presVrblievati. * Oxtrad!um. Na Dunaiu pošiljajo 1. aprila naiboll zabite dečke v apoteko po »oxtradium« (= Ochs, dreh Dich um). Tem fantom se po navadi ne zgodi drueecra. kakor, da so potem nekaj časa predmet vedno novega posmehovanja. Z odraslimi I Je drugače. Te lahko pošlješ vsak dan po »oxtradiunu, treba Jim Je to le na primeren način dopovedati in plačajo ti oxtradium še z lepimi de-narci. To je zopet enkrat dokazala razprava, ki se je nedavno vršila pred dunajskim izjemnim sodiščem proti trem pretkanim sleparjem: Trgovcu Juliju Mikschiku, njegovi ženi Heleni in proti zasebnici Hed-vika Olzlovi. Ta častivredna družba je hotela zaslužiti brez dela in rizika mnogo denarja. Hettvika in Helena ste v to svrho nakupili precejšnje množice korriilic. Julius pa je inseri-ral v dunajskih listih: Dame rabijo pri motenju tudi če je že dalj časa preteklo naše edino garantirano učinkujoče sredstvo. Cena 5 K 50 v, po poštnem povzetju 6 K. Garancija za uspeh in neškodljivost. Gospa P. iz Linca nam piše: Vaše sredstvo je učinkovalo že po 2 dneh. Priporočam je vsaki dami. Vam pa bodi prisrčna zahvala.« Učinek tega inserata je bil krasen, prihajalo je na stotine naroČil in Hedvika ter Helena ste pridno pošiljali svoje garantirano sredstvo za odpravo plodu — zavojček zmletih komilc proti povzetju 6 K! Neki nevoščljivec je Hedviko naznanil in policija jo je zaprla. Pozneje so jo brez kazni izpustili. Naša vrla družba je spoznala, da je razpošiljanje »sredstva za odpravo plodu« nekoliko riskantno za to si je izbrala drug predmet svojega Človekoljubnega delovanja. Julius je zopet inse-rira! ter priporočil velecenjenim damam najsirurnejše sredstvo v dosego »polnih bujnih prs«. Pošiljal pa je stoterim ozkoprsnim devicam, ki so se oglašale — zopet Ie svoje stare kormlčne praške po 5 K. Kupčija je izborno uspevala ter se še razširila, ker je uvedla Oelzlova tudi še posebno ^HrJacreme? (tudi za prsa) po 10 K. Ta krema je obstojala iz slabega parp*miraue°:a loja, ki bi še za šknrnje mazat ne bil. Julius, HeTena in Hedvika b' si bili morda pač kmalu postavili kosmetično tovarno za svoje o\tradije, da jih ni končno nri-iela rest pravice ter jih namazala z mariJom. na katerega učinke bo čakala Julius Mik^chik 5 let. Hedvika in Helena pa po 18 mesecev. Pa se bodo našli dmcrj izumitelji in drugi ljubic ji o^tradiia . . . $e vedno se govori, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dob?tki (do n"*n ooo kron) spdai že radi tega rtpincrodriei'ši Čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov ponoroma zastori. — Opozarjamo na dana^nij zadevni oglas -^r^čkovnega zastopstva« v Ljubljani. ANGLEŽI ZAPUŠČAJO GALI-POLI. London. 20. decembra. (Kor. u.) Uradno se razglaša, da so bile vse čete iz zaliva Suvla in Anaforte s topovi in zalogami z uspehom prenesene na neko drugo bojišče. Carigrad, 20. decembra. (K. u.) Vest o popolnem porazu Angležev in o dejstvu, da so zapustili odseke Anaforta in Ariburnu, se je razvede-la tu pozno zvečer ter je izzvala velikansko veselje. Za jutri je pričakovati manifestacij. RUSKI NAPAD NA BOLGARSKO OBAL. Bukarešta, 20. decembra. (K. u.) ^AdeveruU poroča v privatni brzojavki iz BalČika: Danes ob pol 10. dopoldne je dospela neka ruska flo-tila 40 ladij v smeri rta Kali Akra. Štiri enote so se ustavile pred Ekre-no. Vsled megle se ni moglo konstatirati, v kateri smeri je plul glavni del brodovja, najbrže pa je plulo proti Varni. Ob 10. je bik> slišati močno streljanje. Volitve na Grškem. Atene, 20. decembra. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Med poslanci, izvoljenimi do sedaj v zbornico, se nahaja 200 pristašev Gunarisa, 35 Te-odokistov, kakih 20 Rhallistov in 7 pristašev Dimitrakopulosa. Iz 60 volilnih okrožij izid volitev še ni znan. * Zavezniki prt Sotono. Solun, 20. decembra. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Zavezniki izvršujejo važna dela da utrde Topsin. Angleži so zahtevali popolno izpraz-njenje Ajvali Baldže. Hrvatski sabor. Zagreb, 20. decembra, Sabor se je danes dopoldne drugič sestal. Poslanci, ki so bili vpoklicani v vojake in so dobili za zasedanje dopust, so prišli v uniformah. Predsednik Je naznanil, da se mudi poslanec Hinko-vič že 2 leti zunaj Hrvatske in ne izvršuje dolžnosti svojega mandata. Zato se smatra njegov mandat na podlagi § 9. poslovnega reda za ugasel in se poživlja vlada, da rašpiše v okraju novo volitev. Darila. Za božična darila za naše hrabre vojake nabral je odbor slovenskih naprednih dam pod načelstvom gospe županje Franje Tavčarjeve skupno svoto 7229 K 82 v in razne druge darove. Darovali so: Po 1000 kron: Ljubljanska kreditna banka in Mestna hranilnica ljubljanska; 35 kron; zbirka generalštabnega stotnika Kainza; po 200 K: Kmetska posojilnica in Robert Kollmann; 150 kron: Lea Knez; po 100 kron: dr. Ivan Tavčar, dr. Karol Triller, Jadranska banka, Kranjska deželna banka, dr. Valentin Krisper, A. Šarabon, Anton Kri-sper Koloniale, Franc Ksav. Souvan, Helena Suverjeva, Hans Krisper in Alojzij Vodnik; po 50 kron: Češka industrijska banka, Leskovic & Meden, Schnei-der 6; Verovšek, Matilda Majdič, Kranj, Alojzij Persche, Heiqrich Kenda, Josip Schumi, M. Maire, O Windeis-TiII, G. Piccoli, Ivan Jela-čm in Mallv; po 40 kron: Fenix, A. & E. Ska-berne in dr. Schmidinger; po 30 kron: F. Urbane, Perdan, F. P. Vidic & Komp., Jelka Bretl, Bernatovič, Trnkoczv, Grobelnik, Drofenig in Rihard Sušnik; 25 kron: Anton Stacul; po 20 K: Marija Pintarjeva, Mira Pintarjeva, Olga Stare, Josipina Stare, dr. Tominšek, Fran Mallv, Lenassi 6: Gerkman, Štefan Nagv, J. Marchiotti, M. Tičar, J. Frisch, Benedikt, P. Magdić, B. Cvančara, Hedvika Šare, Ivan Jelačin, Hudo-vernik, Ivan Mejač, Voltmann, Ivan Plantan, C. J. Hamann, Janko Ceš-nik, dr. Ravnihar, Krisper, Pogačnik, Scholimaver, Ana Štrukelj, Vera dr. Hočevarjeva, Domžale, Hanuš Krofta, Anton Galle, Schwentner, Karol Seunig, Tom. Mencinger, D. M„ Kavčič in Ladislav Pečanka; po 15 kron: Mrak in Marenka Jelačin: po 10 kron: tvrdka Brata Pollak, Marenka Jelačin, polkovnik Lukanc, major Crusig, Andrej Senekovič, Filomela Senekovič, C. Dobida, Slava Sch\ventner, Andrej Marčan, Toni dr. Doljanova, Marija VVirgler, Ivana Kobilca, dr. Rusova, Tomo Knez, Fran Mally, Evgenija Popo-vič, Louis Baersch, Louis Pollak, Josip Lenče, Karol Weber, Ida Škof, A. Lukič, \Vessner, Milan Bogody, H. Suttner, F. Urbane, Peter vitez Grasselli, Almy Urbane, Louita Stare, Leonie Souvan, Danica Tavčar, Franc Sadnikar, Celovec, podružnica Ljubljanske kreditne banke, Celovec, Družba sv. Mohorja, Celovec, Anton Lovšin, vojni kurat, Celovec, Fanny Voves, Radovljica, H. Lu-schin, Radovljica, Rezika Fiirsager, Radovljica, ga. Predovič, dr. Svi-gelj. dr. Lovrenčič, K. & A. Kregar, J. Wanek, M. Sedej-Strnad, Julija Štor, Franc Szantner, J. Podkraj-šek, dr. Ivan Tavčar. Emilija Šumi, Josip Schrey. Manica Milavec, J. Traun, Trst, Pavla Traun, Trst, Er-nest Hammerschmidt. Anny Lav-renčič, A. L„ nadporočnik Baersch, dr. Fr. Furlan. oberst J. Boublik, Jakob Jesih, Kati Držaj in zbirka »Slovenskega Naroda«; po 8 kron: Marija Zajec in Janko Mlakar; po 6 kron: Mici Perdan, Marija plem. Grasselli, Lea Leveč, Bo-nač, dr. Pavlin, Albina Končina, Hedvika Šare, Pepina Macher, Franzl in Mira Costaperaria. (Dalje prihodnjič.) — Izkaz predmetov, ki so dospeli v mesecu novembru v glavno skladišče Rdečega križa: Lekarnar Gabrijel Piccoli 100 steklenic želez-natega vina, g. Ivan Burja, Bled, 8 zabojev jabolk, Leopold Pavletič, c. kr. sodnik. Nova vas, del sme, Vojnooskrbovalni urad Budimpešta 4 zavoje ogrskih knjig, c. kr. kaznilnica po g. ravnatelju Rabitschu 1 vrečo šarpije, okrajno glavarstvo Kranj 14 vreč suhega sadja, ga. Pire, Tržič, 1 frak-obleka, 1 zimska suknja, 2 srajci, občinski urad Breznica-7irovnica 4 zaboje jabolk, ga. Minka Hrašovec, Radovljica, 1 zaboj jabolk, 2 stožca sladkorja, občinski urad Mošnje, Radovljica, 3 zaboje jabolk, ga. stotnika Steinmetz 17 vreč, grof in grofica Chorinskv, 10 steklenic jabolčnega soka, g. Iva Do-linšek, učiteljica v Zatični. 15 vreč krompirja. 2 vreči jabolk, ga. Pavla Samassa 5 steklenic kompota, 1 blazino, knjige, šolsko vodstvo Ovslče 1 zaboj jabolk, župnik Josip Hart-mann v Blagovici pri Lukovici 2 vreči suhega sadja, gospa Ana Mer-še, Sv. Križ pri Litiji. 1 zavoj starega platna, Vojnooskrbovalni urad Budimpešta ogrske knjige, Dragotin Lapajne, Idrija, 8 kg čaja, šolsko vodstvo v Šmarjeti 1 vrečo suhega sadja« knezoškof v Krškem 85 knjig, župnik Valjavec y Lescah 10 zabojev. A jabolk, okrajno glavarstvo v Kranju 12 vreč sadja. 2 zaboja suhega sadja, župnišče Škocijan-Mokronog, 1 zaboj suhega sadja, šolsko vodstvo Škocijan-Mokronog 1 vrečo suhega sadja, župnišče Cemšenika, Zagorje, 2 vreči suhega sadja, ga. Marija Bock, vdova višjega štabnega zdravnika, Begunje, 12 blazin, 6 parov nogavic, 5 parov zapestnic, 8 trivoglatih prtov, g. Pavla Edlinger Jablonetz na Izeri, Severno Češko, 6 parov nogavic, 1 par zapestnikov, 1 protezno vezilo, staro platno za obveze, g. lekarnar Sušnik 10 steklenic konjaka, Šolsko vodstvo Radeče 1 zaboj suhega sadja, občinski urad Boštanj, Radna, Sevnica dve vreči suhega sadja, France Zakraj-šek, Nova vas pri Rakeku 1 zajca, Jožef Pere, Borovec pri Kočevju, 1 vrečo suhega sadja, šolsko vodstvo Št. Jernej, 1 vrečo suhega sadja, 1 zaboj sadja, ekscelenca Machek. Ljubljana, 22 kavnih skodelic, 22 krožnikov, knjige, gospa Friedrich šivala tri trebušne ogrevalce, 7 prsnih ogrevalcev, 1 par zapestnikov, šolsko vodstvo Tržišče pri Mokronogu 1 zaboj suhega sadja, 4 vreče suhega sadja, občinski urad Polhov gradeč 67 vreč jabolk. Šolsko vodstvo Leskovca pri Krškem t vrečo suhega sadja, šolsko vodstvo Šmar-jeta 1 vrečo suhega sadja, šolsko vodstvo Radovljica 3 zaboje jabolk, občinski urad Ovsice Podnart 1 zaboj jabolk, Franjo Škofic, Brezje št. 65, Podnart, 1 zaboj jabolk, okr. glavarstvo Kranj 17 vreč suhega sadja, lekarnar Rihard Sušnik, 15 steklenic konjaka, Alojzij Sojer, Nova vas, Rakek, 1 zajca, šolsko vodstvo v Mokronogu 1 zaboj suhega sadja, župnišče. Srednja vas 2 vreči suhega sadja, c. kr. učiteljišče po ge. pl. Renzenberg 26 parov nogavic, 25 parov porhastih čevljev iz materijala firme Souvan. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. decembra: Katarina Adamič, učiteljeva vdova, 61 let, Zalokarjeva ulica 16. — Albina Piškur, rejenka, 4 mesece, 2abjek 3. Dne 17. decembra: Marija Umnik, žena skladiščnega paznika, 32 let, Marije Terezije cesta 7. Dne 18. decembra: Alojzij Ves, hiralec, 77 let. Radeckega cesta 9. Dne 17. decembra: Silva Bizjak, sirota, 3 leta, Streliška ulica 15. Dne 18. decembra: Leon grof Auersperg, majoratni gospod na Turjaku, 72 let. Gosposka ulica 15. Dne 19. decembra: Fran Sedej, mestni delavec, 45 let, Karlovška cesta 15. — Ema Slatner, šolska učenka, 16 let. Jurčičev trg 2. — Ivan Brodar, klepar v tobačni tovarni, 45 let, Hranilnična cesta 13. Dne 20. decembra: Ivan Drak-sler, bivši tesar - hiralec. 65 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici. Dne 14. decembra: Mirko Pu-pis, uradnikov sin, 10 let in pol. Dne 15. decembra: Konrad Rebolj, poljski dninar, 40 let. Dne 16. decembra: Jokab Gantar, postillon, 42 let. — Vincenc Šte-fančfč. 2 leti. Danafn)! lisi obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Primerna tfo%tcna dartfa v veliki izberi priporoča 3434 tvrdka Dobrodelne predstave v KINO CENTRAL o deželnem gledalištu. Vodstvo »Kino Centrala«, je za božične praznike darovalo vdovam in sirotam naših padlih kranjskih junakov 1000 K za uboge begunce iz Primorske pa 1000 K. Včeraj so se vršile predstave v korist božičeva-nja naših junakov ob soški fronti; danes v torek v korist avstrijskega mornariškega društva in bolgarskega Rdečega križa, v božičnih dneh v korist Rdečega križa na Kranjskem in novoletnice ranjenih in bolnih vojakov v ljubljanskih bolnicah. Na-daljne dobrodelne predstave se vrše v korist Ehzabetne otroške bolnic in dijaških kuhinj v LJubljani. , -92. štev. •310VEN3K1 NAROD* dne 21. decembra 1915 Stran 5. Bolečine, Id nrorokujejo vreme, niso nic redkega. Poznamo petap ljudi, ki natančno vedo naprej, ako bo v nekaj urah dež. Bližajoča se sprememba vremena se pokaže v bolečinah v udih, trganju ali bodenju in na tem trpeči bi bil gotovo vesel, ako bi se tega preroškega daru mogel iz-nebiti. To je pa prav lahko joo-goČe. Masirajmo boleča mesta s Fellerjevim fiuidom z znamko »Elzafluid« in boleči napadi bodo kmalu minuli. Mnogi zdravniki priporočajo »Elzafluid« za take bolečine tolažeče masaže in ga pač danes ni drugega vteralnega sredstva, ki bi uživalo enako upravičeno priljubljenost. »Elzafluida« za bolečine tolažeče vteranje tudi ni moči nadomestiti z ničemer drugim. Pri tem pa je med vsemi vteralnimi sredstvi najcenejši, ker 12 steklenic stane franko samo 6 kron. Naroči se edino pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubiea, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). Takisto priljubljeno domače zdravilo so Fellerjeve voljno odvajajoče domaČe rabarbarske kroglice z znamko »Elzakroglice«, katerib stane 6 Škatljic samo 4 K 40 v franko, in Fellerjeva močna stogla pro:i migreni z znamko »Elza«. Karton 1 K. Fellerjev turistovski obliž z znamko »Elza« v kartonih po 1 in 2 kroni provzroči hitro izginjcnie kurjih očes. (c) Ako naročite in to nemudoma storite, i Mj| mtrnstoga jjgp tria t srefto ogrskega jgjjg Mi 1 flobtrftf Hst 3° o itnili. reft h teti 1BS0 I tobirm fisr 4°fo Mt. srctk iz 1158* Mesečni obrok za v!rt pet srečk oz. debrnih lista? s-rao 5 tam 12 zrtbaii vuka leto, gUvni dobitki 630'BaO IL dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj Pojavni!« ta igralni naftrt potnja braaplafaa Srečkovno zastopstvo U Ljubljana. Bergmanna & Ko., Decin na Labi je vedno boli priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegarn in njega dokazane neprekos-ijivosti za. racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo *s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogeiijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova iiliiska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Izbirno ae je otmeslo ta vojake ▼ -roj- k.1 in splok mm vaa,- ke«» kot najboljše bol oblažajoče mazanja pri prehlajenja; reumatizma, gihtu, influenci, prsni, vratni ia bolesti v hrbta Dr. Richter-Ja Sidro-Liniment. cansld Sudom eatilo ta Sidro-Paln-Eipoitsr. St-eklenica kron. 80, 1 40. 8.- Doblra ae v lek srnah ali direktno ▼ Dr. Ricbter-Ja lekaral „Pri zlatem levn", Pre.g», L, Elizabeto« oesta I Dnevno raspoAllJ&nJe. 500 KronI Vam plačam, ako Vaša kurja ooeaa, bradavice, obtisčanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rta balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 B, 3 lončki K 2'50, 6 lončkov ■ 4 50. Kemenv, Koslce (Kassa) I Poatfach 12 22, Ogrsko. c842 Hrojač prve vrste Ljubljana, 2*2 v hotelu 9pri ]Vf aličn* (I. nadstropja) (nasproti glavne poite) :: se priporočil« n Kostanjev les žlahten, aa strojenje kupuj« ^^f| tovarna usnja FEIGL, Drosaa pri Plinju, ČeSke. Prosi se ntjnjko pitane ponudbe. 3469 Kapba pa visoki csal kostanjev orehov jesenov Ponudbe ■ ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik« Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej). *:: Na ponudbe brez cene se ae ozira. : Obj Za stalno prehrano kantine išče se • i w • as w kakor: klobase, prekaleno meso itd., žganje, vino, sadni sok itd. Ponudbe na kantino 20. Feldkomp. Fesi Art Rgt. No. 4.t Pola, Ma-rtnefeldpoat 3463 lomortlki fetfttra ba bolgarskemn Rdečemu krtin v »KINO CENTRAL" v deželnem gledališču tfl dni o» f. In %9. upi zvečer II ognju iii topov. Sijajna mornarska drama v/ 4 dejanjih. 3Dtto aistjaaLOTrolšl vičđz^TsoTTTtl Trssalo'gri. Veliko trgovsko podjetje sprejme takoj samostojnega slovenščine in nemščine popolnoma zmožnega Samo prva moč. = Sprejme se tudi ■■ Kontor ist in jo slovenskega in nemškega jezika vešča. Prednost iroaio one. s prakso v trgovini kolonijalnega blaga. 3464 PonuHhe pod .gslovensko-nom- ŠkO 3494M na upr. »Slov. Nar« Št 20 226. aTn/e mladi mornariški podčastniki žele v svrko korespondence se seznaniti z mladimi inteligentnimi gospodičnami. Ponudbe z natančnimi naslovi v slovenskem ali nemškem jeziku, Če mogoče s sliko pod pogojem, da se na zahtevo takoj vtue. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovi: Miroslav Dolens, Vladko Plečnik, Janko Mlinar. S. Af. »S. „Erzk, Stefanie", Pota I., Istrien. KONJ sedemleten, močan, je na prodaj. Poizve se v hlevu hotela .Ualon' LJubljana. " 3568 Kožuh i za potovanje in kožuhovinaati nožni ovoj, skoro nov, se za primerno ceno prodasta. Vpraša se pri Fr. II raftovK, Stari tre H. Kupim ročni štirikolesni voziček in ročne 3406 -sani- L Sebenik, Sp. Slika it 220. Razglas. 3470 Št. 19.519. Z osirom na nevarnost, ki preti vsled nastopa koza v dosedaj posameznih slučajih, opozarja podpisani mestni magistrat, da ie ceplienje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni ter nujno poživlja vse ooe ki še niso bili cepljeni, in vse tiste, pri kater >h je že poteklo več kot 2 leti po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma na novo ceniti proti kozam. Pred vsem prinesti je tudi še necepljene otroke v prvem letu k temu ceplienju in posebno se opozaria še na cepljenje vse one osebe, ki so se vsled vojnih dogodkov na novo naselile v Ljubljani. Cepljenje Jo Javno In brezplačno in se vrši vsak delavnik ob 2 opoldne m mestnem fizik&tu v Mestnem donra, in sicer do S. januarja 1916« Z3 SpOdnJO S|$kO se vr>i cepljenje dne 27- te 20. decembra v Občinski kisi na Celovški cesti ob 2 popoldne. Za okraj Vottmat v mestni jubilejski ubožnici dne 30* In 31. decembra 1915, tudi ob 2 popoldne. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 19. decembra 1915. 3465 Pobiran] e pasjega davka sa 1916. leto pričelo se bode % 2. dnem Jannvarja 1919. Ta davek plačati je v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebnu Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavne pasje znamke najkasneje do 20. dne februarja 1916 pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovi! konjač od 20. februvarja 1916 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavne znamke. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. decembra 1915. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših konnbina-kocijah pod tako ugodnimi Dogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. 9 m 99 •■• • Vzajemno zavarovalna banka v Pragi« Rezervni fondi R 71,940.392-26. — Isplaćene odškodnine In kapitane n 14.5,150.178-29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno opravo. --:- Vsa pojasnila dajat ■- Geniialn zastopstvo i Liobijaoi čigar pisarne so v lastni ban* ■- -: ČOt hiši r— v Mi ulici štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozo p I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. Za božič! Za božič! Q9um 1 K ao vin. Za božič! Oena K «*9Nii 59 AD 551 0217 Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21 decembra 1915. 292! isev. SL-rejme Sd tako! verziran, ———— vojaščine prost —— ... r% špeceriHke stroVe — Ponudbe pod ,jšpecerfst/344!11 na upr. »SI Nar« "_^441_ Pozor gospodinje! Za Božič poštni paket 4 11 kg gospodinjske (i K 25*— iz Dunaja proti povzetju, če se pošlje denar naprej, franko. 3433 m Ponprati, Iz:'. IV.. Hayerficfg35S2 5. ss^^ Pripravna Tošična darila. ;^=^== Priporoča se za ceh jene dame m deklice: klobuke* kinčane in prazne oblike* športne čepice ter klobukov in čepic iz najfinejše kozuhovine, HSP"* zaradi pozne sesije po zelo znižani ceni "^Kf modni salon ^^^^^ JL Sta Mgf~ Maschhe » Eidovsha ulica 3 Ljubljana Dvorski irg t ] ^Popravita vestno in tečno. Zunanja naročila 2 obratno Posto. Vshka izbira Satnih klobukov. Unpn£e starinske stvari bodi si kar se hoče, da je le najmanj 50 let staro. Pismene ponudbe pod „starine 3389" na upravuištvo »Slo- venskega Naroda«. 3389 Proda se tik ob okrajni cesti poslopje z dobroidočo trgovino z mešanim blagom, z gostilno in mesarijo, zraven tega je gospodarsko poslopje s pet in pol oralov njiv in travnikov kakor tudi nova ledenica in gostilniški vrt z kugljano. — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3322 Igflfl nepr mu m iz & šljive uniforme« dežne fine zimske nje in obleke — zgotovljene in po meri, dobavlja v najkrajšem času JOS. ROJIHA, UftMlm. Francu Jožefa cesta št. 3. SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE • IN ■ KIRURG iCf - Pr .^ODNJSNICA LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA^ Yj| sef-zdrwnktoiaru-D* FR. DERGANCJ ksport žepnih električnih lil baterij C" Posteljno perje in puh v veliki : izberi : in po jako nizkih cenah prtporoCa tvrdka A, & E dabome, Cubliana, JKestni trg 10. Pristen dober i i r H. 9. RRESilR, Lfiilflfano, Sv. Petra cesta štev. Z1|Z3. re E o se dobi pri 8 l. sEBEniKU 9 mi m\. Bajec 1 umetni in trgovski vrtnar saniiiji si. p. n. ibfinshra, ti n mbaji ijejn 177 cvetlični salon samo Pod Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega aosta. Velika zaloga sodih mm. zde letanie fopKoT. nun, trakov iti Zunan|a naročila tesne. Is m IraSi [aH 51. M. Gonoktein. * Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kanavcu (triperju\ belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je vpeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janov^ke^a. Na praški nemški kliniki vseuč. pref dr. K. ICreihicha Toplo ga priporočajo vseu5 prof. dr. J Bukovskv. rseuč prof. F. Samberger. vseuč. docent dr J. Od?trčil. M U dr. D Sch\v rz, specialist za tajne m kožne bolezni v Pragi piše : Gonoktein sem izkusil čez 50 slučajev z izvrstnim uspehom, posebno v akutnih slučajih — to je glavni cili našega lečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno prednost Gonokteinu pred vsemi drugimi preparati, ker ne učinkuje Škodljivo — kaki-r mnogi drugi preparati — na želodec in ledvice. Dobiva se po vseh večjih lekarnah Škatljica K 5'—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Mini Trahoscj. Zagreb: Lekarna „Saivator' S. Mit-telbaeh* Jelaelćav trg. Proizvaji iFirmakolosko - kemični Jabora- torij „HERA* Praga-Vrs ,vicc 552. vatslt NaJnOFefša izbera — umetniških in drugih — razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Cjubljana Prešernova nlica Hev. 7. Bozic 19151 N w rt W rt P n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nakupil v M Bprvovrstnih tovarnah razlita* predmete IH pj božična darila. p Imam sedaj bogato zalogo Imrelov, zlatnine, arobrnliie in ur, p U .dn'der1Ml,,OVr,tne Pred«.t«. ,as,oe pMentcane H ?0 dr°s; ™Mn« •»•»toake prsta.« ,o rs.korr.tao «■•*•? W Solidna ta toeu ■ootrotti. U w.i »«l««Io cono. fl Vel es poštovanjem LUD. CERNE, Ljubljana, V/olfova ulica 3.