Let** vi^ $t«»v. 12 V Cellu loreK ßn& 29, f anuarfa 924 FoSfnhs plaCano v gofovlnL Stane letno 84 Din, inesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglösi se račun.ijo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. lzhaja vsaK torete, tetriett In soboio. JQSBBfiBQBSII HrednKtvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65 "JpravniSlvo: Strossmayerjeva u. St. I, pritličje. Teles. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada. §t. 10.666. Sporaznm z Italijo. PaSič in Ninčič sta se pod*Ia v Rim, da se deprovorna z Mussolinijem in drugimi itaüj^n^kimi državniki na- tančnese o vseh točkah sporazuma ter končno podpi-iela pogodto. V tern za našo državo tako važ- nem trenutku. se nam vsiljujejo misli n* Pretok!ost. Preteklo ie ze'par let, °akar je bjja podpisa r«pal'.ska po- Kodba, a Il-alija iste še do danes ni I2Polni!a, lahko bi büa že davno rt-Sena Vsa sporna vpraSanja med oben:a dr- *av,jnia, a Itaüja je zavlačevala dan r.a dnerrr i~vr§it«v pogodbe z namenom, da bi se kol'kor mop;oče okoristila na Skodo t aše državt». Posrečilo se je ita- J'janskim diplomatom, da so pregovo- rili np.'e riržavnike «n se dogovorili za sedanii sporazum. Reka, kot Ramostoj- na država ne obstoja veC. Itaiiiani se že pripravljajo, da slovesno proglasijo aneksiio iste, napovedan je slavnostni Cover DAnunnzija, kar da že nekaj misliti. JuRoslaviji se je d?! v zaknp en pomol v pri.stan 15hi, ne sme pa zgraditi svojejja lastne^a pristanišča v ^«Tosiu. Nsš trsrovski prornet na} gre sko?i j^eko jn je takQ ,?rofen italijan- sk> korjtmli. Reka bi se na tak način j^otno opon-iogla na nsše stroSke. redvideno je tudi, da se smejo upo- fabijsti v Kiki samo italij&nski delavd, ne Pa jugoslovan ki. Na vs?k način bi T0!"8''1. v tem P°L'edu na§i državniki skrbeti^ da bi prisli Ji.i«;oslovani do f*e'a in h! se na 'a nrnMr: zmartjSala Drezooselncst. Koliko ittiamo liudf v Dajmaciji, ki bi z veseliem delali v *v.'Skem pristamšču, mesto da stradajo in gladujejo doma. Gledati bi se mo- ralo, da bi se lahko z^radila luka v BaroSu in tarn zaposlilo naše liudi. PuvcMrjaH swo žv enkrat v nekem članku, koliko* eminentne vsižnosti je Büro?, za naš trgovski pro met, neki Angle* je Že izdelal načrte za gradnjo luke in se je obveza! to delo v krat- kem času «zvrSiti, sedaj pa je vse ufib- ni!o in zaspalo Malenko.stna je od- Skodnlna, ki jo nam naklanja italiia za Reko. Govorl se tudi o korekturi meje, ki pa je zavita še v neprodirno terno', Itaüja hoče od;-topiti nekai vasi v okolici Rfke ter popraviti mejo na tri- 8'avskem pogorju. Vse to je tako rnalo, da je pač samo pesek v oči. V tem važnem trenutku bi morali na«5i držav- ni^' nastopati tudi za ju^oslovanske rnar>j5ine v italtji. Dan za dnevom tu- •!emp in čitamo o velikih krivicah, ki Vn izvrSujejo Iralijani nad naSimi brati. lnK- V. PaTlovič: 11 Po\jiačeniB hroz flltaiju. (Lični doživljaj.) pO7nanikŽaeliLn<'kih sv°Jih P«"Jateljev i Javnosti ovo n(;Vkd"' reSl0,sa^ iz"eti duju, i ko,im ^ko redaka', k0JI Sle" u Celju. na Ä^erc.« francs- 0 poslednjem ratu s« je to,jko rrnogo pisulo. da bojim se> „e but5em » sam dosadan Računam ipakt Lja ^e »sti dogadjati svo|im originalnoaču za- golicati radoznalost onih, koji u njima nisu učestvovali. Dogadiaji o kojima želim pisati su lični doživliaj. U kratkim poWima prestavljam povlačeriie kroz Srb.ju. JUinu Sibiiu. a n glavnom zadržavam ie na put kroz Albaniju. Dogadiaji se red,aiu po h.onoioSkoni redu, bez na- ročttog ulepgavanja ili preterivanja, to JU izvodi .z i.č.-of? ratnoK dnevnika. Neka mi se oprosti ako ovom nisam «Uogao dati lepSu literarniju formu, jer Ravno ko se je razpravIj;iJo vprašanje sporazuma, sü ukinili delovanje pro- svetnih druStev v Juiijski krsjini. Ali m bil teditj pripraven fas, da bi go- spodje nckoliko prijeli Italijßr.e in za- htevali od njih, da spada k prijatelistvu tudi obzirnost in pravičnoir>t do ju^o- slovf.nsk:h n-.ani§;n, kor bi bili bo!j zvesti in udani Italiiu »ko bi spoznali in čutili, da se upo5teva njihova mate- rinščina in da se jih nima za ljudi druge vrste. Videant consules, sedaj naj pazijo naši cliplomati, kai bodo podpisali. Ali bo v korist a'i Skodo n«Si državi in narodu, ie odvisno od podpisa gg. PaSiča in N-nčča, o katerem njihovi-m korakn jih bo enkrat narod sodil. PaSlč \n Nlnčlč v Rlwu. Okoli poldnev» 25 t. rn. je prispel posebni vlak, v katerem sta se vozilu P^^ic in Ninčič, v Ri:n. V)ak se je ustavil tako, da je cbstal salonski voz, v katerem sta se vozila minstra s svojima so- progaira, pred kraljevim" izstopaliSčem. Na kolodvoru ju je priiakoval Mussolini z ra:-:nimi dostoianstveniki in. veiikim številom predstavnikov oblac.ti. Musso- lini je najprei pozdravil Pas in, nato I^inčiča, na kar sta mu ta dva pred- stavila svoje dame. Oddrlek kar«.bi- nijerjev je ime! častno str>žo. Po spre- jemu sta se P»šič in Ninč>č r.odala v G'-anrj Hotel, odkoder sta poseMa v teku popoldneva ju^oslovansko posla- mštvo, od tod sta se odpeljala v palačo Chij;i, kjer so se vršili politični po<u;> gär;!ncije medsebojne nevtralnosti v slučaju spcra s tretjim. Podpis sp> razuma odčevcev v Beograd, da se zruSi rsdikaUki režim. Ltfan komuni- ke naglaSa, da treba z vsemi silami zruSiti sedanjo vlado ter odide v ta nampp del Radičevcev v Beo^rč-.d, kjer se bo storil močan opozicijonalrii blok. Rezuttat zagrebSke konference je pov- zročil v radikalnih vrstah velikovzne- mnjenje. Nome? v avstrUskem parl?mentu Izzlv«jo. Poslanci Orailer in tovariSi so stavili v narodnem svetu dunajskem 25 t. m. vprašanie glede preganjanja nepri|atel|imsf, sve to učinilo nas je neosetljivim prema svemu i sa svakog se iica nokazivao izraz bede, očajanja i bolesti. Izabrao sam ba§ tai momenat da bih počeo ovu žalosnu historiiu. Mi smo, kao sto rekoh, 17. okt 1915 na starojsrpsko crnofcorsko albanskoj gra- nici. Neprijateli nas vise ne prati. Pao je prvi snej? i po jednom užasnom putu pretrpanom svakim materijalom: topovima, mitraljezima, puškarra i au- tomobilima, mi produžujemo naS marS. To je poslednja e^apa za sve Sto je kola poSto su putevi u Albaniji vrlo hrdjavi \\\ ih u opSte nema, i treba uniStiti sve kako se nepnjatelj ne bi koristio. Davno je vec kako trupe ne pri- ma ju uredno hranu i svaki se snab- s deva kako zna i kako može. Stegiiuta srea ostavliamo domo- vinu, da |e vidimo ko zna kad, a može biti nikad viSe. Uiazimo sad u jednu jo5 neprip tomljenu zeml|U, koiu da bismo prešli, trfbamo se boriti sa razbojničkim i divl|ačkim plemenima. Svaki je od nas na to pomislio kad nemških manj^tn v Jugoslaviji. Pravjjo, da je raba nemSkega jezika skoraj po- polnoma prtpovedana, v slovenskih krajih se nemSke Sole ukinjajo. Po- glt'jmo v narodno življenje naših bra- tov na Koroskem in primerjajmo nji- hove razmere z onimi Nemcev v naäi državi in spoznsli bomo, da se Nemcem ni še tako dobro godilo, kakor pri nas. Kltajska žeii trgovinsko pogodbo z Jug;o-/.lav|jo. Kitaj^ki zasiopnik v M^dndu je izjavil naSemu tjmkajSnjemu konzulu, da bi Kitajska rada skltrila z našo državo trgovinsko pogodbo. Ker bodo naši delavci s tako pogodbo do- bi!i zaščito v Mancüariji, bo Ju&oslavija pristitla na ta predlog. Italljauska ?.bornlca razpu?.čena. Dne 25. tm. ie objavil italijanski Uradni list kraljev dekret, s katerim se raz- pušča parlament. Volitve so razpisane za 6 april, novi parlament pa je sklican za 24. maj. Petronrrarl — Lsnfngrad Petro- grajski občinski svet je sklenil, da se imeniije Petrograd od sedaj naprei Leriinsrrad. Wranglov Stab na Francoskem. Wranglov štab se preseli definitivno iz Jugoslavije na Francosko. JDS. V nedeljo, dne 27. tm. se je vršilo zborovanje zaupnikov JDS v Grižah pri Žalcu. lzvolil se je pripravljalni odbor, ki izvede vse potrebno za usta- novitev krajevne organizacije demo- kratske stranke v Orižah. Za Braslovče-Polzelo se je v ne- deljo vrSil ustanovni občni zbor JDS, ki je bil istotako dobro obiskan; novo- izvoljeni odbor priča, da se bo tudi v tej va^ni gospodarski postojanki Sa- viniske doline začelo novo zdravo po- litlčno življenje. Zvečer v nedeljo se je vr§il redni letni občni zbor že obstoječe organi- zacije v Žalcu ob zadovoljivi udeležbi članstva, ki v Žalcu ni mnojroStevilno, saj je znano, da nekdaj močno agilen in aktiven Žalcc politično napredno nazaduje kljub temu, da predstavlja gospodarsko gotovo prvo mesto v Sa- vinjski dolini. Na zboru so se izvršiie volitve novega odbora ter razpravljale važne krajevne zadeve zlasti tudi vpraSanje meSčanske sole, ki je do- spelo že taku daleč navzdo!, da mora- mo na žaiost ugotoviti, da je meščan- ska sola v likvidaciii. Kot odposlanec oblastnega odbora JDS iz Manbora je na vseh treh zborovanjih poročal tajnik g. Vekoslav Spindler. je stupio nogom na albansku teri- toriju. Rdjavo vreme koje je skrivalo sunce sprečavalo nas je, da primimo posled- nje oproStajne zrake nageg neba i se pomislimo kao pri pogrebu kakvog svog milog i dragog koračali smo po svom putu izgnanstva. Za onoga koji nije preživljavao te rnomente, teško je da si prestavi i zamisli to. Istog dana stignemo u jedno ar- nautsko selo blizu varo§i Djakovice. Svaki se odmah postarao, da naloži vatru kako bi si osuSio mizerno odelo i razprejao smrznute noge. Oni, koji su imali od čega, spremali su svoju večeru. Male grupice rastucemh vojni- ka ličite su tog momenta na jedan iz- gnani i prezreni narod i od ljudi i od Boga. Malo se je govorilo, večina ih je gledala u vatru, sanjala i razmiä- Ijala, verovatno, o svojim dragim i milim, koje je ostavila tamo daleko; drugi su pač spavali, treči, mnogo briŽ Ijiviji, čistili su se i krpili. (Dalje prihodnJICj >¦•. wK^BBxt^^^B ' / / ^ / ^^^^^BI^h ^^^bB^BY ^B^BhBJ SB^B^Ba ^BBBBB BUH flBflB^K Bv^BBBl iBBv^BBBaBflBBBBBHLi BBft1 BflBBBM ^Bk ' č'^} ^^^^^^BBflB9V BBBBBK vSBBBs 99BBBV ^BBBBS BflBBBx * wflBBBs BIBBBBJ^^^^^^^HBIBb^ ^Bh» jBB^BSk ^BBBBBBBBf Jfcžifc?^^ » ¦BBBBBBBBBBBBBBBBBl BBSBBSBBBBBBBBr ^BBBBBHHflHBBv BBBjBBM^MiMi^BBflD^D flRCS'' v"HrYBHr ^VbHBp ^ "~^ J&tla SHBflr V^bV ^B^B^B^BHr^ ^P^HbIbJ^ VHbJBIHbIbBBV^ w^-¦¦'¦*¦" Strn »I 2. »NOVA DOB A« ŠU-v. 12. Izpsäna SEjü L.\\Mu olräinsiiega svefa doe ZS Im. Župan dr. HraSovee imenujeovero- vatsljem zapsnika obč. odbora Gori- čaria in dr. Ogrizeka ter naznani, da je glavna točka dnevnega reda razgo- vor in sklepanje o proračunu za leto 1924. Poročevalec fin. odseka obč. od- bora dr. B >ž*č povdarja, da je pokra- jinska uprava sicer že odobnla v ob činski seji dne 4. nov. 1923. sprejeti proračun, izvzemši riove tovominske naklade, katero je predlagal občinski odbcir kot edino možno davščino v pokritje velikega primanjkljaja. Po- krgjuiska uprava je izrazila pii opeto vani osebni intervenciji principielne pomisieke proti nakladi v dosedanji obliki. je pa upanje, da jo odobri, ako se izvršijo nekatere izpremembe. Ker je obč". odbor že itak reduciral vse iz- datke na najmanjšo mero, dohodkov pa ne more več iskati v tern, da bi se povišale doklade na neposredni davek alt pa užitnina, predlaga, naj se želje pokraiinske uprave upoštevajo. Kljiib ternu, da upadejo z izpremen-.bo osnutka 4- nov. precejšni zneski, pred- laga v imenu finančnega odseka sle- deča dopolnila: 1. mesto r.azSva >tovorninska dav- §Čina« se uporabi naziv »cestna na- klada«. 2. ce--tna mklada se pobira !e od na celjskem kolodvoru na- in raztovor- jenega blaga, če presega njegova Teža 100 kg. 3. od cestne naklade so razven tovorov, ki jih navaja osnutek naredbe za pobiranje predmetne naklade opro- ščene tudi pošsljatve; a) užitnina podvrZenetfa mesa; b) vina in vinskega mošra; c) piva, navadnega in poslajenega žganja in likerjev; d) ostbna prtljaga; 4. dohodki iz cestne naklade se smejo uporabljati izključno za občinske ceste. pota in naprave, ki so nphovi sestavni deli. 0 uporabi naklade je predložiti pokrajinski upravi zajedno z računskim zaključkom detajliran ob račun. Mestna občina naj po predložitvi teh izprememb ponovno z vsestransko utemeljenim poročilom pojasni veli- kemu županstvu mariborskemu velike financijelne teŽkoče in jo naprosi, da pristane na uvedbo predlagane in željam finančne delegacije akomodirane na- klade, proti kateri se ni pojavil noben odpor. Uvedba te naklade je jedini iz- hod za pokritje proračunskega pri- manjkljaja. Izločenie nekaterih postavk iz proračuna in njihovo kritje s po- sebmm posojilom je izključeno, ker je mestna občina že dovoli obremenjena in vsled sp5ošnega občeznanega po- manikanja denarja tudi nikjer ne bi Kiogla dobiti posojila. Predlog dr. Bnžiča se sprejme brez debate ^oglasno. Pr sluČajnostih poda poročevalec iz elektnfikacijskega odseka obč. odbornik dr. Kalan vsestransko izčrpano porofilo o vzrokih nedostat- kov, ki so se poiavili od 4 do 22. tm. pri elektnčnem toku v Cel|U. Smatra to za nujno potrebno, ker se šinjo po mestu nestrokovnjaske in popolnoma neosnovane govorice ter se krit'zira na drugi strani brez vsake podlage vod- stvo elektrarne in obč. svet. Naravnost zlobno pa je to krizo z elektnčnim tokom spravljati v zvezo s Palo, od koder bi danes Se ne imeli električ- nega toka, in ako bi ga imeli, bi se pojavili vsled preobremenjenja 5e večp nedostatk» na omreiju in v transfor matorj'h. Sledi nato sledeče poiasmlo: Dr e 4 tm. je prtgorel tran>fi»r- mator v Westenovi tovarni in radi tega naenkrat ni b)lo elektricnega toka. P.e- iskal se ie najprej vod proti Babnemu, ker se je mi«ililo, da je kratek stik. nato pa transformator in se je pri tem naslo da ie nastal kratek stik v trans formator)u radi trajne previsoke tem- perature, ker je til transformator pre obremenjen. Radi tega je bilo treba od 5< tm. naprej reducirati obrat na en transformator. Ker se je vsled uijo tovliene napake v transformatoriu po- kvanlo tudi ol|e, je bilo treba naročti no^o. Ker je tako o'je speciialna roba, ki jo imajo samo gotove tvrdke, se je naročilo pri tvrdki »Transformator« v L|ubl|*ni, ki je pa, kakor se ie Ie parkrat ob)avi|o, postopal popolnoma netrgo^sko ter pustil mestno obc'no na cedilu. Vsled tega se je narolilo olje v Zagrebu, odkoder pa radi pro- metnih ovir tudi ni dospelo takoj. Kot provizorij se je sedaj kupüo oljo pri tvrdki »Mara« v Celju, moralo se je pa -par dni prekuhavati, da jo zgubilo vlago. Tako se je zastoj obratovania zavlekel do 20. t. m. Ta dan sta se konečno po ponovni preixkuSnji trans- forrnatorja z visoko napetostjo vkljucila oba transforrr.atorja. Tedaj so pa pre- goreie varovalke dvakrat z eksplozijo. Vzroki tega pojava so bili za oba in- ženjerja, ki stu bi!a zaposlena, rie- razumljivi, ker so bila vod in pa sti- ka!a pri Westnu popoinortia v red«. Ponoči nedostatka niso mogli najti. Dne 21, sta se za poizkušnjo io- Čila oba voda ?. visoko n^petostjo pri transforrmitorjih v Rudarski Soli in v gostilni Wilson in sta se vključila po- samezno. Uspeh tega poizkusa je bil povoljen, Iz tega je slcdtlo, da je na- paka v zvezi posamezmh vodov. Ko- nečno se je ugotovüo. da so se pn-d 8 leti pri napravi odcepa kabla proti Babnemu zamenjale 3 žične žile. Ta napaka je bila t&koj tedaj s primernim novim zamenjanjern tth 3 žic v trans- formatorju v Rudarski soli popravl'pna, v Iransformatorju pri gostil-ii Wilson pa žal prezrena. Ko je monter sedaj oba kablja v svrho preizkušnje zvezal, je nastal kratek stik. Po odpravi te napake in ponovnem izkuhanju olja, ki je bilo še vlažno* je b;l podvzet dne 22. tm. zopet normalen obrat. V debato posežeta obČ. odb. dr. Božič in Koren. Prvi želi pojasnila, kedaj bo nova električna naprava s podvojeno eiektrično energijo, na ka tero težko čakajo ziasti razna podjetja, že gotova, obč. odb. Koren pa omenja izredno slab materijal, ki se je upo- rabl|al med voino pri električnem omrežju, vsled Cesar bodo nastopili 5e večkrat razni nedostatki. Poročevalec dr. Kalan pojasni, da zakasnitev pri novi napravi ni povzio- čil elektr:fikacijski odsek, ampak pred- vsem drž. oblast, ki kljub ponovni prošnji Še do danes ni izvršua komi- sijonalnega cgleda, vsled Cesar tvrdka 7, delom ne more pnčeti. Zakasnila se ie tudi pošiljatev novih transformator- jev, ki pa dospejo tekorn 10 üni. Delo bo gotovo do Velike noči zgotovljeno. Tudi ta pojasnila se vzamejo so- glasno na znanje. Ker se vrSi v kratkem zopet obč. seja, se k slučajnostim mhče več ne oglasi, nakar zaključi župan dr. Hrašo- vec enourno sejo ob 3/j 20. uri. Celiske novice« Redni sestanki Čfanstva JDS v Celju se vršijo odslej vsak pondeljek in vsak četrtek ob osmih zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Ker so v razpravi važne pohtične in nac online zadeve opozarja predsedstvo vse član- stvo, da se sestankov redno in v ve- likem številu udeležuje. Za člane od- bora in strankine zastopnike v občm- skem svetu celjskem je udeležba ob- vezna. »Narodnl dnevnik« je za izpre- membo začutil narodno potrebo, da očita »Novi Dobi« dva celiska generala, ki sta dan po sarajevskem atentatu v Gonci baje udr hala s tako silo po Srbih in rabila na njih naslov take psovke, da bi delala cast zagnzenemu nem^ku- tarju. Vsega spostovanja vredna častita družba krog Narodnega dnevnika na dan z imeni! Mi sestojamo iz nek- danj>h od Avstrije pregan|anih infan- teristov, ki se nismo solnčili v milosti avstriiskih generalov in nas ni strah za naše generale, ker ni vse na5e, kar se je v Celju narodilo in je na zunaj generaUko nastopalo. V imenu postenia in javne nacionalne morale, kateri služimo, prosimo in pozivamo gospodo pri Narodnem dnevniku, da obiavi imena. Takih perlustracij nas v krotfu Nove Dobe ni strah, v tem smo veliki in čisti, ako hočete to slisati, to ie naš ponos ki ni bil nikdar napro- ciaj ne Avstriji in rti naprodaj tudi danes prav nikaki pilpogačici. Le na prei, nas samo veseli I Orjuna v Celju. Prejcli smo in priobčiijcmo dobesedno: Z ozirom na noticu tiskano u stev vasega liste od 24 tek. mes pod na- slovom „Orjuna v Celju" katere trditcv ne odgovarje resnici. Pozivljemo Vas u smisln § 19 rtsk. zakotia da izvolitc u pnhodnji stevilki Vaseg cenj. liste na istcin mcstu in s istimi crkami ugoto- viti, da: >Ni res da '"e g. Tripalo presednik Or-ju-Na u Celju od dclcgata oblas- nocja odbora Or-ju-nc, Ljubljana od- stavljcn, pač \m je res da je g. Tripalo izvršojuči presednik Or-ju-nc n Celju.« s poštovanjcrn. Organizacija jugo- slovanskih nacionalistn OR-JU-NA mestni odbor v Celju. Tripalo t. č. pre- sednik 1. r. I. Pogjčnik t. č. tajnik I. r. K lemu ugotavljara-., da moramo po predpisih tiskovnega zakona ta »popravek'< objaviti, akoravno ne od- govarja resnici. G. Tripalo je bil na občnem zboru Orjune od delegata oblastnega odbora Orjune odstavljen in občni zbor Orjune od istega dele- gata zaključei!. Pripomnimo, da za pravopis gornjega doslovno priobče- nega »popravka« ne odgovarja ured- ništvo. — Mi bi o stvari sami mogli pisati obširneje, ne storimo pa tega, ker nočemo škoditi ugledu Orjune v Celju, kateri želimo kar najlcpSega razvoja in napredka, ki ji v Celju ne more izostati, ako bo organizacija jug. nacionalistov v treznih resnih in zdra- vih rokah zasledovala svoje visokc cilje. "0 dinarske »kovačc« sprejemaio podružnice Ntirodne banke do incl. 9. februarja do 12. ure, ne pa, kakor so nttkateri listi poročali, do 31. ja- nuarja. Nove redukcije. Nezasl šano je, kar nam pnnašajo nove vesti o uki- njenju onih uradov, ki so eminentne važnosti za na§ gospodarski n;.ipiedek. Tako naj se ukine med drugim ce!o- kupna inštitucija obrtnozadiužnega nad- zorništva in ur&da za pospesevanje obrti v Celju. Izgleda vse, da so ta korak inspirirali Nemci, katerim je ta ekspozitura tm v peti. Reduciran je obrtnozadružni instruktor go-ip. Ignacij Založnik in pisarn. pomočmca Laznik. G. obrtno- zadružni inStruktor lt;nacij Založnik je v tell kratkih letih, odkar vodi posle tega urada s sedežem v Celju, stor.l za to važno panogo go- spodarskega živl|enja v naSi pokrajini neizmernc mnogo koristnega dela. Ako državna uprava štedi, potem je pač zanjo prilike dovoli, da bi štedila in pristedila tarn, kjer se državni denar po nepotrebnem trosi; nikdar pa ne bi smela se dotaknit: inStitucije, ki je za ra/.voj slovenske obrti živijenjskega pomena. Tu se ne ide za osebo ali osebe, ^re se za stvar ter smo prepri- čani, da bodo prizadeti gospodarski krogi in vsi merodajni javni činitelji storili vse, da se ta nezasliSano škodljiv udartc na razvoj naše lepo se razvi- jajoče obrti in zadružnistva prepreči. Na celjski trgovski sou so reducirani tnje učitelji: krg. Čop, Wudler in Peterhn. Svetosavska pro^lava. V soboto in nedeljo so oraznovah po vseh krajih naše domovine proslavo S v. Save, onega velikega moZa, ki ie tohko storil za samosto|iio>t S'bi|e. Tudi naše mesto ni hutelo zaostati za drugirni. Tukaj šnja pravoslavna cerkvena opštma je na najlep^i načm zasriovala letošnje praznovanje. V soboto zveCer je pri redila v veliki dvorani Uniona krasno uspeli umeiniSki konceri. V vseh pro- stonh hotela se je zbralo mnogobrojno občinstvo, ki je pokazalo s svojo pri- sotnostjo sm sel za veliko slavje. Kon- ceesmi|o m s svetovno literaturo. Koncert nam bo torej nud'I bogai umetniSki užitek. Da bo tega deležna tudi izvenceljska pu- blika, ki se zamma za resno umet" nost, je koncert odrej n na pol 5 uro pop. Predprodaja vstopnic ie Že pričela. NaSel se je zavoj 2enskega peril». Oseba, ki je zgubila blago, naj se oglasi pn slugi trgovske sole. Tra no UTOkojen je tukaiSnji visji jetniski pazn>k Martin M^dvesček. G »spa Helena Kralj, soproga ravnatelia Celjske Posoiilnce je nahrala v družbi na Anskem vihu dne 26. I. 1924 za Sokolsko društvo v Celiu Din 120 50. za Di)<*Lko kuhinjo Dm 110 — Iskrena hvala. Škrlailca se zopet poiavlia v celj- skem okrožiu. Ziasti mnogo dece je obolelo na Dobrni. Sanitetna oblast ie data svoj samtetni avto na r^zpitlügo. V celiško lavno bolnico so prepeliali \z Dobrne že 15 slučaiev obolenia na ftkrlatici. kar pa še ni vse. Po-amezni sluca'i škrlatice se javljajo i/. Ceijske okol'C", Teh^rii, Petrovč in N'vecerkve. Nočno službo ima U teJen lekarna »Pri Mariji poniagaj« na Giavnem trgu» Štev. 12 »NOVA DORA« Shrin 1. Razpisana služba. Pri vodstvu javne bolnice je razpisano rnesto asi- stenta za kirurgični oddelek. »Podporno društvo za revue •otroke v Gabrrju« ima v četriek, dr-.e 31. iannarja tl. ob 7. uri zvečer v po* =sebni sobi gosp. Permozerja v Gaberju svoj ustanovni občni zbor in pro.-;: polnošteviine udeležbe. Pripr. odbor. Društvo stanovanjskih nsjern- filik.ov v Ca'jik pozivlja vse stanovanj- üke najemrüke na redni letni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 6. f<-br. 1924 ob 20.(3.) uri zv<;čer v prostorih hotel;;. »Balkan« s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo predsednika, Uj- niks in bla^jnika. 2. Poročilo pregle- dovalcev račur.ov. 3. Poročuo delegsta iz vsedržavnega kong'esa. 4. Volitve od- •feora. 5. Sluiajnosti. Odbor. 2—1 Imenovarrje. Imenovana sta na veleposestvu Karola Auersperga inž. rranc Stiglic iz Celja za gozdnejoi ra- čunovodjo v Soteski in Fran Prirnožič ¦ix Retn a za obratovodjo prime cage v Jel.°ndolu. ProSnje strelsk h 1m sofcoisicHi Örugttv aa izdajo voja§!c?ga orožja *n mui-jicije. V srnislu okrožnice po- krajinske uprave za Slovenijo, oddelek 2a notranje zadeve v Ljubljani štev. 37284 zdne 15. XII' 1924 se razglaša: Miriistrstvo vojne in mcrr.arice ugotav- lj», da se često obračajo nar.j potom ^rmijskih oblasti strelska in sokolska društva s pToSnjarni, da b! iirn izda'o vojaSke puSke in municijo. Mmistcstvo bi se sicer rado odzvalo tern prošnjarn, vendar pa obstoječe zaloj^e ne dopuš- Čajo izdajanje vojaških pu5k in muni- ,ci]c v te svrhe. Da izostanejo v bodoče -tozadevne proSnje, katerim ministrstvo *ie more ugoditi, pozivljam tem potom vsa streiska in sokolska druStva. da z ozirom na gorenie opustijo za nadal|e vlaganje takih proSenj. Mestni magistrat ceijski, dne 24. lanuaria 1924. 2upan: dr. Hrašovec s. r. Oledališče, Zakletl pilnc, ofroška predstava, «I jo je prired'lo našim maüm Mestno gledališče v Celju, v nedeljo 27. tm. ob štinh popoldne, je napolnila gle- daliSče do zadnjega kotička. Bilo |e veselje in radost Gledalisče je b«'o toplo. GledaliŠKJ upravi smo hvaležni in upamo, da nam priredi zopet kmalu kaj sltčnega. — Igra se na sploäno Željo občmstva ponovi pnhodnjo ne- deljo, ker je mnogo ljudi mo alo oditi brez vstopnic in je zanimanje za i^ro med mladino in tudi starej§imi veliko. Mestno gledališče v Celju. Po daljSem prcsledku so gostovali Clani mari- borskcga cjlcdališča v petek, dne 25. tin. z dramo »Il'irci«. Nastüpili so to pot v vrlo dobri formi in predstava, ki so jo odigrali orez suflerja s krasno uglajenosijo, je bila «tictnisko na zelo dostojnem višku. D^lo *-unaCka i niti vsebitisko niti po svoji aii" e^ci^ vclikopotezna zgodovinska drama, f H°Kja narn v ozkem rodbinskern milje- ln r,n° . Ilustracijo dobe Gajevega Ilinzma 13 "aro.d1c9a probujenja s toplo akcentira- J ?r r.?dollui>!er", ki najde živ odmev zlasti mor p"bllke "a^e dobe in sedanjih raz- hrvat^ si,mPatičm vlogi Imbra Boliča, SSSf ?rana.r ?cmiCa in odgojenca velikih ttpavercdTodureVOlUCije I*"nastopil go .p. Tudi vlastelin AurS r'?J" fi"° »branostio. vcga dejanja je bu movi n> Za^o" pr- siguren, vendar je Sf ilekoliko ne' krepck ton zantega vladneoa uKrTlalu naSel Posvečen v inlado.tnem nčivri?iservativca- Jlfrec Radoslav g. Tomasitfa tei?J'U JG b'- Sidonja, ki jo je igrala gde. KraS "r tudi teligenco in iskrenosijo. Islotako dr,iZ "¦" bi a Tereza.gospud čna Siurmovü OmJ.nl J-C ¦Ireba tudi v prav oddaljenosti lepo ubr« l)e petj^ kmetov, ki je napojilo dober del nr° vvga djanja z melanhoiičnim čaro.n s|a Jnskih slik. Sploh je budila igra utis f,ne *omorne predstave, bržčas tudi radi tega , r "as ie bilo v avditorju tako rnalo —' lavoljonih Tu se je treba dotakniti enkrat perečega *Pra§anja na^ega gledaliSča, ki se üot-ka vi- talnih interesov te naSe nad vse važne kul- tuine i stitucije. Imamo gledaliSCe, ki se je v kratkem Casu svoj 'ga razmaha kljub ne- Steiim težKoč-im povz^elo na viso^o umet- «niSuo slopinjo, s kaKršuo se more pon;iSati «e malokatero provincijalno glediSče v nasi J favi. Imamo Ijudi, ki jiin je postal napre- dek in procvit gl dahsča vnrašanje srca in vesti, Ijufii, kj puSVL»cajo z v^li'umi irtvami svoj ins, razurn, svuje moči in znacije ob- stoju gledaliSča. A .imamo puhiike, ki bi 2nala lemti te žrtv.% ki bi -azumela velik pomen in dalekosežno kultur o nnsijo našega gi^dalisca. Piciiobiski ii kuterih zadiijih pred- «n,T.«". zlasli nt'z;isl 2--no siaoo oaiskana nni? m « >Ilirct-lv* sili k nujnemu a^elu na Tn l.,it^ ailslvo- dil se zave svojo narodne ?ASei--lž"osl in ne Pusti Pr°Pasti c mV t aii ' le ponos naSL-ga mesta in cigar ?evato nase uU! Va'lje bo vednož.vo spri- Sin» nlL *Uhur"e zrelosti- Ap,>liramo zlasti. na naše trgovce in obrliiike, da si z ; abonrnani pridobe kos lastninske pruvice in inleresa na našem gl^dnlišču, na predstav- j nike precej gtevilnega oficirskega zbora, ki so bili doslej iz nerazumljivih vzrokov naj- redkejši gostje naSe Talije in ponovno na uradniStvo vseh kategorij, da se v polni meri ortzovejo nemeinu k!icu gledaliScü in s tern odvr;iejo od sehe sratnolen pečat kul- turne ignorance iü nezrelosti, ki bi jih nujno zadel v slučaju ir-zakrivJjenega nazadova- nja našega glcdaliSkegs življ nja. Kajti uspevanje ali propadanje urnetnosti karak- teri/ira vedno in povsod »apredek naroda in civlüzacijo človeka. Sokolstvo. Ob^nJ zb( r Sokolskega društva v Celju dne 23 jan. 1924. (DaJj^.) Po roČilo o dru:^tvenem gospodar^tvii, to jo poslov, ki se tičejo notranjt-pa po- slovanjm /. inventarjfr-jn, o nje^a obse^u stanja, novih nabavgh, popravii h. pro- daji in izposoiüu orodja je podal ko- soodar brat Misja. Pnrocal je ruisledrije: Skoraj nebroj je orodja, pnprav in mak-nkosti, ki nam porvpgajo unti na5e rnišice, krepiti ž njim ob enem duha, vzgajati se uprav sokolsko. Netelova- deči poznajo povečir/ le telovadnico boli po njeni oprenv, kakor oa po ust- roju in prikladnosti za telesno vzijojo. Iz sestavljener^a inventarja je razvidno, ; koliko velikih in malih priprem ie po- trebno, da udejstvi zbor telovadcev to, »car navadno pri nastopih vidite, kar Vam prija, aü kar obsojatt ! — Ker j lansko leto na občnem zboru moj pred- nik ni pod^l poročila o gospodarstvu, navajatn Vam v sledečem najpomemb- nejSa sredstva, ki jih uporabljamo pri telovadbi, nastopih itd., v giavnem o- rodje — last društva — ki ga pose- duie ns§e dru^tvo v prav odlični meri. V telovadnici porablia druStvo lepa ple- zala s 16 drojrovi, f plezalne vrvi, 4 lestve, ki se vporabljajo navpično, po- Sevno in vodoravno, 2 veliki bradlji, 4 manjSe bradlje za deco in nara§*aj, 2 droga. 2 kozi, 2 kooja, 2 para ska- kalnic, prožno desko, 2 para krogov, 1 trapez, öd^lni krogotek, čez 25 oa- rov lahkih ročk, iez 40 parov težjih ročk, 7 težkih ročk za dviganje, krogljo, železne in lesene nalce, kije za ženske in moäke itd., Razun tega razpolaga dru5tvo Se čez 2 kompletna salonska droga, 6 raznih drugih drogov, nebroj ročk težie kakovosti, mnogovrstne pri- orave za na^tope naraSc'aja, moSke in ženske dece, kroge, obročke, žoge, utež- ne nčke naivečje teže, po 80, 100 in 5e čez 100 kg in mnogovrstno drugo orodie in priprave, kojih navajanje bi preveč ut.udilo. Vsakemu, ki b' se za- nimal za to, je inventar za vpogled na razDo'a^o. Da omenim fu v zvezi z orodjem §e dejstvo, da razpolaga društ- vo z mnogim orodjem, ki ga je izpo- sodilo nunim društvom: Petrovč^, Šmarje, Gornjigrad, Teharje, Konjice, Zagorie, Polzt-la itd., navajam to dejst- vo, da sem sestavil tudi glede istega zapisnik, po katerem se bo vodila evi- denca lastnine. Pripomnim, da so ne- katera dru^tva izjavila, da hočeio po- samezna orodja kupiti, druga ?opet vr- niti in da so ta po^aiania v teku. In- ventar sam Steje 250 postavk raznih orod j, pnprav in reči, ki so druStvu na razpolago. Nove nabave so se izvrSile v letu 1923. >iiedeče: 1 bradlja za D»n 7.500"-, nov/i d'sk l'a Dm 170'—, 2 ctolgi in 10 knttkih kol^bn c, 4 male žoge, 4 Kredi za vaje ženske dece, razni ključi. žarnice, vrvi in vrvice, v naročilu se nahrijajo še žlebovi za zavarovanje le^tvin na brad!|i in nove vrvi za en par krogov. V hutega je nabavii odbor dva kri>|a za člane. R^zume se, da se je nabaviia tudi potrebna magnezija. Popravila so se izvräüa v štršem ob- se«u v obeh oblaciln'Cah, kier so se popravili preduli, potem ključavnice, sazna popravila so bila potrebna v teluvadnici na orodju in drugod. Pre- novila. oziroma prepleskala se je telo- V| 11Ca» ^la so se napojila s pra^nirn oliem, .sro se je 2gocj,io v oblačilnicah, a ° da ojjrovarja vsem higi|eničnim potrebam m predpisom. Z eno besedo an^tvo r:^pO|aga s tbko te!ovad- ner v or>stoiu in razvoiu naSega druStva C»1 še omtnim, d.i hrani naSa sein« s« ba najvidnejäi ziak naSe^a drustva —• p-apor — ,tar in zaslužen, s žteviinimi svoiia>i tr«kovi, poleg njih priznanja in darila iz minulth tekem naših telovadcev in telovadk, da se nahaja tarn arhiv dru5tv?i, ki šteje že č-stito Stevilo lei-, da ima tarn svoj prostor nasa sokolska knjjžnica, stro- kovne, potu'ne »¦» prosvetne vsebine ter da hrani matičar v svojem predalu na^ü sokolsko» izpovest, zaznamke vseh nas in konečno z?j naše male potrebne rudfče srajčke, krilca, hlačke in čep^ce ter nt-iüogibno »Miklavževo odelo«, mislim, da ser.i s tem, koiikor mi je bilo v moči, izčrpno orisal naš« go- spodarstvo, iz katerega se da spoznati, da je druStvo tudi v pretečenem po- siovrem letu za mnogo potrebnega in kori.ivnega napredovaio. Koncem svojega poročua pa si dovolim — sicer ne spada v moj gospodarski resorr — pa vendar, pozvati Vas veiike in male, stare in mlade, da posetite vsi — skoraj bi r< kit), brez izjeme — našo telovadnico, kjer ie iz našega gibljivega in negib- Ijivega inventaria za vsacetia nekaj pri- pravnega, da si okrepi telo in duSo, da si osveži zopet svoje mišice in utrdi svoj dun. (Koncc prihudnjic.) DopitL Ljubečna pri CeJju. Na pljučnid je urnrl dne 22. tm. v 68. lttu starosti, previden s sv. zakrament» tukajšnj» dolgoletni Solski sluga Jakob Oorjup. Ta posel je opravljal 23 let Pomagal je 2idati ljubečensko šolo. B1 je iz- redno vesele^a zn&üaja in zato povsod pril ubljen. Č ravno ga je trio uboStvo, ni nikdar godrmal, ker mu je dal Bog namesto bopastva zvrhan koš dobre volje. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 25 tm. ob obilni udeležbi Ijudij \z h"še žaiosti na pokopališče v Vojnik. Spremlialo ga |e mnogo učencev in domači 4 učitelji. Stevilna udeležba je pokazala, kako je bil priljubljen po- kojni. Le molčanje zvonov in kratki, priprosti cerkveni obredi so pričali, da je umrl siromak in spremljevalci smo se nehote spominjali besed Kri- stusovih: »In sin človekov pa ni imel, kamor bi polož 1 svoio trudno e;lavo«. Dnevna kronikA. OdHkovar.Je. Mariborski veliki župan dr. Pioj, ekspert pri rfparacijski komisiji v Parizu, je bil odlikovan z redom sv. Save 111. stopnje. Lenlnov pogreb. V nedeljo ziutraj so zaprli krsto. V dvorani, kjer Itži truplo ostanejo le riružinski čiarii in Častna straža. Po ulicah so nosili pred krsto vence in zastave, katerim je sle- dila godba in krsta. Za krsto so kora- kali rodbmski člani, ppjatelii, člani vlitde, zastopniki oblasti, diolomati in deputacije so^ietov iz cele Rusije. Na trgu Krasnaja PloŠčad so postavili krsto na podij. Pred njo je dt-f liral ves sprevod ki je trajal 6 ur. V tvor- n:cah so piskale sirene tri minute in vlaki so se ustavili za 5 minut. Vsa Rusija je lmela Žalna zborovanja. Ko so kr^to poloz'li v fcrob, so oddale vse posadke Rus je Častne salve. Um 1 ie v Liubliani znani trgovec in hiSni posestnik Anton Krejč», oče odvetnika dr. V'ljema Krejči in Antona Krejči, ravnatelia tvormce za du$ik v Ruščth ter tast svetnika Srolice sed morice v Zaiirebu, pisatelia Fr. Mil- činskega. Pokojnik, rojen Č^-h, je bil Slovan z dušo in telesom, 43 let So- kol in zelo blagega značaja. B(ag mu spomin ! Mednarodna razstava za mle- karshe in hladilne napr ve v Buenos Aires u Mmistrstvo za poljedelsrvo v Arj^entinM' bo pnredilo v Buenos A'resu razstavo za mlekarske in h adilne na- prave. Razstava se otvon dne 5 maia 1924 Razstavljalni prostori se oddajüjo bif/.piačiio , samo posebne instalaciiske stroške no-jijo razstavlialci sami. Za prostore in podrobneiSe podbtke je pi- sati na naslov : Comisön O'gamzadora de la Ex""»*icö'\ ln»en; vrednosti, katero je bilo odnarodne^- sveta določeno, oa se v spornih pravd; zvi§a od enega milijona na 15 mii jonov. Pri tem shodu je predsedstv poročalo, da se je že prej trudilo spr: vitt to stvar na pravo pot ter je p» vdar'alo, da b» razSirjenje kompetenr okrajnega sodišča, ne oziraje se t oškodovanje odvetniSkega sranu, stan1 sodnikov, posebno pa da bi to Škodil pri vpraSanjih prostoreka. Po take zakonu bi se razprave pri okrajnr sndiSčih 5e bolj kopičile kakor do seda . Shod je v svoji resoluriji določil, da ? slučaj, da bi ta novela morala posta zakon, ociklanja vsako ex offo-zastop stvo bodisi v civilnih, bodisi v kazer skih zadevah. Dvajset parataksa. Novovpeljan 20 para taksa neče iti prav odrok, ke se Ijudje po gostilnah in kavarna upirajo, posebno pa tisti gostje, ki s bolj sirornašni in ki pijejo le za sil kako osminko vina ali pa čašico mleki 25. oktobra 1923. vstvarjeni zakon p ne dolofa natanjko, daM naj se pobir- taksa od večjih računov ali jploh z vsako malenkost, katero človek zavžij« : kaiti mnogo jih ie, ki si kupijo le en* žemljo in gredo iz gostilne. Sloven^ko Planinsko društvo v Ljubljani opozarja vse prijatelie dru Siva na planinski ples, ki ga priredi n.. Svei'nico v soboto dne 2. svečana o' 8 uri zvečer v vseh prostorih »Naro dnega doaia« v Ljubljani. Vstopnin Din 15"—. Predprodaja vstopnic pri p. Kor^nčanu trgov. Mestni trg. Čisti do biček je namenjen za /gradbo novih stavb. O bor S. P. D. Napovedi za dopoliilno prenos no takso. Rok za vložitev napovec* za dopolnilno prenosno takso poteČ dne 15. ianuarja 1924. Ker pa večin tej taksi zavezanih družb, dru^tev i o^eb ni bilo mogoče do določeneg, roka vlofiti napovedi, je Tigovska i obrtniSka zbornica za Slovenijo naprc sila finančno delegacijo, naj naro/5 podreienim davčnim uradom, da prof nje rova blagohotno reSuiejo. Na \' proSnjo je fi ančna delegacija opozorii davčne urade, da je finančno okrajn ravnatelistvo v Ljubljnni že predlagal Generaini direkciji posrednih davko^ da se za vložitev napoved' dolncVni ro podalj^a do 15. ft'bruarja 1924. Ker j pričakovjif, da bo Generaina drekct temu prediotfu ugodila. je f>nan^!nadt leif;icija odredüa. da davčni uradi ;¦ obravnavanjem individualnih proSer za podali^an'e roka, do nudalinjeK počakajo. Hkratu je fmanČna dele^aci) opozorila davčne urade, da se izr«?k> kazen zaradi nepravočasne pri'ave I •¦ v šlučaju, če se bodo morale st rant- s posebnim opominom pozvati» c • vlože napovedi. Pridel k tobaka. V Jugoslavüi f » bavi s pridelovaniem tobaka približn 100.000 družm. Lansk» leto je biio - tobakom zasaienih 19560 ha ter i plačala monopolska uprava zanj 66C: milijonov dm-^nev. ZaJnji <^as i* prc dala uprava ČeSkOilova<;ki 200 000 t. : tobaka za 17 milijonov dmarjev v di larjev. Nova ekspedlcija na Mount Eve rest. Viäe se priprave za novo ek^ ppdicijo na najvi>5io jjoro sveta Mour:" Everesr. OJ prei§njth udeleŽnncev ; na novi listi samo Sest oseb. No eksped'ci|i bo načeljeval bnktadni jr,- neral B'UCe, kateremu bo dodtljen k> nanit-staik maior Norton. E^spediC'j < se poJa na not koncem m^rca iz Dar jeünga, s početkoni maja se bo pričcj pohod na najvižji vrhur.tc. ;iTan 4. TV OVA T> O B A ¦. Stev. 12 B4E9SRK9B09I IV^3SKLCS^a« Sazne vesti. Protezna delavnica se je pričela dnern 15. januarja t.). seIiti iz barak ed ohrtrto solo v Ljubijani v nove •iaptirane prostore Š:. Pvterske voja- • i:ce. Zato so meheitična delavnka, - jvačnica in polirnica začasno prene- 1 tie z delotn. Bai-dažni čevijarski in ^ni oddeiek pa boao kljub temu brez (,'stankii vršili naprej dtlo. Invalid», i čakajo na proteze naj potrpe, ker i začasno delo nekol.ko zastalo, v . ufctku februarja, se bo začelo zopet s ulnim poslovanjem v novjh pro^torih. Izvršni odbor. Kčo je vzel p;irana? Meseca no- embra je Šlo n.keji,;; večera šest pu iiiov kmetice Alojzije Macanove na ^.'denj soseda JoŽeta Večernika. Dru- <> jutro je Macanova zapazila, da jej * eden puran izginil. Radi tea smučeh ali saj hodili z njimi brez >2'ra na to, nli se poslužujejo smuči •jL;;olj kot prometnega sredstva ali gojc mučanie kot sport ali v tunstične •¦vrhe. Prijav«^ naj se glasi takole: . Ime in primtk. 2. Rojstni dan. 3. Na- oanost. 4. PoWlic (stan). 5. Samski ali ženjen. 6. Smučati od leta.....(v .portne ali druge namene). 7 Je-)i vo- -3k (aktiven ali v rezervi). 8. Cm in ?opnja v JLUiOslovanski vojski. 9. Je-li u:ist, lovec in katere dru^e sport-? 5e '.^aja. 10. Točen naslov in bivališče. N:i kluba, včlanjena v JZSS izitit: po- tben poziv. Prijave naj se blagovo- ijo čimprej posUti na naslov : Jugo- iovanski zimsko sportni savez, Lü.tb- ;ana, Jtvrdka Oorec, Kreditna banka. Prosvcta. Nemško- slovens^! siovar od dr. ioslp Tominšeka je iz5el v založni ;iijigarni Ig. pi. Kleinm^yr & Fed. Bam- HTg v Ljubljani. Ta slovar je po svojl xvotni zasnovi dmi;i (nem5ko-slo- vt-Tski) del »Praprotnikovega« slovarja, kojega prvi (slovensko nemški) del ie iivtot.'iko predeial dr. Tominšek ter j« izši^l v z;,or;:j omenjentm založništvu leia 1918. Knjiga ie praktifna in pri- poročljiva za Solsko in domačo rabo. Siane 90 D;n in jo vsem prav toplo priporočamo. Odgovorni urednik: Lie. Edvurd Siimi«c. Izilaja in tiska: Zvozna tiskarna v Cclju. Poslano*>. Ker se razSirjajo neresnične vesti, o vzroku smrti mojega moža, da je vse zaigra! ter se n»to obest), opozar- jam svjikogar, da bodem proti vsake- mu, ki bi razširja! take govorice sod- niško postopala. Helena Suppan. • Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo le v okviru zakona. Dvoprežni brek-voz sp; poceni proda. Vprašati v trgovini s čevlji Berna, C.-!je. za. hmeljsko suSilnico «?« p^odajo. Naslov v upravi »Novc Dobe«. Odda se lepa ?oba solidnemu gospodu s 1. februarjem. Strossmayerjeva ulica 1, II. nadstr., levo. Job: %i zopet rcdno %^u hrcnov'^, H&terc je oliral clcHtri ni Ut Priporoča se cenj. odiemalcem Viktor Zany Novorojeiek se od la boljši obiielji v oskr- bo. Potiudbe je poslati na gostil- no Svetel, Gaberje, Celje. 3—3 pijall ali sostaneVaiec se vzame na hrario in stanovanje. Isto- tam ae v kralk< m odda msblovana soba s posebnim vbodom. Vpražti se v upravi. cJc'ovo^jn (prekajevalec) vešč vseh v mesno industrijo spadaji>čin del. PlaČa po dogovoru. Stanovanje hran;i i. dr. prosto. j Samci irririjo prednost. Dopisi pod »Preka- jevalec« na Aloma Company, Ljubljana. ' VoEiiH! izblrl i Ce^kj» v'bu en^leško sukno za mogke obleke, površnike, veloure za damske plašče, volneno modno blago, barhente, šifone, cefirje, zimsko in letno perüo, pletene jopice, dežne plašče, rio- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blago ki.pite po zelo znižani, konkurenčni ceni v manufakutrni in modni trgovini Miloš Pšeničnik RralJQ Petra cesto S CeSje KPälja Petrs costs S Blago pruo'Jfstno! Ccnc niztis! Postpežbe solidna! 20-17 A Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državn/m nadzorstvom. V lastni palači pir*i kolodvopu. V8llBraEHInJčntf!'O8lJfle«z»'j.gUjeJn. natHulanlncfe, httro Intoč* no. Ufioiino obrestcpvanle. Pojasntla In novels brezplačno. Vrednost rezervnfh zaklndor nad «ron 25.OOO.OOO* Za hranilne vioge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjo. 1CSE SuiniehraidlnlhvJüö IlSrOdni CSOITS (H3 OfllU 1) pritliČiU) S»anje ^ar.::. -- v:oö fceio U 120,000.000-- * Cea- & 12O,Oö^.,;,.,<,-- Sprejema laranilne vloge raQi" lir^nttine Scaijižice lai feScoci račusi ter Jütl ogressuje naLJu^ocineje^ Mplaiciaje ftocrao In nudi :sai iste največjo varno§t. ObavBjsi vse deiiarrLe^ icreclStne In jposofilne transakctje naJkulsLotzieje. •^ftT^^^BI ^^ vviiwi sq prvovrstna novo blago povsem zrela se dobl povsod Prva hrvatska tvornica Salame, preiajenega mesa In piasti iOJniiCvit-Snld. Petritija Geiirralno zastopstvo za sicvenilo *• Bu»C in drwg Ljubljana - Celje - Marlbor. «i •¦¦¦ /"• d-< iVi.C>.5 Voelikiiz^H Najboljse! Najcenejše! ( /e cb&acr in vodno enoka I do&acr. Edin pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska