PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in sohoto. —- Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'-—, celoletno din 192'—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
kos.
V LJUBLJANI dne 17. januarja 1910.
Letnik XI.
VSEBINA:
-3. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah.	25.	Navedba	uprave	policije	v	Ljubljani	o	prepovedi	sankanja,
24. Naredba uprave policije v
Ljubljani o začasni ureditvi prodaje bencina in nafte na območju uprave policije v Ljubljani.
smučanja in drsanja v Tivolskem parku.
26. Spremembe v staležu državnih In banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
27. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
23.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne
16.	septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah.*
§ 1.
V tretjem odstavku točke 6. člena o. zakona o taksah se na koncu drugega stavka črta pika in se dodajejo besede: »glede pravice do potrdila o siromaštvu/-
§ 2.
V poslednjem odstavku člena 15. zakona o taksali se v drugem stavku črtajo besede: »v Beogradu oddelek
davke ministrstva za finance, glede drugih javnih Uslužbencev pa« kakor tudi besede: »tudi po predhodnem zaslišanju«.
§ 3.
V Členu 24. zakona o taksali se črta poslednji odst n-!,ek, ki se glasi: »Določbe tretjega odstavka točke 6. ^ena 5. tega zakona tukaj ne veljajo/,
§ 4.
V členu 29. zakona o taksah jo treba v četrtem ol-stavku na koncu dodati nov stavek, ki se glasi: »Če se penijo premičnine, se določi za drugega cenilca trgovec 12 stroke, ki s takimi predmeti trguje, ali pa oseba, kateri
5	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
«• decembra 1939., št. 294/C111/81G.
je po njenem poklicu ali drugače vrednost stvari naj< bolj znana/:
§ 5.
Člen 33. zakona o taksah se spreminja in se glasil
»Pravica države do odmere redne takse zastara v petih letih, ko mine tisto koledarsko leto, v katerem sta za prijavo zavezana stranka ali oblastvo predložila pristojnemu oblastvu prijavo ali podatke za odmero takse, če pa prijava ni bila obvezna, ko mine tisto koledarsko leto, v katerem je finančno oblastvo zvedelo, da je nastala taksna obveznost.
Če taksni zavezanec ali oblastvo svoji zakoniti dolžnosti iz prednjega odstavka vobče ne zadostita in se zato taksa ne odmeri ali kaka taksa, ki bi se morala plačati brez uradne odmere, ne poravna, začne petletni rok zastaranja teči, ko mine tisto koledarsko leto, v katerem bi finančno oblastvo bilo moglo takso odmeriti ali predpisati.
Pri listinah, spisih in drugih taksnih predmetih, za katere se plačuje taksa v kolkih ali se namesto v gotovini lahko plača tudi v kolkih, ?ačne teči petletni rok, ko mine tisto koledarsko leto, v katerem je finančno oblastvo za tako listino, spis ali predmet zvedelo.
Če pa je preteklo trideset let od tistega koledarskega leta, v katerem je nastala taksna obveznost, in v tem času oblastvo ni bilo moglo takso odmeriti ali pobrati, velja, da je pravica države do takse vsekakor dokončno zastarala, razen če se uradno uporabi tak spis, za katerega je bilo treba plačati takso v kolkih ali se je namesto v gotovini smela plačati tudi v kolkih; v tem primeru se pobere tisla taksa, ki jo je bilo treba plačati ob času, ko je bil ta taksni spis napravljen.
Zneski takse, ki so bili zaradi nepravilne odmere ali vobče zaradi nepravilne uporabe zakonskih predpisov nezadostno odmerjeni ali plačani, se morejo še naknadno odmeriti, če ni minilo pet let od konca tistega koledarskega leta, v katerem je prej odmerjena ali plačana taksa
dospela v plačilo ali bila plačana, oziroma v katerem je bila na pritožbo vročena pravnomočna odločba, izvzemši pravnomočne razsodbe upravnega sodišča in državnega sveta, izdane o zakonitosti in pravilnosti redne takse v celoti.
Zastaranje redne takse se upošteva samo na prošnjo prizadete stranke in se more uveljavljati samo z rednim pravnim sredstvom.
Pravica države do plačila že odmerjene redne takse zastara v petih letih, ko mine tisto koledarsko leto, v katerem je zadobila odločba o taksi ali kazni (plačilni nalog, razsodba itd.) pravno moč. Če pa je bilo plačilo že odmerjene takse odloženo do dne, ko preneha pravica užitka, rabe ali dajanja rente ali kake druge ponavljajoče se storitve ali dokler ne nastopi rok ali določeni pogoj, začne teči rok zastarevanja od tistega dne, ko je ta pravica prenehala, oziroma od dne, ko se je izpolnil pogoj ali nastopil rok.«
§ 6.
Za členom 33. zakona o taksah se postavlja tale nov Člen, ki se glasi:
»Člen 33.a.
Zastarevanje pravice države do odmere takse (prvi do šesti odstavek člena 38.) se prekine z vsakim uradnim aktom v tem predmetu, ki je bil davčnemu zavezancu ali njegovemu pooblaščencu ali zakonitemu zastopniku predpisno dan na znanje.
Zastarevanje pravice državo do plačila že odmerjene takso (sedmi odstavek člena 33.) se prekine z vsako po-skušeno ali opravljeno stopnjo izvršilne (eksekutivne) izterjave (z opominom, rubežem-popisom, odreditvijo prodaje) kakor tudi z vpisom dolžnega zneska \ javne knjige. Zastarevanje pravice do plačila prekine tudi vsaka zahteva taksnega zavezanca, naj se izterjava odloži ali dovoli odplačevanje v obrokih, kakor ludi dovolitev odloga ali obročnega odplačevanja sama.
Če dospejo takse, ki so zavarovane z ročno zastavo, ne more pravica države do plačila takse iz vrednosti zastavljene stvari zastarati, dokler ima država zastavo v rokah. Če so dospele takse, zavarovane z vpisom v javne knjige ali z depozitno zaznambo, zastara pravica države do takse v tridesetih letih po vpisu ali zaznambi.
Ko preteče tisto koledarsko leto, v katerem je bilo zastarevanje prekinjeno, začne teči nov rok zastarevanja.
Organi oblastev, po katerih krivdi izgubi država zaradi zastaranja pravico do odmere ali do izterjave redne takse, morajo državi povzročeno škodo povrniti; razen tega pa so odgovorni tudi disciplinsko. Odločbo o povračilu škode izda tista finančna direkcija, v katere območju je uradnik v trenutku, ko se započne postopek radi povračila škode; zoper njene odločbe je dopustna v 15 dneh po vročitvi pritožba na oddelek za davke ministrstva zn finance.
Obveznost, povrniti škodo državi po tem členu, zastara v petih letih, ko preteče koledarsko leto, v katerem je država ugotovila, da je z zastaranjem izgubila pravico do odmere ali do izterjave takse.
Minister za finance sme na predlog oddelka za davke finančnim organom, ki takse odmerjajo, pobirajo ali cenzurirajo, oziroma ki odmero, pobiranje ali cenzuro taks nadzirajo, določiti nagrado 10% tistih vplačanih vsot kazenske takse, ki jih, zaradi nepravilnosti posameznih strank, stranke državi prikrajšajo, a so ti uradniki te prikrajšbe s svojim delom in nadzorstvom našli.«
§ 7.
V členu 60. zakona o taksah se na koncu prvega odstavka postavlja namesto pike vejica in se dodaje tole besedilo: »vendar zastara kazen vsekakor po desetih letih od dne. ko je bilo taksno kazensko dejanje storjeno.«
§ 8-
V členu 61. zakona o taksah se točka 1. spreminja in se glasi:
»1. za dejanja iz členov 48., 55. in 56. kakor tudi za vsa dejanja, za katera je določena pokaznitev javnih uslužbencev zaradi kršitve taksnih predpisov v izvrševanju uradne dolžnosti: finančne direkcije;«.
§ 9-
V tar. post. 12. zakona o taksah se v prvem odstavku pod a) namesto »1%« postavlja: »2%«, v istem odstavku pod b) pa namesto »4%« postavlja: »6%«.
V pripombi 1. k tej tarifni postavki se v prvem odstavku namesto besed »samo kupna cena« postavlja: »kupna cena ali cenilna vrednost«.
Na koncu pripombe 1. k tej tarifni postavki Se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Po prednjih predpisih te pripombe je treba postopati v istem smislu tudi. Če oblastvo opravičeno dvomi o naznačeni kupni ceni premične stvari.«
§ 10.
V tar. post. 14. zakona o taksah sc prvi odstavek spreminja in se glasi:
Za pogodbe, s katerimi se dajo komu nepo-trošne stvari ali pravice v uporabo (v najem ali v zakup), se plačuje taksa po vrednosti, izračunani po členu 20. zakona o taksah ........ 1%.«
V isti tarifni postavki se v pripombi 4. namesto besed »zakupu, zakupe« postavlja: »najemu, najeme«, namesto besede »zakupnine« se postavlja: »najemnine«, namesto besede »podzakupe« pa: »podnajeme«.*
V isti tarifni postavki se v pripombi 4. postavke taks zvišujejo na dvakratni znesek.
Za pogodbe o najemu zgradb, stanovanj in lokalov, ki že obstoje na dan uvel javitve tega paragrafa, za katere je po dosedanjih predpisih ta taksa že plačana in se izza tega dne v njih ni nič spremenilo, kar bi vplivalo na takso, velja, da so pravilno taksirane.
§ 11-
Tar. post. 20. zakona o taksah se spreminja in razširja na vso kraljevino s temle novim besedilom:
»Za službene pogodbe, s katerimi se kdo zavezuje za določen čas vršiti kakšno službo proti določeni nasprotni dajatvi, se plačuje taksa po znesku vseh nasprotnih dajatev (prejemkov), združenih s službo in izračunanih po členu 20. zakona o laksuh...................................................1%.
Pripomba 1. Za službena razmerja, ki niso zasnovana na kakem zasebnopravnem naslovu (za javnopravne službe), kakor tudi za službena razmerja pogodbenih uradnikov pri državi in banovini sc plačuje taksa iz te tarifne postavke po vrednosti enoletnih nasprotnih dajatev ne glede na to, za kateri čas je bilo službeno razmerje ustanovljeno.
* Namesto »zakup« itd. sc je že v prvotnem slovenskem prevodu uporabljala beseda »najem« itd. — Op. ur.
Pripomba 2. Izvzemši službe pogodbenih uradnikov pri državi in banovinah niso tej taksi zavezana službena razmerja, zasnovana na zakonu o uradnikih, in ostalih civilnih državnih uslužbencev, na zakonu o državnem prometnem osebju in na zakonu o ustroju vojske in mornarice, dalje službena razmerja banovinskih uslužbencev, službena razmerja duhovnikov vseh priznanih veroizpovedi in službena razmerja iz točke 3. odstavka 2. § 496. zakona o obrtih (učenske pogodbe).
Pripomba S. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje ne glede na to. ali je pravno listino (namestitveni dekret, postavitveno pismo, zapisnik o izvolitvi ali kakor koli se drugače imenuje) napravil samo službodavec ali pa se je o tem napravila pogodba, ki sta jo podpisali obe stranki, ali se spis o imenovanju (izvolitvi) dene v arhiv, ali .16 službodavec fizična ali pravna oseba in ali ji pripada oprostitev od takse ali ne.
Pripomba 4. Če dobi uslužbenec pri istem službo-davcu ali pri njegovem pravnem nasledniku kako službo z enakimi prejemki, se plača samostalna taksa po 20 dinarjev na vsako polo pravne listine; če dobi službo z yišjimi prejemki, se pa plača taksa samo na povišek prejemkov, toda se mora za to dokazali, da je že bila pla-
V isti tar. post. 23. se v točki 2. za besedama »raz-Predelnici A« črta vse besedilo, ki se glasi: »za dedno 'akso, vendar tako, da plačujejo osebe iz 1. in II. skupine za darila nad 2.000 do 10.000 dinarjev 1 °/o.«
V isti tar. post. 23. se v točki 3. v razpredelnici B v skupini I. za besedami »otroci in vnuki;« dodajeta ^sedi; »posvojeni (adoptirani),«.
čana taksa za prej dosežene prejemke ali da se je uživala oprostitev od te takse po zakonskih predpisih, ki so tedaj veljali.
Pripomba 5. Za vrednost je treba vzeti dogovorjeno plačo, ki se izračuna po členu 20. zakona o taksah, če sestoji samo iz določenih dajatev, ki se ponavljajo, ali pa po skupnem dogovorjenem opravilu, če je bila ustanovljena po določenih količinah nasprotnih storitev (kosih, kubični meri itd.).
Pripomba 6. Za službena razmerja, ki doslej niso bila zavezana tej taksi, a so po predpisih te tarifne postavke zavezana taksi, se mora plačati taksa v 90 dneh po uveljavitvi tega predpisa; za službena razmerja, za katera do dne uveljavitve tega predpisa taksa sploh ni bila plačana ali ni bila zadostno plačana, a so bila zavezana plačilu takse po prejšnjem zakonu, se pobere taksa po določbah te tarifne postavke, upoštevaje morda že plačano takso.<
8 12.
V tar. post. 23. zakona o taksah se v točki 1. spreminja taksna razpredelnica A. in se glasi:
V tar. post. 24.a zakona o taksah se v poslednjen odstavku črtata besedi »prošnjo in« kakor tudi »100 —« in se namesto tega poslednjega postavlja tole besedilo: »od proračunske vrednosti posla ali naročila:
din
1. do 20 000 dinarjev................................. 50'—
2. nad 20.000 do 100.000 dinarjev . .	100 —
A. Taksna razpredelnica za dediščino in daritve.
	■■						Stopnje							—- -
		1	*	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
	Osebno razmerje med za-		Cista v		<‘<lnost pripadlo ali			darovane iinovine v			dinarjih		
[I Skupina	pustnikom in pridobiteljem oziroma med darovalcem in obdarjencem	O S ?i o "3	,s' 9 S -i -- -c o B "3 C	S? s S. o © »o V -M t: o CQ "O	2 2 © © to © Ol >o rs o X TS C	ll o ~ -š o	S 2 - © © T- 7| T) O C	S ^ TJ O	° S So II -t* o ■o o S -o B	5 o o c S — ■o o a ~ e	IS tl — cf -o o e	ss So Ši oTco -o o « "O	8 cn a
		Taksna stopnja v odstotkih											
1.	Otroci	1	1	1*5	2	2'5	3	3*5	4	5	6	7	8
II.	Posvojeni (adoptirani), nezakonski in pozakonjeni otroci; vnuki in ostali sorodniki v ravni vrsti; zakonec, ki v času nastan ka taksne obveznosti ni bil ločen od mize in postelje ali razporo-čen, in zakonec, ki je bil ločen ati razporočen brez lastne krivde	1-5	1-5	2	2*5	3	4	5	6	7	8	9	10
Ul.	Bratje in sestre, najsi tudi le po enem roditelju; pastorki(ke)	3	4	5	6	7	8	10	12	14	16	18	20
IV.	Prvostopni potomci bratov in sester: zeti in snahe	5	6	8	10	12	14	16	18	20	22	24	26
v.	Tast, tašča, posvojitelj in posvojiteljica, drugostopni potomci bratov in sester	10	12	14	16	18	20	22	24	26	28	30	32
VI.	Vse ostale osebe kakor tudi naprave in ustanove, kolikor niso oproščene	15	17	19	21	23	25	27	29	31	33	35	37
					I i			1 1 1 1					I l
din
3.	nad	100.000	do 500.000	dinarjev .	•	200'—
4.	„	500.000	„ 1,000.000	„	.	.	300 —
5.	za vsak nadaljnji začeti milijon še	po	.	100'—«
§ 14.
V tar. post. 33. zakona o taksah se v drugem odstavku na koncu namesto »0'25« postavlja: »0'50«.
V	isti	tarifni	postavki se	v prip	,bi 3.	namesto
besed »zakupniki« postavlja beseda: »najemniki«.*
§ 15.
Tar. post. 37. zakona o taksah se spreminja in se glasi:
»Za vsak otvorjeni ali tekoči račun pri del-	din
niških (razen zavarovalnih) družbah, družbah z omejeno zavezo in vseh podjetjih, zavezanih voditi poslovne knjige, se plačuje na leto ....	30'—
Pripornim 1. Ti taksni zavezanci morajo ob	začetku
vsakega leta, najkasneje pa do 15. januarja oziroma do
15.	julija predložiti pristojni državni blagajni seznani otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in prilepiti to takso na seznam.
Med osebami, ki plačujejo to takso, medsebojno otvorjeni tekoči računi plačujejo polovico te takse.
Pripomba 2. Te takse ne plačujejo otvorjeni in tekoči računi pri poštnih hranilnicah in poštnih čekovnih zavodih.«
Za plačilo te takse do konca 1. 1939., ki se mora plačati najdalj do 15. januarja 1940., veljajo dosedanji predpisi.
§ 16.
V tar. post. 39. zakona o taksah se v prvem odstavku namesto besede »jamstvu« poslavljajo besede: »zavarovanju pravice z jamstvom, hipoteko ali zastavo (varščino)« in namesto besede »jamstvo« besedi: »zavarovanje pravice«.
V isti tar. post. 39. zakona o taksah se točka b) spreminja in se glasi:
»b) za ostale listine o zavarovanju pravice od vrednosli zaveze, za katero se daje zavarovanje ...................................................0'2	%>
Ce je obveznost, za katero se daje zavarovanje, neocenljiva, se plača za listino taksa ‘20 dinarjev.«
V pripombah 1. in 2. k tej tarifni postavki se povsod, kjer je beseda »jamstvc«, namesto tegš postavljata besedi: »zavarovanje pravice«.
V isti tarifni postavki se dodajeta tile novi pripombi:
»Pripomba 5. Ce obveznost, za katero se daje zavarovanje z zastavo, ni določena in se njen znesek tudi približno ne d& določiti, se mora odmeriti taksa po vrednosti danega zavarovanja, kolikor ni ta vrednost izčrpana s prejšnjimi zastavnimi pravicami; toda tudi v tem primeru ne sme bili taksa manjša od 20 dinarjev.
Pripomba 6 Ce d£ kateri od obeh pogodbenikov zavarovanje pravice drugemu v pravni listini o glavnem poslu, se to zavarovanje ne upošteva pri odmeri takse za to pravno listino.«
§ 17. Tar. post. 52. zakona o taksah se spreminja in se glasi: * Gi. prip. pod črto pri g 10. m Op. ur.
»Pri državnem svetu in upravnih sodiščih se pla-
čujejo tčle takse:
1. za tožbe, vložene pri državnem svetu zoper ukaze in zoper odločbe ali postopanje vseh din administrativnih oblastev.............................. 50'—
2. za tožbe, vložene pri upravnem sodišču zoper odločbe ali postopanje vseh administrativnih .oblastev................................. 30'—
3. za pritožbe, vložene pri državnem svetu
zoper razsodbe :n odločbe	upravnih sodišč . .	100'—
4. za tožbe za obnovo	spora pri državnem
svetu.......................................... 400'—
5. za tožbe za obnovo spora pri upravnem sodišču............................................... 300'—
6. za pritožbe državnemu svetu, da bi izdal odločbo namesto upravnega oblastva (člen 43. zakona o državnem svetu	in upravnih sodiščih)	20'—
7. za predlog državnemu svetu, da bi rešil spor o pristojnosti (člen 46. zakona o državnem
svetu in upravnih sodiščih)............................. 10'—
8. če je pri državnem svetu ali pri upravnem sodišču v administrativnem sporu ustna razprava v prisotnosti vsaj ene pravdne stranke, piača tožitelj za ves zapisnik ne glede na število pol
pri državnem svetu takso.......................20'—
pri upravnem sodišču pa	takso.................10—;
če pa traja razprava več ko pol ure, se pobere za vsako nadaljnjo začeto polovico ure pri državnem svetu trikratna, pri upravnem sodišču pa dvakratna ta taksa ne glede na število pol;
9. če je predmet spora	ocenljivega značaja, so plačuje:
a) za razsodbe od vrednosti spornega pred-	
meta 		1 »/o
b) za odločbe iz členov 19. in 24, zakona o	
državnem svetu in upravnih sodiščih:	din
1. pri državnem svetu		200 —
2. pri upravnem sodišču		100'—
10. če je predmet spora neocenljivega zna-	
čaja, se plačuje:	
a) za razsodbe državnega sveta ....	400'—
b) za razsodbe upravnega sodišča . .	200 —
c) za odločbe iz ČIpiiov 19. in 24. zakona	
o državnem svetu in upravnih sodi-	
ščih:	
1. pri državnem svetu		200'—
2. pri upravnem sodišču		100'—
Pripomba 1. Taksa iz te tarifne postavke za razsodbe ali odločbe se plačuje v kolkih in naleplja na tožbo ali pritožbo. Ce in kolikor se tožbi (pritožbi) ugodi in odločba upravnega oblastva iz katerega koli razloga pravnomočno razveljavi, se mora ta taksa za razsodbo ali odločbo tožitelju vrniti. Odločbo o povračilu izda državni svet dokončno, upravno sodišče pa s pogojem, da dobi njegova razsodba (odločba) pravno moč. To vse se izreče v isti razsodbi (odločbi), s katero se upravni akt razveljavlja ali potrjuje. Natančnejše določbe glede povračila te takse predpiše minister za finance s pravilnikom.
Pripomba 2. Ce je vrednost spornega predmeta ocenljiva, pa se iz katerega koli razloga ne d& ugotoviti vnaprej, marveč šele po dokončanem sporu, se pobere odstotna taksa za razsodbo ali odločbo šele po dokončanem sporu, če se tožbi (pritožbi) ne ugodi. Ali je vred-
n°st spornega predmeta ocenljiva ali neocenljiva, ozi-ronia ali se pri ocenljivih stvareh da vrednost ugotoviti 'naprej ali šele po dokončanem sporu, odloči dokončno Po svobodni oceni državni svet oziroma upravno sodišče samo. Tožitelj je dolžen označiti v ,tožbi (pritožbi) vrednost spora oziroma označiti spor za neocenljiv in skladno s tem plačali vnaprej takso za razsodbo (ali odločbo). Po dokončanem sporu oceni administrativno sodišče samo vrednost spora oziroma ugotovi njegovo uc-°Cenljivost ali pa prepusti to — če ne more tega samo storit; — upravnemu oblaslvu, čigar akt je predmet spora, tako da le-to morebitni primanjkljaj takse od to-Z|telja pobere. Na to opozori sodišče v svoji razsodbi.
Pripomba 3. Za tožbe, vložene pri upravnem sodišču radi povračila škode (m § 134. zakona o občnem uprav-n®w postopku, se plačuje taksa po 50'— dinarjev, za Pritožbe, vložene pri državnem svetu zoper razsodbe in zoper razsodbe državnega sodišča v sporih za povračilo skode po § 134. zakona o občnem upravnem postopku, Se plačuje taksa po 100'— dinarjev; za razsodbo ali od-1 ocbo samo pa se ne plača nikakršna taksa.
Pripomba 4. Za razsodbo o tožbah, ki se vlože pri državnem svetu glede sporov, ki izvirajo iz službenega razmerja državnih uslužbencev, zoper ukaze in odločbe, s katerimi se je v tem službenem razmerju prekršila Pravica ali neposredni osebni interes, zasnovan na zakonu, se takse iz tar. post. 52. ne pobirajo vnaprej, marveč se poberejo naknadno samo tedaj, če državni svet tožbo zavrne.
Oblastvo, čigar akt je bil predmet tožbe, skrbi za Plačilo takse, katere višino označi državni svet v razsodbi.
Pripomba 5. Taksa za razpravne zapisnike se izračuna, ko je narok končan, in se priobči zavezancu, da Položi izračunano takso v kolkih. Taksa se nalepi na koncu zapisnika in uniči z rtačem ( zumbo ) in pečatom državnega sveta oziroma upravnega sodišča. Glede ugotovljenega uporabljenega časa za razpravo ni pravnega S|,edstva. Cas se računa po uradni uri, ki je v sodni dvorani za razprave, če je ni pa po uri, ki je sodišču da razpolago. Ce zavezanec ne položi takse na zapisnik v 8 dneh po dnevu razprave, naznani državni svet oziro-Ta upravno sodišče to davčni upravi, v katere območju "ha za plačilo zavezana stranka svoje prebivališče. Davč-Ila uprava izda taksnemu zavezancu plačilni nalog za Plačilo redne takse in v dvakratnem znesku povišane tskse. Ko se redna in povišana taksa plačata, se vknjižila kot redni dohodek od taks. Zoper plačilni nalog je dopustna pritožba na finančno direkcijo v 15 dneh od dne prejema. Pritožba mora biti kolkovana po tar. post. (3. *akona o taksah in ne zadrži izterjave redne takse. Prav ako postopek radi plačila te takse ne zadržuje dela državnega sveta ali upravnega sodišča.
Pripomba 6. Za odredbo .državnega sveta ali uprav-dRKa sodišča, s katero se odreja, naj stranka predloži dji kaj stori, kar je bila dolžna predložiti ali storiti ’ tožbo, se plača taksa po tar. post. 5. Zakona o
Predpisi te tarifne postavke veljajo za primere, ko c tožbe ali pritožbe vlože po uveljavitvi te uredbe.
§m
. Tar. post. 53. zakona o taksah se spreminja in se
,aksah.<
»Za pritožbe zoper odločbe upravnih obla-stev v samoupravnih stvareh (po zakonu o lnest-nili občinah, po zakonu o občinah itd.) se plačuje:	din
1. pri državnem svetu.......................... 200'-
2. pri upravnih sodiščih.......................100' —
Pripomba. Z odločbami v samoupravnih stvareh se
tukaj razumejo odločbe, s katerimi se zadržijo od izvršitve odločbe občinskih oblastev, o razrešitvi občinskih funkcionarjev itd., če se ne uvede spor s tožbo po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, marveč s pritožbo po posebnih zakonih.«
...	.§19.
V tar. post. 62. zakona o taksah se v pripombi 4. prvi odstavek spreminja in se glasi:
»Delikatesne,- slaščičarske in ostale njim podobne trgovine, ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih, plačujejo ne glede na kraj, kjer so, najvišje takse po točkah a), b), c) in č).«
§ 20.
V tar. post. 81. zakona o taksah se pod a) v točki 3, namesto »1 %« postavlja: 2 °/n , pod b) v isti točki namesto 4 °/»■ pa: -6 %«.
V isti tar. post. 81. zakona o taksah se postavlja na koncu pripombe 5. vejica in se dodaje tole besedilo:
razen če so predmet licitacije samo premičnine; v tem primeru se plačajo te takse v kolkih, če vsota ne presega 500 dinarjev.« -	.
Na koncu tar. post. 81. zakona o taksah se dodaje nova pripomba, ki se glasi:
»Pripomba <3. Predpisi točk 1. in 2. pod lil. pripombe 12. k tar. post. 12. taksne tarife veljajo tudi za prenose nepremične imovine po tej tarifni postavki.«
§21.
Tar. post. 91. taksne tarife se spreminja in se glasi: »Tar. post. 91. — Pooblastitve. za opravljanje obrta po zakonu o obrtih.
Za p o o (»las t	i t ve z a o	p	r	a	v	1 j	a	n j	e o b r -
tov, ki jih izdajo	upravna oblastva	prve	stopnje po
zakonu o obrt ih, se plačuje:
1. Za opravljanje trgovinskega obrta na stalnem posloval išču:
a) za trgovinske	obrte na	debelo:	din
v krajih do-50.000 prebivalcev................. 1.000 —
v krajih nad 50.000	prebivalcev............ 2.000'—
b) za trgovinske obrte na drobno:
v krajih do 5000 prebivalcev	 200'	—
v krajih nad 5000 prebivalcev do 10.000 prebivalcev    	,	•	•	400'—
v krajih nad 1.0.000 prebivalcev do 50.000 prebivalcev ....................................................................... 4300'—
v krajih nad 50.000 prebivalcev do 100.000
prebivalcev	 	 800’	—
v krajih nad 100000	prebivalcev	 1.000	—
2. Za trgovinske obrte, ki se opravljajo na nestalnih krajih (§ 125., točka 2., zakona o obrtih) se plačuje polovica takse iz točke l.b) te tarifne postavke.
3. Za trgovinsko-posredniške obrte:
a) ageiiturskc	obrte..................... 1.000'—
b) komisijske	obrte...................... 1.000'—
c) trgovinska	zastopstva	in	generalna	.	1.000'—
č) izključna trgovinska	zastopstva	.	.	.	600'	—
din
d)	odpremniška	spediterska podjetja	.	.	400'—
2) odpremniška	kočijaška podjetja	.	.	.	50'—
f)	ostali posredniški obrti (oglasni in reklamni zavodi).............................. 2.000'—
4. Za opravljanje rokodelskega obrta:
v	krajih do 100.000	prebivalcev............. 100'—
v	krajih nad 100.000	prebivalcev............. 200'—
5. Za opravljanje gradbenega obrta:
a) inženirjev, arhitektov in gradbenikov .	2.000'—
b) zidarskih, tesarskih, kamnoseških in vodnjakarskih mojstrov.................... 400'—
6. Za opravljanje:
a) elektrotehniškega obrta.................. 1.000'—
b) elektroinstalaterskega obrta ....	400'—
7. Za opravljanje industrijskega obrta
(§ 32. zakona o obrtih).............................. 2.000'—
Pripomba 1. Takse iz te tarifne postavke se plačujejo po številu strok.
Pripomba 2. Inozemski državljani države, s katero ni pogodbe o vzajemnosti glede opravljanja obrtov, iz-vzemši ruske pribežnike, plačujejo za opravljanje obrta trikratno takso iz te tarifne postavke.«
§ 22.
Tar. post. 92. taksne tarife se spreminja in se glasi: >Tar. post. 92. — Dovolitve za opravljanje obrta po zakonu o obrtih.
I.	Za dovolitev za opravljanje obrta, ki jo izdajo po zakonu o obrtih občna upravna oblastva prve
stopnje, se plačuje:
1. Za proizvajanje umetnih rudninskih vod, po dnevni kapaciteti aparature za polnjenje	steklenic:	din
do 1000 steklenic.......................... 1.000'—
nad 1000 do 5000 steklenic................. 2.000-—
nad 5000 steklenic......................... 6.000'—
2. Za zavode za stave:
v krajih do 50.000 prebivalcev .....	5.000'—
v krajih nad 50.000 prebivalcev .....	10.000'—
3. Gostinski obrti:
a) hoteli za vsako gostinsko sobo:
v krajih do 5000 prebivalcev................. 50-—
v krajih nad 5000 do 50.000 prebivalcev . .	100'—
v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev .	150'—
y krajih nad 100.000 prebivalcev............ 200-—
b) restavracije brez hotelskega obrata:
v krajih do 10.000 prebivalcev............. 1.000'—
v krajih nad 10.000 do 50.000 prebivalcev . .	1.600'—
v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev .	3.000'—
y krajih nad 100.000 prebivalcev	.....	4.000'—
c) restavracije s hotelskim obratom plačujejo takso pod a) in b) te točke po številu prebivalcev;
č) gostišča in ostajališča:
v krajih do 10.000 prebivalcev.............. 200'—
v krajih nad 10.000 do 50.000 prebivalcev . .	400'—
v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev . .	600'—
v krajih nad 100.000 prebivalcev........... 1.000'—
d) kavarne:
v krajih do 10.000 prebivalcev.............. 600-—
v krajih nad 10.000 do 50.000 prebivalcev	«	.	1.000—
din
v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev	.	1.600'—
v krajih nad 100.000 prebivalcev	.....	2.000'—
e) kavarne z omejeno točnjo ali prodajo pijač samo v steklenicah:
v krajih do	10.000	prebivalcev.............. 200—
v krajih nad 10.000 prebivalcev do 50.000 prebivalcev	............................ 400'—
v krajih nad	50.000	do 100.000 prebivalcev . .	600'—
v krajih nad 100.000 prebivalcev.................. 1.000' —
f) bari:
v krajih do 100.000 prebivalcev............... 6.000—
v krajih nad 100 000 prebivalcev............. 10.000'—
g) gostilnice, buffeti, vštevši tudi prodajalnice užiških proizvodov:
v krajih do	10.000	prebivalcev.............. 600’—
v krajih	nad	10.000 do 50.000 prebivalcev	.	1.000'—
v krajih	nad	50.000 do 100.000 prebivalcev	.	1.600'—
v krajih nad 100.000 prebivalcev............. 2.000'—
h) p e n z i j e :
v krajih	do 5.000 prebivalcev ......	200'—
v krajih	nad	5.000 do 10 000 prebivalcev .	.	400'—
v krajih	nad	10.000	do	50 000 prebivalcev	.	600'—
v krajih	nad	50.000	do	100.000 prebivalcev	.	800'—
v krajih nad 100.000 prebivalcev............. 1.000'—
i) ljudske kuhinje:
v krajih do 50.000 prebivalcev................ 200'—
v krajih nad 50.000 prebivalcev............... 400'—
j) krčme-pivnice:
v krajih do 10.000 prebivalcev............................ 200'—
v krajih	nad	10.000	do	50 000 prebivalcev	.	400'—
v krajih	nad	50.000	do	100.000 prebivalcev	.	600' —
v krajih nad 100.000 prebivalcev.................. 1.000'—
k) za obrate, kjer se prodajajo samo
mlečni proizvodi (»zdravljak«).................... 100'—
1) za obrate, v katerih se prodajata samo kava in čaj (kavarnski in čajni obrti) . . .	100'—
4. Podjetja za prevoz potnikov in blaga:
a) omnibusi.......................................... 400'—
b) lijaka rji................................ 50'—
c) taksiji . .	 ................................. 200'—
č) z brodom in drugimi plovnimi objekti
za prevoz z brega na breg na neplovnih rekah	300’—
5. Nosači in druge osebe, ki so na javnih
ali nejavnih krajih osebno na službo ....	20*—
obrati in podjetja za izvrševanje teh poslov	400'—
6. Podjetja za tehtanje blaga:
v krajih do 50.000 prebivalcev ......	600'—
v krajih nad 50.000 prebivalcev .....	1.000‘—
7. Podjetja za čuvanje varnosti stanovanj
in lokalov................................................ 800'—
8. Trgovine s starimi predmeti:
v krajih do 10.000 prebivalcev ......	200’—
v krajih	nad	10.000	do	50.000 prebivalcev	.	400’—
v krajih	nad	50.000	do	100.000 prebivalcev	.	800'—
v krajih nad 100.000	prebivalcev.................... 1.200'—
9. Dimnikarski obrti in konjedernice:
v krajih do 5.000 prebivalcev............................. 100'—
v krajih nad 5.000 do 10.000 prebivalcev .	200'—
v krajih	nad	10.000	do	50.000 prebivalcev	.	400'—
v krajih	nad	50.000	do	100.000 prebivalcev	.	600*—
v krajih nad 100.000	prebivalcev.................... 1.000'—
10. Podjetja asa trebljenje greznic in kanalov in podjetja za pokončavanje podgan . . .
podjetja za pokončavanje mrčesa in temu Podobno ..........................................
11. Za opravljanje trgovinskega in rokodelskega obrta brez stalnega poslovališča (krošnjarji) kakor tudi za vsako podaljšanje te dovolitve.........................................
II.	Za dovolitev, ki jo daje b a n po zakonu o obrtih, se plačuje:
1. Za odobritev trgovinskega obrta z orožjem, strelivom in raznosili.......................
2. Za obrtno proizvajanje orožja, streliva in raznesil.......................................
3. Za zadružna javna skladišča od m:' Prostornine skladišča po..........................
4. Za proizvajanje električne, energije za javno rabo, kolikor ne gre za odstavek (4)
§ 60. zakona o obrtih.............................
5. Za proizvajanje strupov, zdravil in zdravilnih specialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor ni izključna pravica lekarn
6. Za trgovinski obrt z zdravili, zdravilnimi specialitetami, drogami in strupi na debelo ali na drobno se plačuje taksa iz tar. post. 115. taksne tarife.
7. Za postransko nadrobno prodajo stru-Pov in preparatov za hišno rabo in tehnične namene ...........................................
8. Za opravljanje bančnih in menjalskih Poslov kakor tudi listih poslov, ki jih opravljajo delniške družbe in družbe z omejeno zavezo:
v krajih do 10.000 prebivalcev....................
v krajih nad 10.000 do 50.000 prebivalcev v krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev . v krajih nad 100.000 prebivalcev..................
9. Za opravljanje obrta za prodajanje vrednostnih papirjev na obroke....................
10. Za opravljanje obrta za prodajo vrednostnih papirjev na obroke, odobrenega delniški družbi ali družbi z omejeno zavezo . .
11. Za opravljanje podjetja za prodajo Premičnih stvari po javni dražbi (licitacijski zavodi)...........................................
12. Za opravljanje podjetja za dajanje po-s°jil na ročno zastavo............................
13. Za opravljanje podjetja za dajanje informacij in posredništva za poravnavanje med dolžniki in upniki................................
14. Za opravljanje časopisne agencije .	.
15. Za opravljanje potniške agencije:
v forajih do 5.000 prebivalcev....................
krajih nad 5.000 do 10000 prebivalcev .	.
krajih nad 10.000 do 50.000 prebivalcev krajih nad 50.000 do 100.000 prebivalcev	.
v krajih nad 100.000 prebivalcev..................
16. Za pisarne za posredovanje kupoprodaj nepremičnin...................................
17. Za pisarne za zastopanje pred uprav-djnii oblastvi, izvzemši finančnnpravna zastopstva in carinska posredništva ......
din
100.-
200-
20 —
1.000’—
200’—
0’20
4.000’—
4.000’-
200 —
v
v
v
2.000’— 4.000’— (i.OOO'— 8.000'—
10.000*—
10.000 —
6.000’-
6.000’—
10.000’-
400’-
500’-
1.000’-
2.000’-
3.000’-
4.000’-
6.000’-
5.000’-
din
18. Za pisarne za ženitno posredovanje	.	10.000’—
19. Za privatne detektivske pisarne	.	.	2.000’—
20. Za privatne pisarne za posredovanje dela in služb:
v krajih do 10.000 prebivalcev.................... 400'—
v krajih	nad	10.000	do	50.000 prebivalcev	.	600'—
v krajih	nad	50.000	do	100.000 prebivalcev	.	800’—
v krajih nad 100.000 prebivalcev.................. 1.000’—
21. Za opravljanje pomorske agenture:
v krajih	do 10.000 prebivalcev................. 1.200'—
v krajih	nad	10.000	do	50.000 prebivalcev	.	1.600’—
v krajih	nad	50.000	do	100.000 prebivalcev	.	2.000'—
v krajih	nad 100.000 prebivalcev............... 4.000'—
Za opravljanje rečne agenture se plačuje polovica to takse.
22. Za opravljanje kinematografskega (bio-skopskega) obrta:
v krajih	do 50.000 prebivalcev........................ 400’—
v krajih	nad 50.000 prebivalcev . . . . .	1.000'—
23. Za opravljanje podjetja za redni prevoz potnikov in blagu:
a) z malimi železnicami za javni promet,
ki niso spojene z državno železnico ....	4.000’—
b) z motornimi vozili (avtobusi, tovornimi avtomobili)............................................ 2.000’—
c) s	tramvajem.................................. 2.000'—
24. Za javno klavnico........................... 2.000'—
III.	Za dovolitev, ki jo daje po zakonu o obrtih minister za trgovino in industrijo, minister za socialno politiko, minister za vojsko in mornarico oziroma minister za finance, se plačuje:
1. Za opravljanje podjetja za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili (avtobusi, tovornimi vozili)................................ 2.000’—
2. Za opravljanje bančnih in menjalskih poslov po delniški družbi ali družbi z omejeno zavezo kakor tudi za opravljanje zavarovalnih poslov, od glavnice družbe........................ 0'20%
3. Za industrijski (tvorniški) obrat, ki je po vrsti in storilnosti posebnega pomena za obrambo države [odstavek (4) § 60. zakona	din
o obrtih j.....................'............. 2.000’—
4. Za	izsclniško agencijo............ 10.000’—
5. Za	finrtnčnopravno zastopništvo	.	.	.	5.000’—
6. Za rarinsko posredništvo se plačuje taksa po tar. post. 225. taksne tarife v dvakratnem znesku.
7. Za obrat tvomice piva ...... 20.000’—
8. Za obrat tvornice špirita:
a) industrijske.......................... 20 000*—
b) kmetijske................................. 10.000’—
9. Za	obrat tvornice kvasa........... 10.090’—
10. Za	izdelovanje igralnih kart	in	domin	10.000’—
11. Za obrat tvornice za proizvajanje orožja, streliva in raznesil.............................. 10.000’—
12. Za tvorniško destilacijo rudninskih olj 4.000’—
13. Za proizvanjanje zdravil biološkega izvora ................................................. 10.000’—
14. Za proizvajanje zdravil biološkega izvora za živali........................................ 10.000’—
din
15. Za javna skladišča od m3 prostornine skladišča po ....  ....................................... 0'30
16. Za izdelavo filmov..............................2.009"—
Pripomba 1. Inozemski podaniki države, s katero nI
pogodbe o vzajemnosti za opravljanje obrtov, izvzemši ruske pribežnike, plačujejo za opravljanje obrtu trikratno lakso iz te tarifne postavke.
Pripomba 2. Za družbeništvo inozemskih delniških družb, zadrug in družb z omejeno zavezo z domačim podjetjem se plač,uje poleg takse iz tar. post. 10. točke 111. še din 10.000"—.<
S 23.
Tar. post. 94. taksne tarife se spreminja in se glasi:
»Tar. post. 94. — 1. Za prijavo	ustanovitve	pomožnega lokpla istega obrta v območju	iste	občine, kjer
je sedež glavnega obrata, ki se opravlja na osnovi pooblastitve:	din
a) poslovalnice in- pisarne.................. 40"—
b) prodajalnice in delavnice................ 100'—
2. Za prijavo ustanovitve pomožnega lokala istega obrta v območju istega občnega upravnega oblastva prve stopnje, ki se opravlja na osnovi pooblastitve:
a) poslovalnice in pisarne — polovica takse, določene za pooblastitev za opravljanje tistega obrta ali podjetja:
b) prodajalnice in delavnice, kakor za novo pooblastitev za opravljanje tistega obrta ali podjetja.
3. Za odobritev ustanovitve pomožnega lokala istega obrta v območju iste občine pri obrtih, ki se opravljajo na osnovi dovolitve (§ 60. zakona o obrtih):
a) poslovalnice	in	pisarne....................... 100'—
b) prodajalnice	in	delavnice..................... 200"—
4. Za ustanovitev	pomožnega lokala istega obrta v območju istega občnega upravnega oblastva prve stopnje pri obrtih, ki se opravljajo na osnovi dovolitve:
a) poslovalnice	in	pisarne....................... 200"—
b) prodajalnice in delavnice kakor za novo dovolitev za opravljanje tistega obrta.
5. Za prijavo premembe pomožnega lokala in premestitev obrata v območju iste
občine.................................................... 40"—
6. Za prijavo postavitve magazina, hrani-šča, založišča in skladišča:
a)	trgovinskih in rokodelskih obrtov . ■	40"—
b)	industrijskih podjetij .......	100"—
7. Za ustanovitev podružnice se plačuje taksa, določena za ustanovitev glavnega obrata v tem kraju.
8. Za odobritev postavitve ali premembe poslovodje:
a)	pri trgovinskih in rokodelskih obrtih	50"—
b)	pri industrijskih podjetjih.................... 200"—
§ 24.
V tar. post. 101. zakona o taksah se v pripombi 1. črta drugi odstavek.
V isti tarifni postavki se v pripombi 2. razveljavlja drugi stavek, ki se glasi: »Ce voznina ni znana, določi
minister za finance sporazumno z ministrom za promet tarifo, po kateri je to takso izračunati«, in se namesto tega postavlja nov stavek, ki se glasi:
>Če voznina ni znana, se vzame za osnovo izračunu le takse ustrezna tarifa državnih železnic ali državne rečne plovbe, kolikor ni minister za finance za take prevoze predpisal posebne tarife.«
V tar. post. 101. se v pripombi 5. odstavek pod b) spreminja in glasi:
b)	samoupravna telesa, privatne osebo in družbe za svoje pošiljke na lastnih železnicah, kadar so te pošiljke namenjene predelavi v delavnicah ali hrambi v lastnih skladiščih, če so te delavnice ali ta skladišča v okolišu liste proge;«.
.	§	25.
V tar. post. 236. zakona o taksah se v drugem stavku pripombe 2. namesto 5.000 dinarjev« postavlja: »po tar. post. 93., pod lil., točki 10.«.
§ 26.
K tar. posl. ,262. zakona o taksah se dodaje pripomba, ki se glasi:
»Pripomba. Ta taksa se plačuje, najsi se zahteva tehnični pregled zato, da se ugotovi zaslužek podjetnika ali dobavitelja- (za rale — začasne situacije), ali pa zahteva tehnični pregled izvršenega dela oziroma dobavljenega materiala samo kakovostpo.:
§ 27.
Navodila za izvrševanje le uredbe predpiše minister za finance s pravilnikom.
§ 28.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah ..
V Beogradu dne 22. decembra 1939.; M. s. št. 1665.
Predsednik ministrskega sveta IJragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Mučok s. r.
(Sledijo tudi ostali podpisi gg. ministrov.)
Razne občeveljavne odredbe.
24.
IV.	št. 681/4.
Naredba
upravnika policije v Ljubljani o začasni ureditvi pro-' daje bencina in nafte na območju uprave policije v Ljubljani.
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem glede na pomanjkanje tekočih goriv za območje uprave policije v Ljubljani do preklica naslednje omejitve v prodaji bencina in nafte;
§ 1.
Prodaja bencina in nafte potrošnikom je dovoljena le na podstavi izkaznic, ki jih izdaja uprava policije v Ljubljani.
§ 2.
Uprava policije izdaja začasne izkaznice za dobavo bencina ali nafte na pismeno prošnjo interesentov in po izkazani potrebi, upoštevajoč prvenstveno interesente, ki rabijo tekoča goriva za izvrševanje svoje obrti, če je ta obrt njihov edini in glavni zaslužek,
§ 3.
Prekupčevanje s tekočimi gorivi med potrošniki je prepovedano.
§ 4.
Proti odločbam uprave policije je dovoljena v roku 3 dni pritožba na kr. bansko upravo v Ljubljani.
§ 5.
Kršitve te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zakona ° notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din, °b neplačilu denarne kazni v odiejenent roku pa z zaporom 1 do 10 dni.
§ 6.
Naredba stopi v veljavo dne 15. januarja 1940. in velja do preklica.
Uprava policije v Ljubljani dne 12. januarja 1940.
Upravnik policije:
Dr. Hacin s. r.
■«»
25.
tV. št. 23/1—4.
Naredba
upravnika policije v Ljubljani o prometnih prepo-vedih, omejitvah in ureditvah na območju uprave policije v Ljubljani.
Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi Predpisujem v smislu § 3. naredbe bana dravske bano-v‘He o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih. o Uriru ter snagi za območja uprave policije v Ljubljani, Predstojništev mestne policije v Mariboru in Celju in testne občine v Ptuju z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1 (Sl. list št. 307/48 iz leta 1933.) s pristankom kr. banske uprave dravske banovine in po zaslišanju mestnega po-Slavarstva v Ljubljani, da veljajo na območju uprave Policije v Ljubljani do nadaljnjega sledeče prometne °n>eji'tve:
§ 1.
Sankanje, drsanje in smučanje je na javnih eeslah *n Mezah v tivolskem parku in po cesti na Rožnik mimo Etilne čad prepovedano.
Tivolski park je ozemlje, ki ga omejujejo:
Cesta na Rožnik, od železniškega prelaza do mestne ?eje, mestna meja proti severu do Vodnikove in Celov-ke ceste, po tej do železnice in železniška proga do esle na Rožnik.
§2.
Kršitve te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zak. o upravi z denarno kaznijo Iti — do 500 — din, ob
neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni.
§ 3.
Naredba stopi v veljavo dne 15. januarja 1940.
Ljubljana dne 12. januarja 1940.
Upravnik policije-: Dr. Hacin s. r.
Banove uredbe.
26.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. decembra 1939., I. št. 11.963/1, je bila postavljena Bezlaj-Štefančič Slava, sestra pomočnica IX. položajne skupine pri Zdravstvenem domu v Mariboru, za sestro pomočnico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. januarja 1940., I. št. 103/1, je bila Groznik Ida, upravno-pisarniška uradnica IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovihe v Ljubljani, premeščena po potrebi službe k sre-skemu načelstvu v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. decembra 1939., I. št. 12.140/1. je bila postavljena Jazbinšek Pavla, sestra pomočnica
IX. položajne skupine pri Zdravstvenem domu v Rogatcu, za sestro pomočnico VIII. položajno skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 2. decembra 1939., I. št. 11.488/2, je bil postavljen Zorzut Vladimir, arhivski uradnik
X. položajne skupine v državnem zdravilišču v Topol-ščici, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1940., 1. št. 12.338 1-39, je bila Domiter Berta, zvaničnica pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, premeščena na lastno prošnjo k sreskemn načelstvu v Marihor-levi breg.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. decembra 1939., 1. št. 12.234/2, je bil H e r g a Alojzij, policijski nadstražnik-zvaničnik I. a skupine pri predslojništvu mestne policije v Mariboru, premeščen na lastno prošnjo k upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. decembra 1939., I. št. 12.348/2, je bil Možek Anton, policijski stražnik III. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, premeščen na lastno prošnjo k upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. decembra 1939., I. št. 10.613/2, je bi' na podstavi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Ro-
gel j Gregor, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik
I.	položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. decembra 1939., 1. št. 12.029/1, je bil postavljen Smerdu Josip, zvaničnik II. položajne skupine z drugim periodnim poviškom pri državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za zvanič-mka I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. decembra 1939., I. št. 12.008/1, je bil postavljen Velušček Ciril, zvaničnik II. položajne skupine z drugim periodnim poviškom pri Zdravstvenem domu v Celju, za zvaničnika I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. decembra 1939., I. št. 12.000/1, je bil na podstavi § 104/16 zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Virant A. Alojzij, policijski stražnik pripravnik III. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. decembra 1939.. L št. 10.633 3, je bila na podstavi § 104/3 zakona o uradnikih upokojena Kot nik Marija, služiteljica L položajne skupine pri drž. zdravilišču v Topolščici.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. decembra 1939., L št. 7771/6, je bil na podstavi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen T r a -tenšek Anton, državni cestar služitelj L položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. novembra 1939., L št. 10.778/1, je bila postavljena Cibic Dora, banovinska uradniška pripravnica za IX. pol. skupino pri banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu, za banovinsko upravno uradnico IX. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1940., I. št. 273/1, je bil premeščen po potrebi službe Czurda Hugo n, banovinski knjigovodja Vlil. položajne skupine, od uprave banovinske kmetijske šole v St. Juriju ob j. žel. k sre-skemu načelstvu v Logatec.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. decembra 1939., I. št. 11.763,1, je postavljen Dolenc Milan, banovinski uradniški pripravnik-veterinar s sedežem v Bohinjski Bistrici, za banovinskega veterinarskega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. decembra 1939., I. št. 11.766/1, je postavljen Geršak Ivan, banovinski uradniški pri-pravnik-podgozdar pri sreskem načelstvu v Kranju s sedežem v Radovljici, za banovinskega podgozdarja III. raz.
X.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. decembra 1939., L št. 11.789 1, je bil p re-meščen po potrebi službe, inž. Golob Franjo, banovinski kmetijski višji pristav, od banovinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, h kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljano.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1940., 1. št. 274/1, je bil pre-
meščen po potrebi službe Gračner Viktor, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine, od sreskega načelstva v Logatcu k ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v St. Jurij ob južni železnici.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 2. januarja 1940., I. št. 12.340 1, je bil postavljen inž. arh. Gregorič Miroslav za banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. novembra 1939., L št. 10.522,1, je postavljena Jan Marija, banovinska gospodinjska učiteljica-dnevničarka, za banovinsko gospodinjsko učite-ljico-uradniško pripravnico za X. skupino pri kmetijsko gospodinjskih tečajih v dravski banovini.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. decembra 1939., L št. 4362/3, je bila postavljena K i s o v a r V i 1 m a za banovinskega uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri banovinskem dečjem domu v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. decembra 1939., I. št. 11.965/1, je postavljen inž. Kotlovšek Franjo, banovinski profesor V. položajne skupine pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za banovinskega profesorja v IV/2 položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22 decembra 1939., I. št. 12.060 1, je postavljen Kramer 7. m a g o m i r, banov, upravno-pisarniški uradnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX, položajni skupini pri finančnem oddelku kraljevske banske uprave.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. novembra 1939., L št. 1' 413 1, je bila postavljena Lavrenčič Roža, banov, uradniška pripravnica za X. položajno skupino pri banovinski hiralnici v Ptuju, za banovinsko uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1940., I, št. 275 1, je bil prem e -š č e n po potrebi službe inž. Maček Stanko, banovinski tehnični višji pristav, od tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, k tehničnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 2. decembra 1939., T. št. 4400 2, je bila postavljena M i s j a k M a r i j a za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. decembra 1939., L št. 11.384/1, je postavljen Pavlič.Jo že, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, za banovinskega vi*jesa računskega inšpektorja v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. decembra 1939., I. št. 10.894/1, je bil p O' stavljen dr. Pavločič Franc, zdravnik iz Ljubljane, za zdravnika združene zdravstvene občine Žužemberk v lastnosti banovinskega uradnika Vil. položajne skupine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne ‘25. novembra 10119., I. št. 280/1, je postavljena Peternelj Marija, banovinska gospodinj-ska učiteljica-honorarna uslužbenka za banovinsko gospodinjsko učiteljico-uradniško pripravnico za X. skupino pri kmetijsko-gospodinjskih tečajih v dravski banovini.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. novembra 19119., I. št. 7917/2, je bila postavljena Poženel Mihaela, banovinska strokovna učiteljica-uradniška pripravnica na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, za banovinsko strokovno učiteljico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. januarja 1940., 1. št. 12.629/1-89, je bila Premeščena na lastno prošnjo Pregelj Anka, banovinska arhivska uradnica X. pol. skupine, od banovinske kmetijske šole v Št. Juriju ob j. žel. k sreskemu načelstvu v Šmarje pri Jelšah.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. decembra 1989., I. št. 12.116/1, se ponovno sprejema v banovinsko službo in postavlja dr. Se vse k Maks, honorarni zdravnik združene zdravstvene občine v št. liju v Slovenskih goricah, za banovinskega uradniškega pripravnika Vlil. položajne skupine-zdravnika na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. novembra 1939., J. št. 11.759/1, je bil Postavljen dr. šeber Dušan, zdravnik združene zdravstvene občine Ribnica na Pohorju, na dosedanjem službenem mestu v Vil. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. novembra 1939., 1. št. 11.484/1, je bil postavljen Štiglic Franc, banovinski zdravstveni pomočnik X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Kranju, za banovinskega zdravstvenega pomoG-nika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem ‘nestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. decembra 1939., I. št. 3751 2, je bila postavljena Frank Kristina, banovinska zvanič-niea II. pol. skupine pri kraljevski banski upravi drav-ske banovine v Ljubljani, za banovinskega uradniškega Pripravnika za X. položajno skupino pri banovinskem 'nstitutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v ljubljeni.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske hano-'ine z dne 5. januarja 1940., I. št. 277/1-40, je bila P u n -8-8 rt n ik Terezija, banovinska zvaničnica pri vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, premeščeno po Potrebi službe k ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v St. Jurij ob juž. žel.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 220 /. dne 27. septembra 1939.
, Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septem-ra 1939., 111. št. 28.618, so bili odlikovani na Pr°dlog ministra za notranje posle: z redom sv. Save • stopnje: Novak Marko, zasebni uradnik in
član banskega sveta v Šoštanju; Jaš Jakob, posestnik v Mislinja, T o v J a k Ivan, predsednik občine Št. lij pod Turjakom; Šeli h Jane z, predsednik občine Slov. Konjice; Skrbinšek Franjo, predsednik občine Prihova; Hrust el j Franc, posestnik v Vitanju; Počival š ek Jože, posestnik v Imenem; Lorber Vinko, trgovec v Sv. Roku ob Sotli; Mlakar Ivan, posestnik v Št. Vidu pri Grobelnem; L e -sar Jože, notar v Brežicah; Lapuh Jože, predsednik občine Artiče; Planinc Miha, posestnik v Vidmu; S t r m e c k i Rudolf, veletrgovec in član banskega sveta v Celju; Rančigaj Anton, posestnik na Gomilskem; Jerič Ivan, predsednik občine Remšnik; K u m p r e j Miha, posestnik pri Sv. Danijelu; R e m š e F o r t u n a t, ravnatelj tvornice v Mozirju; Veršnik Janez, predsednik občine Nova Štifta; Križnik Filip, član banskega sveta v Trbovljah; Deželak Ivan, član banskega sveta v Laškem; Lapornik Vinko, posestnik v Gori, srez laški; Deželak Matevž, posestnik v Rimskih Toplicah; Orožen Martin, posestnik v Dolu pri Hrastniku; Glavač Martin, predsednik občine Beltinci; Žižek Ivan, predsednik občine Bogojina; Horvat Ivan, predsednik občine Crensovci; Tr a j b a r Ludvik, posestnik v Dobrovniku; Slavič Franc, član banskega sveta v Ljutomeru; Hrastelj Joža, posestnik in trgovec v Gornji Radgoni; J pl en c Ivan, predsednik občine v Vel. Laščah; Prijatelj Peter, posestnik v Sodražici; Bartol Franc, posestnik v Loškem poloku; Sleme Franc, posestnik v Cerkljah pri Kranju; Gostiša Vinko, župnik v Jezerskem; dr. Megušar Anton, odvetnik v Kranju; Češenj Karel, predsednik občine Kranj; Černivec Franc, posestnik v Naklem; Zabret Joško, industrialec v Britofu pri Kranju; Majeršič Ivan, predsednik občine Tržič; Maček Jakob, industrialec v Dol. Logatcu; Oblak Gabrijel, predsednik občine Dol. Logatec; Kranjc Jakob, predsednik občine Begunje pri Cerknici; Hren Anton, župnik v Blokah; Rudolf Jože, predsednik občine Bloke; Otoničar Janez, predsednik občine Cerknica, srez logaški; Mihevc Leopold, prevoznik na Rakeku: Modic Andrej, predsednik občine Rakek; Tre-v e n J a n e z, predsednik občine Rovte; Udovič .Toši p, trnovski potnik v Ložu; P r e s e t n i k F r a n d, župnik v Starem trgu pri Rakeku; Seljak Ivan, predsednik občine Žiri; Košir Franc, predsednik občine Črni vrli nad Polhovim Gradcem; Megušar Matija, predsednik občine Selca; d r. H u b a d Ivan, zdravnik v Škofji Loki; Tavčar Matija, župnik v Poljanah; Žumer Niko, predsednik občine Železniki; T a v č a r F 1 o r i j a n , mlinar v Železnikih; Debeljak Franc, industrialec v Škofji Loki; Vrečar Janez, predsednik občine Domžale; Blaž Miha, trgovec v Vrhoolju; Belici ja n Boštjan, zidarski mojster v Komendi; Kersnik Anton, posestnik na Brdu pri Lukovici; Sušnik Janko, župnik v Mengšu; I n t i h a r A n t o n , šolski upravitelj v Trzinu; Resman Janko, trgovec v Radovljici; Mar kož Jože, predsednik občine Jesenice; Mlakar Jožo, predsednik občine Bohinjska Srednja vas; Hrovat F r a n c, trgovec v Cerkljah ob Krki; Golob F rane, dekan v Kostanjevici; Bajec Ivan, posestnik v Krškem; Štrukelj Alojzij, župnik v Leskovcu pri Krškem; Majcen Aleksander, predsednik občine Mokronog; Rozman Josip, predsed-
nik občine Radeče pri Zidanem mostu; Pregelj Franc, občinski tajnik občine Leskovec; Fister Franc, šolski upravitelj v Sv. Križu pri Kostanjevici; Škoda Ignacij, župnik v Škocijanu; Vide Franc, predsednik občine Št. Jernej pri Krškem; F la j nik Peter, župnik v Št. Rupertu; Gospoda rič Ferdo, zasebni uradnik v Št. Rupertu; Grebenc Leopold, predsednik občine Trebelno; Zorko Franc, župnik pri Sv. Duhu; Češ no var Slavko, uradnik OUZD v Ljubljani; dr. Blatnik Franc, ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik pri Ljubljani; Bahovec Josip, predsednik Mestne hranilnice v Ljubljani; Slapšak Julij, član mestnega sveta v Ljubljani; Cimperman Viktor, železniški uradnik v Ljubljani; Sitar Lojze, trgovski pomočnik v Ljubljani; Zupan Miroslav, stavbenik v Ljubljani; Klemenc Pavel, predsednik občine Črnomelj; Pezdirc Peter, predsednik občine Gradac; Kreme-sec Jožef, čevljarski mojster v Metliki; M ih or Peter, predsednik občine Stari trg ob Kolpi; E r k 1 a -vec Rajne r, župnik v Semiču; Grdu n Jože, posestnik v Grduni pri Vinici; Kobe Peter, posestnik v Sinjem vrhu; Nemanič Leopold, posestnik v Bereči vasi; Vidrih Štefan, predsednik občine Ajdovec; Marinč M a r t i n , šolski upravitelj v Brusnicah; Opara Ivan, predsednik občine Mirna peč; dr. Polenšek Marijan,, predsednik občine Novo mesto; Pelko Franc, krojač v Novem mestu; Perko Ivan, župnik v Šmarjeti; Strojin Ivan, predsednik občine Dolenjske Toplice; Gale Josip, predsednik občine Trebeljevo; Š t r u b e 1 j Franc, predsednik občine Višnja gora; Prosenc Anton, predsednik občine Zagorje ob Savi; Javornik Josip, predsednik občine Krka; Rus Ignacij, predsednik občine Šmartno pri Litiji; Hren Ignacij, predsednik občine Vrhnika; Ambrožič Alojzij, posestnik in trgovec v Gaberju; T e 1 b a n R u d o 1 f, predsednik občine Borovnica; Keber Ivan, predsednik občine Polje; Mrzelj Mirko, predsednik občine lg pri Ljubljani; Sterle Franc, nadgozdar veleposestva Snežnik v Igi vasi; Mo rde j Franjo, uradnik državnih železnic v Mariboru; Štefancioza Tone, šolski upravitelj v Donaški gori; Ravter Milko, učitelj v Mariboru; dr. Debeljak Tine, profesor v Ljubljani; Cvirn Franjo, podpolkovnik v pokoju v Mariboru; Borko Božidar, novinar v Ljubljani; Kocmut Drago, ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru; K o s e r T u g o m i r , zasebni uradnik v Mariboru; Vavpotič Edo. podpolkovnik v pokoju v Košakih pri Mariboru; Zaklan Milan, kapetan-pilot v pokoju v Mariboru; z zlato kolajno za vestno službovanje; Flis Valentin, upravnopisar-uiški uradnik kraljevske banske uprave dravske banovine; Pišlar Luka, služitelj pri kraljevski banski upravi dravske banovine; Erbežnik Josip, služitelj pri kraljevski banski upravi dravske banovine; Li-puš Lavoslav, policijski uradnik iz Maribora; Petrovčič Tomo, zvaničnik okrožnega sodišča v Mariboru; Ravšl Anton, veroučitelj in kaplan v Št. liju v Slov. goricah; F e 1 d i n Mirko, trgovec v Mariboru-Gnilšek Franjo, trgovec in mestni svetnik v Mariboru; Šmon Anton, občinski uradnik v Mariboru; Žohar Draga, gostilničarka v Teznem pri Mariboru;
s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Klemenčič Vinko, trgovec v Mariboru; Kor že Vinko, gostilničar v Cirkovcih; Safran Ivan, krojaški mojster v Mariboru; W a g n e r Janko, mestni računski svetnik v Celju; V i z o v i š e k Franc, občinski uradnik v pokoju v Novi vasi; Kuder Franja, gostilničarka v Mariboru; Sluga Ivan, trgovec in mestni svetnik v Mariboru; Čelofiga Miroslav, posestnik v Gornji Gorici; Ca p la Karel, lastnik avto-taksija v Mariboru; Cešner Anton, posestnik v Skednju; Črnko Just Feliks, ekonomist na Jareninskem vrhu; Gojkovič Anton, krojač in posestnik v Starešincih; Horvat Franc, mizar v Košakih; Horvat Simon, uradnik Mestnih podjetij v Mariboru; K r a m b e r g e r Ant o n , občinski uradnik v Mariboru; Senčar Alojzij, železniški uradnik v pokoju v Mariboru; S c h i 1 d e n f e 1 d Alojz, narednik vodnik v pokoju v Mariboru; Amon Josip, carinski višji kontrolor v Mariboru; Š t e r m a n Alojz, policijski stražnik v Mariboru; A mali e t ti Julij, sodni uradnik v Mariboru; Zor jan Matija, sodni uradnik v Mariboru; Lajnšic Albin, železniški uradnik v Studencih pri Mariboru; Rak Ivan, kolar v delavnici državnih železnic v Mariboru; Lorgar Blaž, strojevodja državnih železnic v Mariboru; Gajšek Miha, ključavničar v delavnici državnih železnic v Mariboru; Frelih Joško, slikar v delavnici državnih železnic v Mariboru; Brili Josip, selski pismonoša v Rajhenburgu; Ogrinc Franc, uslužbenec, finančne kontrole v Zagorju; Šarec Janez, narednik vodnik I razreda v Mariboru, in Svetek Ludvik, delavec v Studencih pri Mariboru.
Številka 222 z dne 29. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939., št. 40.635, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe: z redom Jugoslovanske krone V stopnje:	Češenj Karel, predsednik občine Kranj;
Hartner Ferdinand, predsednik občine Murska Sobota; Selili Ivan, predsednik občine Slov. Konjice; Slavič Franc, predsednik občine Ljutomer; Martinčič Franc, ključavničar v Ljubljani; Golo g r a n c Konrad, stavbenik in mestni svetnik v Celju; Kavka Karel, tesarski mojster in svetnik zbornice TOI v Ljubljani; Vid Franc, predsednik občine Št. Jernej; Marinčič Anton, predsednik občine Škocijan; Likar Jože, predsednik občine Kostanjevica na Krki; L a z a r i n i Henrik, predsednik občine Krško; dr. Murgelj Julij, primarij' občinske bolnišnice v Krškem; Cerkovnik Franc, župnik v Št. Jerneju; dr. J e r.e b Peter, notar v Radečah; Skoda Ignacij, župnik v Škocijanu; Dolenc Janko, župnik v Trebelnem; SladičJanez, župnik v Mokronogu; Lovšin Anton, župnik v Radečah; Golob Franc, dekan v Kostanjevici na Krki; Zupanc Andrej, župnik v Sv. Križu pri Kostanjevici; Flajnik. Peter, župnik v Št. Rupertu.
Izdaja kraljevska hanska uprava dravske banovine; nien predstavnik in urednik: Pohar Robert v l.iuhljanL Tlaka In zalaga tiskarna Merkur d, d, » Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikatek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 5. kosu XI. letnika z dne 17. januarja 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	štev. 9557/3.	133—3—1
Razpis
H.	ustne licitacije za nabavo premoga.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi el. 94. zakona o državnem računovodstvu
II.	javno ustno licitacijo za nabavo 130 ton premoga kosovca z najmanj 4500 kalorijami in 120 ton premdga grahovca z najmanj 4200 kalorijami.
Licitacija bo v skrajšanem roku dne
29.	januarja 1940, ob 11. uri v sobi št. 21, v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5 % oziroma 10 % od vsote ponudene dobave je položiti Pri banovinski blagajni, Blei%veisova cesta 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije nied 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o draži-teljski sposobnosti, potrdilo o plačilu vseli zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave na Bleiweisovi cesti 10, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
V Ljubljani dne 12. januarja 1940.
*
V. No. 253/7—1940.	123—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 113*760 ‘lo km 114-490, skozi Slov. Bistrico,
H. javno pismeno ponudbeno licitacijo "a dan 31. januarja 1940. ob 11. uri dop. v prostorih ods. za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5, soba št. 19. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov hied uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. °dd. v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enot-
I,0 cene odobrenega proračuna, ki znaša <3 in 1.133.927 70.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz j^zglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terenske tehnične sekcije v Celju.
banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. januarja 1940.
K V-No. 346/258.	87	3—3
Razglas o licitaciji.
. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za obrt-b'ška dela pri ^rudnji vseučiliške knjiž-Ull‘e v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. januarja 1940. ob enajstih v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočk; se dobe proti plačilu takse po tarif, post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za dodatna tesarska dela din 81.763*59
2. za ključavničarska dela „ 208.968'—
3. za pečarska dela . . . „ 73.615*80
4. za parketarska dela . . „ 274.823*75 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 5. januarja 1940.
*
V.	No. 121/120.	40-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na liuhljanski Savi v odseku Tacen—Sv. Jakob prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. januarja 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 banske palače, Blejvvei-sova št. 10. dvorišče, levo. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehn. razdelku. Vrazov trg 4.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 955 574'— (devet sto petdeset pet tisoč pet sto sedemdeset štiri dinarje). Kavcijo v znesku din 96.000'— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije do 10. ure dopoldne Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom 300 din in banovinskim 150 din.
Nadrobnosti raznisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. januarja 1940.
*
V-No. 116/1—1940.	59 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska hunska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi, fasonskih kosov in armatur za II. del 1. etape vodovoda za Itibnico
L javno pismeno ponudbeno licitacijo nu dan 29. januarja 1940. ob enajstih
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljub ljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto
odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 500.099'—.
Kavcijo din 51.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvrševanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. januarja 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 70/39—5.	150
Amortizacija.
Na prošnjo Per Marjete v Weizels-dorlu pri Celovcu se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, ida uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Radovljici št. 20.251 z vlogo din 760'— noe Per Marjeta.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV,,
dne 24. novembra 1939.
III P 22/40-6.	141
Oklic.
Tožeča stranka dr. Druškovič Andrej, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženrstranki Klarvilu Petru, Dubrov-nik-Pile, radi dinarjev 889*— k opr. št. III P 22/40 tožbo.
I.	narok se je določil na 14. februarja 1940. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 50, razpravna dvorana.
Tožencu se postavlja za skrbnika g. dr. Krivic Rudolf, odv. v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1940.
P 8/40.	14	d
Oklic.
Tožeča stranka Čop Pavel, trgovec ra Lešah, zastopan po dr. Schreinerju Hinku, odvetniku na Prevaljah, je vložila proti toženi stranki Gregorcu Pavlu, rudarju, sedaj v Nemčiji, radi dinarjev 121‘2'50 s prip. k opr. št. P 8/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 23. februarja 1940. o poli devetih
pred tem sodiščem v sobi št. 3, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja g. Ulbing Frane, upok. mest. taj. na Prevaljah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. II., dne 11. januarja 1940.
•J*
I 177/39-15.	131
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišča v sobi št. 9 dražba nepremičnin: hiša št. 52 z gospodarskim poslopjem in zemljiškimi parcelami zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 80, 393.
Cenilna vrednost: din 57.662'—.
Vrednost pritekline: din 4.112’—.
Najmanjši ponudek: din 38.442’—..
Varščina: din 5.766’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri di-až benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 28. novembra 1939-
I 646/39-10.	129
Dražbeni oklic.
Dne 16. februarja 1910. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Radenci vi. št. 47, 93, 94, 79.
Cenilna vrednost: din 47.739’57.
Vrednost pritekline: din 4.960'—.
Najmanjši ponudek: din 31.826*38.
Varščina: din 4.773’95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja,
i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju dne 29. decembra 1939.
•g.
1 44/39-16.	137
Dražbeni oklic.
Dne 19. februarja 1940. ob devetih bo pri podpiranem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vi. št. 503 B 15/a yt pare. št. 518-pašnik, vi. št. 1161 B 2/a yt pare. št 547 pašnik, obe parceli v naravi združeni ter sta sedaj travnik.
Cenilna vrednost: din 5000’—.
Najmanjši ponudek: din 3333 —. >
Varščina: din 500’—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	t
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II, dne 23. decembra 1939.
H*
Vb I 2389/39.	140
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Karlovško predmestje vi. št. 1404.
Cenilna vrednost: din 143.486'42.
Najmanjši ponudek: din 95.657’61.
Varščina: din 14.348'64.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb,
dne 29. decembra 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
30.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. decembra 1939.
Besedilo: Cerovič-Ajhštet, jugoslovanska cksportna knjigarna, družba z o. z.
Obratni predmet: Nakup in prodaja knjig vseh vrst. novih in antikvaričnih. trgovina s starimi tiskovinami, grafičnimi deli in vsemi proizvodi grafične umetnosti.
Založba in tiskanje knjig in časopisov ter drugih grafičnih izdelkov.
Uvoz in izvoz vseh izdelkov, ki so združeni z namenom družbe.
Nakup in prodaja podjetij, ki so istovrstna, ali ki zasledujejo slične cilje, zlasti nadaljevanje protokolirane tvrdke A. B. Cerovič-Ajhštet v Beogradu.
Ustanovitev podružnic v tu- in inozemstvu, prevzem zastopstev sličnih podjetij.
Udeležbe in sodelovanje pri podjetjih v tu- in inozemstvu, ki zasledujejo slične cilje, kakor tudi pri družbah, ustanovah in združbah, ki pridejo v poštev kot odjemalci grafičnih proizvodov.
Družbena pogodba z dne 15. decembra 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 200.000 din.
Na to vplačani znesek v gotovini:
50.000	din.
Poslovodje: Rant Silviia, trgovka v Ljubljani, Gregorčičeva 17 b, Riedmann Rihard, trgovec v Ljubljani, Gregorčičeva 17 b.
Družbo zastopa in zanjo podpisuje vsak poslovodja samostojno na ta način,
da pristavi poslovodja svoj podpis pod od kogar koli napisano, natiskano ali ? -pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1939.
Fi 63/39 - Rg C V 274/1.
*
31.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. decembra 1939. Besedilo: Ign. Vok & Co.
Obratni predmet: Obratovanje monr tažne delavnice.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. januarja 1940.
Družbeniki: Vok Ignacij, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 7, Korbar Ivan, mehanik v Ljubljani, Resljeva cesta 26.	.	V	'.
Tvrdko zastopata in zanjo podpisujeta oba družbenika skupno na ta način, da pod zapisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. decembra 1939.
Fi 62/39 - Rg A VII 254/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
32.
Sedež: Boštanj ob Savi.
Dan vpisa: 29. decembra 1939.
Besedilo: Žaga in elektrarna na Mirni, družba z o. z. s sedežem v Boštanju ob Savi.
a) Besedilo firme se glasi odslej: Žaga, družba z o. z. s sedežem v Boštanju.
b) Obratni predmet je odslej: 1. obratovati z žago, 2. kupovati in prodajati les in lesne proizvode, 3. kupovati gozdove in gozdna zemljišča radi njihove eksploatacije, 4. nakupovati in prodajati premičnine in nepremičnine v zvezi z izvrševanjem gorenjih poslov.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu.
odd. II., dne 29. decembra 1939.
Reg C 11 9/2.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. decembra 1939.
Besedilo: Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružniea v Ljubljani.
Na redni skupščini družbe dne 16. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila.
Te spremembe je odobrila kr. banska uprava v Ljubljani z odločbo z dne
19.	oktobra 1939., Vlil. št. 6492/1.
Obratni predmet: Tovarniško izdelovanje kemičnih produktov vsake vrste in sorodnih artiklov v tu- in inozemstvu, bodisi v lastnih ali v zakup vzetih tovarnah ali izdelovalnicah, ki so na drug način dane na razpolago družbi, udeležba na takih podjetjih, trgovanje s prej navedenimi produkti in obratovanje vseh pomožnih, podjetje pospešujočih poslov.
Osnovna glavnica znaša 2,100.000-— RM in je razdeljena na 35.000 delnic po RM 60-—, glasečih se na imetnika.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta po dva člana načelstva ali pa en član načelstva skupno z enim prokuristom.
Izbrišejo se člani upravnega sveta: Dr. Miinch Herman, Adam Henrik, Cohn Julij, dr. Ravnihar Vladimir, dr. ing. Kohl Julij, dr. Steinfeld Ludvik ter prokurist dr. Engel Feliks.
Vpišeta pa se člana načelstva:
Dr. Steinfeld Ludvig, direktor, Berlin, Charlottenburg, Soldauer Allee 11, Kriiger Rudolf, direktor, Berlin, W. Martin-Lutherstrasse 16, ter namestnik Člana načelstva:
Dr. Engel Feliks, Dunaj XVIII., Weit-lofgasse 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. decembra 1939.
Družb. II 100/105
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. novembra 1939. Besedilo: C. I. Hamann, perilo in modno blago.
Zaradi smrti se izbriše sedanji lastnik Hamann Leo, vpiše pa nova lastnica Hamann Edita, roj. Gerstner, trgovka v Ljubljani, Mestni trg 8.
Izbriše se prokuristinja Hamann Edita. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. novembra 1939.
Rg A I 203/11.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. decembra 1939.
Besedilo: K. Pečenko.
Obratni predmet: Trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami.
Izbriše se zbog smrti dosedanji lastnik Pečenko Karl, vpišeta pa se kot Jova lastnika Pečenko Herman in Pečenko Karl, oba trgovca v Ljubljani, Petra cesta št. 41, zaradi česar je bastala javna trgovska družba od 27. no-vembra 1939.
Vpiše se prokuristinja Pečenko Han-*®i rojena Štrcin.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta °t>a družbenika in prokuristinja vsak samostojno na ta način, da eden izmed ®iih zapiše besedilo firme, prokuristi-Bia s pristavkom, ki označuje prokuro.
Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. decembra 1939.
Rg A III 127/2
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 18. decembra 1939. Besedilo: Fr. Stupica.
.Obratni predmet: Trgovina z železnino.
^Brokura se je podelila Kozamerniku iklorju, knjigovodji v Ljubljani, '"'•iižno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. decembra 1939.
Posam I 321/6
37.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 4. januarja 1949.
Besedilo: Natodna banka kraljevine Jugoslavije, filiala v Mariboru.
Izbriše se dosedanji zastopnik Merctal Obren, višji uradnik podružnice, vpiše pa zastopnik Smerdu Maks, višji uradnik podružnice, ki je upravičen sopod-pisovati firmo podružnice, in sicer tako, da podpisuje kolektivno z upravnikom podružnice Žakom Dragotinom, a v njegovi odsotnosti s pomočnikom upravnika Rvbarem Milošem.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 4. januarja 1940.
Rg B II 29/13.
*
38.
Sedež: Maribor, Klavniška ulica.
Dan vpisa: 30. decembra 1939.
Besedilo: Prodajno društvo proizvodov tvorniee Zlatorog, družba z omejeno zavezo.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo po sklepu občnega zbora z dne 30. decembra 1939.
Likvidacijska firma:
Prodajno društvo proizvodov tvorniee Zlatorog, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidator je dosedanji poslovodja inž. Dračar Oskar.
Likvidator zastopa likvidacijsko tvrdko in podpisuje njeno firmo tako, da pristavi poid od kogar koli napisano, s štampiljko odtisnjeno ali tiskano besedilo firme z dostavkom »v likvidaciji< svoje ime.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 30. decembra 1939.
C II 71/16
*
39.
Sedež: Maribor, Gosposvetska ul. 17.
Dan vpisa: 4. januarja 1940.
Besedilo: Ivan Živic sin in drug, gradbeno podjetje, družba z o. z. v Mariboru.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme:
Ivan Živic sin in drug, gradbeno podjetje, družba z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaciji.
Likvidator: Živic Ivan starejši, stavbenik v Mariboru, Smetanova 33.
Likvidator zastopa likvidacijsko tvrdko in podpisuje njeno firmo samostojno. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 4. januarja 1940.
Rg C II 82/18.
*
40.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 4. januarja 1940.
Besedilo: F. C. Schwab.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
I.	Besedilo firme se glasi odslej:
»F. C. Schwab, imetnik Schwab Ha--ald v Ptuju.«
Imetnik firme podpisuje za firmo tako, da podpiše pod besedilom firme svoje rodbinsko in rojstno ime.
II. Izbriše se prokura, podeljena Schwab Magdaleni, rojeni Popovič.
III. Prokura je podeljena Schrcll Juriju, knjigovodji v Ptuju, ki podpisuj' za firmo tako, da podpiše svoje ime in priimek pod besedilom tvrdke s pristavkom prokure (p. p.).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 4. januarja 1940.
Pos I 2/13.
*
41.
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 4. januarja 1940.
Besedilo: Tvornica za dušik d. d. Ruše.
I. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Jovanovič Svetislav, Krejči Anton, dr. Žitko Stanislav in Stransky Feliks.
II. Vpišejo se člani upravnega sveta: dr. Gatineau Heinrich, direktor A. G.
Dynamit Nobel, Bratislava,
Tomljenovič J. Dragan, direktor, Beograd, Kraljev trg 5,
Šarabon Andrej, veletrgovec v Ljubljani,
Praprotnik Avgust, predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani, dr. Bijtefisch Heinrich, direktor t . Ammoniak Werke, Merseburg, G. m. b. H.,
dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani.
III. Prokura je podeljena Krejčiju Antonu, tvorniškemu direktorju v Rušah. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
odd. IV., dne 4. januarja 1940.
Rg B II 15/18.
*
42.
Sedež: Škof ja Loka —kolodvor (Trata).
Dan vpisa: 27. decembra 1939. Besedilo: škofjeloška predilnica dru. -ba z o. z.
Izbriše se poslovodja Sire Franjo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljair, odd. III., dne 23. decembra 1939.
Rg C V 138/7.
*
43.
Sedež: Tacen.
Dan vpisa: 18. decembra 1939. Besedilo: »Seta« Ivan Seunig.
Obratni predmet: Tovarna lesenih žebljev.
Prokura se je podelila Korniku Romanu, zas. uradniku na Brodu št. 6. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.
dne 16. decembra 1939.
Rg A IV 82/5
*
44.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 27. novembra 1939. Besedilo: »Trio«, trž‘ška industrija obutve, družba z o. z. v Tržiču.
Kolektivna prokura se je podelila Opermanu Dragotinu, družbinemu nameščencu v Tržiču.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. novembra 1939.
Rg C V 267/2.
Izbrisale so se nastopne firme:
45.
Sedež: Brežice.
Dan izbrisa: 12. decembra 19B9.
Besedilo: »Globus« trgovska družba t omejeno zavezo.
Obratni predmet: Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov, zlasti žita, moke, vina, lesa, železa, kolonialnega in špecerijskega blaga, izdelovanje in predelovanje, nakup, prodaja in zamena za drugo blago vsake vrste, import in eksporl vseh vrst blaga, pridobitev nepremičnin, služečih tem namenom, postavitev in vzdrževanje skladišč za navedeno blago.
Zaradi izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1939.
C I 42/41
*
4«.
Sedež: Dobovec.
Dan izbrisa: 12. decembra 1939.
Besedilo: Lorber Vinko, trgovec mešanega blaga v Dobovcu št. 29.
Obratni predmet: Nakup in prodaja mešanega blaga.
Zaradi opustitve obrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1.939.
Rg A III 90/6
*
47.
Sedež: Kočevje.
Dan izbrisa: 29. decembra 1939.
Besedilo: Avtotaxi, družba z o. z. v Kočevju v likvidaciji.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. decembra 1939.
Reg C I 74/6.
*
48.
Sedež: Ljubljana.
Ker so prenehale obratovati, so bile dne 4. januarja 1940. izbrisane naslednje firme:
a) I. Andlovič, trgovina z vrvarskimi izdelki, Ljubljana (Rg A VII 103),
b) Aleksander Wisiak, komisijska trgovina in trgovska agentura, Ljubljana (Rg A V 152),
c) I. Maček, konfekcijska in manufak-turna trgovina v Ljubljani (Rg A I 194).
č) Adolf Lorant, trgovina z deželnimi pridelki, agenturnimi in komisijskimi posli v Ljubljani (Rg A II 14),
d) M. Soklič, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani (Rg A II 30),
e) Ante Grom, carinsko posredništvo v Ljubljani (Rg A VI 46),
f) Ivan Zorman, trgovina s špecerijskim blagom, vinom, žitom in mešanim blagom v Ljubljani (Pos. 1 311),
g) Zorman in Korbar, trgovina z vinom v Ljubljani (Rg A IV 187),
h) T. Mencinger, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani (Pos. II 178),
i) Franc Stopar, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani (Rg A II 217),
j) Oblačilnica Oton Štark, trgovina z manufakturnim blagom na drobno v Ljubljani (Rg A VI 235),
k) France Kalmus, tovarna za izdelo-
vanje peči in glinastih izdelkov v Ljubljani (Pos. II 187),
I) Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani (Pos. I 280), m) Simon Weissbacher, tesarstvo v Ljubljani (Rg A 1 63), n) D. Marušič, trgovina z lesom in kurivom v Ljubljani (Rg A VI 70), o) Lj. Težak, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani (Rg A IV 142), p) Rojec & Klemen, agentura in komisija v Ljubljani (Rg A VII 43). Okrožno kot trg. sodiščo v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1940,
*
49,
Sedež: Murska Sobota.
Dan izbrisa: 21. decembra 1939. Besedilo: Singer šivalni stroji d. d., podružnica v Murski Soboti.
Obratni predmet: Prodaja šivalnih strojev, delov šivalnih strojev, pribora, vzorcev itd., vseh tozadevnih predmetov, izdelanih v tvornici »Singer Ma-nufacturing Company of New Jersey« kakor tudi s tem v zvezi stoječi posli.
Zaradi opustitve podružnice.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 21. decembra 1939.
Rg B l 8/6 *
00.
Sedež- Ribnica.
Dan izbrisa: 4. januarja 1940. Besedilo: Velika gora, lesna trgovska in industrijska družba z omejeno zavezo v Ribnici v likvidaciji.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. januarja 1940.
Reg C I 2/13.
51.	*
Sedež: Skakovci št. 12, okraj Murska Sobota.
Dan izbrisa: 30. decembra 1939. Besedilo: Karol Šinko.
Zaradi opustitve obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. decembra 1939.
Rg A I 84/13 *
52.
Uradni izbrisi:
Ker so prenehale obratovati, so bile dne
4.	januarja 1940. uradno izbrisane naslednje firme:
a) Progres, prva jugoslovanska tvornlcaza izdelovamje igrač, norimberškega blaga, čepic, kravat itd. Ljubljana (Rg A IV 2),
b) Anton Rant, trgovina z meSanim blagom, Lož (Rg A VI 38),
c) Karol Majce in drug, čevljarska obrt in vsa v to stroko spadajoča dela ter trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani (Rg A III 64),
č) Ernst Alijančič, trgovina s suho robo v Ljubljani (Rg A II 215),
d) Dragotin Lapajne, trgovina s čipkami In izdelovanje luksuznega perila, Žiri (Pos.
I.	282),
e) Kristina Zirkelbach, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani (Rg A IV 93).
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1940.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sia se nastopni zadrugi:
53.
Sedež: Krašnja.
Dan vpisa: 12. decembra 1939.
Besedilo- Vodovodna zadruga v Krašnji, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovni skupščini dne 29. oktobra 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine ‘mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod zadružno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Breceljnik Alojzij, župnik v Krašnji št. 8, predsednik,
Maselj Peter, pos. v Sp. Lokah št. 17,
Štolfa Jožef, mizarski mojster v Krašnji št. 58,
Štrukelj Franc, cementar v Sp. Lokah st. 3o,
Štrukelj Peregrin, posestnik v Kompoljah št. 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. decembra 1939.
Fi 54/39 — Zadr II 69/1.
54.
*
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 18. decembra 1939.
Besedilo: Delavsko kmečka nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Zagorju ob Savi.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovni skupščini due 8. oktobra 1939 za nedoločen čas.
Zadruga iina namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. nabavlja za svoje zadružnike vse špecerijsko, galanterijsko in drugo potrebno blago,
2. vnovčuje za svoje zadružnike njihove poljedelske pridelke.
Poslovni delež znaša 20 din in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi v listu, ki ga določi upravni odbor.
Upravni odbor seatoji iz sedmih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Prvo in drugo leto izstopita po dva, *retje leto pa trije odborniki.
Zadrugo zastopa predsednik uprav-nega odbora ali tisti, kogar pooblasti Upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, se pod zadružno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pomaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Bantan Rudolf, rudar v Toplicah 109. Predsednik,
Ustar Vinko, rudar v Toplicah 121, Flere Franc, rudar v Toplicah 122, Zore Anton, rudar-tesar v Toplicah, Kovač Davorin, rudar v Zagorju, Flere Štefan, rudar in posestnik iz Sela št. 2,
Rajnar Vinko, rud. upokojenec in posestnik iz čolnišč.
Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. decembra 1939.
Fi 53/39-3 — Zadr II 72/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
55.
Sedež: Bohinjska Bistrica.
Ban vpisa: 12. decembra 1939. Besedilo: Bohinjska mlekarska ccntru-'*> registrovana zadruga z omejeno za-v,,zo v Boh. Bistrici.
Na občnem zboru dne 23. aprila 1939. bila sprejeta nova pravila v smislu Zakona o gospodarskih zadrugah z dne U. septembra 1937.
Besedilo odslej: Bohinjska mlekarska *pntrala, zadruga z omejenim jamstvom v Bohinjski Bistrici.
, Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zad rugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo »e podpisuje tako, da se njeno firmo svojeročno podpišeta Po dva člana upravnega odbora ali po e{J član upravnega odbora in v to pomaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati ko-lsU svojih zadružnikov s tem, da:
, 1- prevzema od njih mleko in ga prekuje; mleko sprejema po pravilniku Za dobavljanje mleka in ga plačuje po Novosti;
2.	vnovčuje od zadružnikov prevzeto ‘Jdeko oziroma iz tega mleka napravlje-e mlečne izdelke;
. “• nabavlja po potrebi za svoje za-
, ružnike gospodarske potrebščine, zlasti rmila in jim posreduje prodajo ostalih PDdelkov.
Ud članov prevzeto mleko vnovčuje in Predeluje na njih račun ter ga plačuje 1 izvršeni prodaji po odbitku stroškov. ^Zadruga je ustanovljena za nedoločen
Uoslovni delež znaša 100 din in se vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi po-°Vt'imi deleži in še z njihovim trikrat-ll1 zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na z§lasni deski v svoji poslovalnici, po
potrebi pa jih sme objavljati še na drug način.
Izbrišejo se člani načelstva: Mavrič Franc, ing. Sodja Jože, Rožič Matevž, Rozman Janez in Arh Jakob, vpišejo pa se člani upravnega odbora: Šilja” Alojzij, posestnik v Boh. Bistrici št. 39, Preželj Cene, posestnik na Savici št. 9, Rozman Janez, posestnika sin na Poljah št. 12, Rozman Jakob, posestnik v Boh. Bistrici št. 16, Arh Jakob, posestnik na Bitnjah št. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1939.
Zadr VII 212/14 — Zadr II 70/14.
*
5«.
Sedež: Brezovci pri Murski Soboti.
Dan vpisa: 14. decembra 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Brezovcih pri Murski Soboti, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga temelji odslej ua novih pravilih, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., sprejetih na redni skupščini dne 29. oktobra 1939.
Naziv odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Brezovcih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Brezovci pri Murski Soboti.
Namen: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin. komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 25‘~ in ga je nlačati takoj ob pristopu v zadrugo.
Jamstvo: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno z vso svojo imovlno.
Zadruuo zastona upravni odbor, ki sestoji iz 6 zadružnikov, člani upravnega odbora so:
1. Talany Franc, posestnik iz Kapele, predsednik,
2. Šiftar Franc, posestnik iz Brezovcev, podpredsednik,
3. Novak Aleksander, posestnik iz Brezovcev št. 83,
4. Car Štefan, pos. iz Bodoncev št. 99.
5. Mikola Janez, pos. iz Brezovcev 58.
6. Šapač Josip, pos. iz Brezovcev št. 73.
Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora Temlin Ivan in Mikola Janez ter se vpišejo novoizvoljeni člani Sapač Štefan, Mikola Janez in Car Štefan.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati v enem lokalnem časopisu ali z oklicem pred cerkvama v Puconcih in Bodoncih.
Podpisuje se zadruga na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora s pooblaščenim nameščencem.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 14. decembra 1939.
Zadr II 36/11.
*
57.
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 5. decembra 1939.
Besedilo: Vinarsko-kletarska zadruga z omejenim jamstvom v Brežicah.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Cerjak Jože, Strgar Anton in Cizelj Janez.
Novoizvoljeni upravni odbor tvorijo in se vpišejo: Podvinski Franc, posestnik v Blatnem št. 6, Tratnik Josip, župnik v Rajhenburgu, Deržič Karol, posestnik v Brežicah, Cerjak Ivan, posestnik v Pesjem, Cizelj Anton, posestnik, Stara vas-Bizeljsko, Bogovič Alojz, posestnik v Ločah št. 10, Lupšina Martin, posestnik in gostilničar, Globoko, Rudman Jože, posestnik, Spod. Pohanca št. 7, Molan Ivan, posestnik na Zdolah št. 39, Hotko Ivan, posestnik v Kapelah.
Zaznamuje se, da je Cerjak Jože, posestnik in trgovec v Artičah, v smislu § 37. zadružnih pravil nastavljen kot poslovodja zadruge ter v smislu § 28. pravil upravičen sopodpisati firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. decembra 1939.
Zadr V 178/25.
*
58.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 11. decembra 1939.
Besedilo: Produktivna čevljarska zadruga v Črnomlju r. z. z o. z.
Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Črnomelj.
Besedilo firme: Produktivna čevljarska zadruga z omejenim jamstvom v Črnomlju.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da:
1. za svoje člane skupno nakupuje surovine, orodje in sploh vse potrebščine za čevljarsko obrt ter jih svojim članom prodaja;
2. da po potrebi priskrbi za svoje člane skupno delavnico;
3. da skrbi za vnovčevanje čevljarskih izdelkov svojih članov;
4. da skrbi za strokovni pouk med svojimi člani in sploh uporablja zakonito dovoljena sredstva za dosego svojega namena.
Poslovni delež znaša 250 din in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpdve.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še s trikratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega od bora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružni kov, od katerih je eden že vpisan.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Na-rodni gospodar« v Ljubljani.
II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člani načelstva Rajmar Franc ml., Schweiger Martin, Plut Ivan in Grahek Ivan.
III. Vpišejo se novoizvoljeni člani upravnega odbora Zupančič Franc, št. 86, Plevnik Leopold, št. 169, in Weiss Stanko, št. 127, vsi čevljarji v Črnomlju. Okrožno kot trg. sodišče v Novein mestu,
odd. II., dne 11. decembra 1939.
Zadr I 69/4.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 14. decembra 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Dol. Lendavi, reg. zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga temelji odslej na novih pravilih, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., sprejetih na redni skupščini'dne 29. maja 1939.
Naziv: Kmečka hranilnica in posojilnica v Dol. Lendavi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Dolnja Lendava.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Namen: Zadruga ima namen, zboljše-vati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojini zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 5’— in ga je plačati takoj ob pristopu v zadrugo.
Jamstvo: Zadružniki jamčijo za obvez nosti zadruge neomejeno in nerazdelno z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 5 zadružnikov, člani upravnega odbora so:
{. Ivan Matjašec, pos. v Dolini,
2. dr. Franc Klar, zdravnik v Dolnji Lendavi,
3. Anton Ritlop, pos. v Dolgi vasi,
4. Štefan Magdič, pos. v Dol. Lendavi,
5. Gruškovnjak Davorin, davčni uradnik v Dol. Lendavi.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe In druge svoje objave ua razglasni deski
v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme razglašati na drug način. Vabila na skupščine more poleg tega objavljati v glasilu Slovenske Krajine »Novinec
Zadruga se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora s pooblaščenim nameščencem.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 14. decembra 1939.
Zadr II 35/27.
*
60.
Sedež: Fram.
Dan vpisa: 4. januarja 1940.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Framu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini z dne 5. novembra 1939. je zadruga sprejela nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Framu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske- koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potreb ščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Poslovni delež znaša din 10"— in :e vplača ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor.
Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi z oklicem pred cerkvijo v Framu.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Pred sodišči, ostalimi oblastvi in drugimi osebami zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora skupno z enim v to pooblaščenim nameščencem zadruge.
Izbriše se član upravnega odbora Prelog Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 4. januarja 1940.
Zadr IT 19/36 — Zadr T 110/36
*
61.
Sedež: Fram.
Dan vpisa: 14. decembra 1939.
Besedilo: Posojilnica v Framu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 29. oktobra 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937,
Besedilo odslej:
Posojilnica v Framu, zadruga z nC' omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati g°' spodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kreditaj
3. daje svojim zadružnikom kredite,
4. po potrebi posreduje za svoje za-družnike nabavo gospodarskih potreb' Ščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoiočču čas.
Poslovni delež znaša din 20’—. Deleže je treba vplačati takoj ob pristopu ali v teku pol leta.
Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno.
Upravni odbor sestoji iz 3 do 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let* Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, preU sodišči, ostalimi oblastvi in drugim1 osebami pa jo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblash upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° en člap upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. decembra 1939.
Zadr. I 20,54. — Zadr. I 105/54.
*
62.
Sedež: Fram.
Dan vpisa: 21. decembra 1939.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Framu, registrovana zadruga z omejen® zavezo.	■
Na Skupščini dne 25. novembra 1939-je zadruga sprejela nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej:
Elektrarniška zadruga z omejeni111 jamstvom v Framu.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati fT°' spodarske koristi svojih zadružnikom zato zgradi svojo elektrarno ali od drU-ge elektrarne nabavlja električni tok in ga dobavlja svojim zadružnikom tef gradi in popravlja omrežje.
Zadruga je ustanovljena za nedoločeU čas.
Poslovni delež znaša din 10‘— in se vplača ob pristopu. Vsak zadružnik mora vpisati na vsako žarnico po 1 del«2’ na vsako konjsko silo motorjev pa P° 3 deleže.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnic1^ javne razglase, zlasti vabila na skup' ščine pa tudi z okrožnico.	v
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružn1' kov in se voli za dobo treh let Vsak0 teto izstopi ena tretjina odbornikov. ,
Zad-iigo zastopa upravni odbor- Pf . sodišči, ostalimi oblastvi in drug1111'
' Rebami pa jo zastopa predsednik uprav-Bega odbora ali tisti, kogar pooblasti uPravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se P°d firmo svojeročno podpišeta po dva ltana upravnega odbora ali po en član ^Pravnega odbora in en v to poobla-8^eni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. decembra 1939.
Zadr. III 28/16. — Zadr. I 107/16.
63.	*
Sedež: Guštanj.
Dan vpisa: 29. decembra 1939,
Besedilo: »Klavnica«, rcgistrovana za-’*ruga z omejeno zavezo v Guštanju.
, Na skupščini dne 10. decembra 1939. [e zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne D. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej:
»Klavnica«, zadruga z omejenim jam-stvom v Guštanju.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da
1. nabavlja svojim članom po ugodnih Pogojih meso in vse mesne proizvode,
I ki so upoštevni kot življenjske potrebščine, n pr_. mast, slanina, klobase itd.;
2. nakupuje potrebno govejo živino, ®yinje. koze, ovce in sploh užitno klavno ?-ivai, klavne izdelke oddaja svojim članom, odpadke (kože, loj, kosti itd.) pa Prodaja dalje na trg;
3. si oskrbuje v dosego teh namenov Potrebne stavbe (klavnice, ledenice, prekajevalnice itd.) in tehnične naprave '6r si pridobiva morda potrebne koncesije;
4. ustanavlja v primeru potrebe zadružna skladišča in podružnice.
y Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Svoje razglase objavlja zadruga z °znanili, nabitimi v poslovalnici, vabila lla skupščine pa tudi v časopisu, ki ga določi upravni odbor.
.Upravni odb^r sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, otlil. IV., dne 29. decembra 1939.
Zadr. III 1/34. — Zadr. I 109/34.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. decembra 1939.
. Besedilo: Gradbena in kreditna za-JjUiga »Dom in vrt«, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
. Jzbiiše se član načelstva inž. Hočevar Alojzij.
Poočituje se, da je vpisani član načel-JtVa inž. Tavčar Karl načelnik, Sancin v° pa podnačelnik zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1939.
Zadr. 111 43/28.
65.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. decembra 1939. Besedilo: Slovenska književna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 1. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Slovenska književna zadruga, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz predsednika in šestih odbornikov in se voli za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta predsednik in en član upravnega odbora ali predsednik upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Smoter zadruge je, da pospešuje gospodarstvo svojih članov z izdajanjem in razpečavanjem novin, periodičnih spisov, brošur, knjig in tiskanih predmetov sploh, ki jih pišejo oziroma pri katerih sodelujejo izključno člani zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša din 25'— in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve v lastnem glasilu, če pa to ne bi izhajalo, v »Službenem listu banske uprave dravske banovine«.
Izbriše se član načelstva dr. Petre Fran, vpišejo pa se Člani upravnega odbora:
ing. Kumbatovič Filip, asistent tehniške fakultete v Ljubljani, Lepi pot 26, dr. Vilfan Jože, odvetnik v Kranju, dr. Mesesnel France, univ. profesor v Ljubljani, Slomškova 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1939.
Zadr. X 312/9. - Zadr. IT 71/9.
❖
60.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. decembra 1939. Besedilo: Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Vrhunc Valentin in Stare Bruno H., vpiše pa se član načelstva Kristan Cvetko, trgovski poslovodja na Jesenicah, predsednik. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 23. decembra 1939.
Zadr. VIII 133/22.
❖
67.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa. 18. decembra 1939. Besedilo: Stavbna zailruaa »Trnovski prosvetni dom« v LjubUani, rcgistrova-ua zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Matkovič Karl in Krvina Ivan, vpišeta pa se člana načelstva: Mihor Robert, tesarski mojster v Ljubljani, Devinska ulica 5 in Zupanc Minka, 'uradnica v Ljubljani, Krakovski nasip 20.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. decembra 1939.
Zadr. VII 263/18.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 151 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. januarja 1940.
Aktiva.	dinariev
Podloga .. .1.988,694.920-08 (+	263.042	91)
Devize, ki niso v podlogi 739.310.318-40(+ 8,304 223-20) Kovani denar 316,252.737-25 (— 1.252.210-50) Posolila . . .2.093,417.S18-77(-129,922.852-86) Vrednostni
papirji . . . 405,839.40381 (— 2,320.000.-) Preišnjl predjeml
državi . . . l.C33,290.743*36 Začasni predjemi
gi. drž. blag. 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od
24.	VIII. in
16.	IX. 1939. 834,150.000--Eskompt. bonov nar. obrambe
pouredbiod	'
18.	XI. 1939. 852,000 030-—(+294,000.000-—) Vrednosti rezerva fonda 231,982.753‘22 (— 1,084.751-25) V rednosti o-dalih fondov .......... 37,763.913-68	(—	62.985.—)
Nepremičnine 	 175,193.292-47	(+	164.67366)
Razna aktiva2.567,730.947-24 t- 15,599.310.76)
12 475,656.148-28 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180.000.000-—
Rezervni
fond .... 248.131.731-17 (+	392.021-56)
Ostali fondi 39,832.130-42 (+	167.448-54)
lian ko vel v
obtoku . . 9.679,616.900-— (— 18,258.200-—) Obveze na
pokaz . . . 1.930,780.905"77(+212,598.359 71) Obveze z rokom .... ioo.ooo.ooo--Razi.a pasiva 2'.i7.°91.4SQ-92'- 42,619.800-40)
12.4 5,656.148-28 Obtok in obveze ....11.610,397.805-77 Skupna pod-loaa- stvarna
vrednost... 3.181,911.872"12 Celotnokritie . . . . 27"40 Kritje v zlatu .... 27‘25 °/„
Obrestna mera: po eekomptu .......... 5%
po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
I na vrednostne papirje »••••• 6%
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje drugo javno ofertno licitacijo za nabavo tovorne gasilske karoserije za gasilski avto Griif-Stift.
Vsi razpisni pogoji, pripomočki in ostale informacije se dobe med uradnimi urami pri mestnem poglavarstvu — gasilskem uradu v Ljubljani, Krekov trg št. 2.
Pravilno opremljene ponudbe je
treba vložiti v omenjenem uradu do
3.	februarja 1940. do 11. ure, kjer bo takoj nato javno odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
dne 15. januarja 1940.
Rez. No. 5/5.
*
127
Razpis.
Mestna občina ptujska razpisuje naslednja službena mesta:
1 pogodbeno mesto živinozdravnika,
1 sistemizirano mesto političnouprnv-nega praktikanta,
1 sistemizirano mesto policijskega nadzornika,
1 sistemizirano mesto saldokontista,
1 sistemizirano mesto pomožnega knjigovodje,
1 sistemizirano mesto vojaškega referenta.
Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo pogoje za mestno službo v smislu določb statuta za mestne uslužbence ptujske. Nadrobnejša pojasnila so na razpolago pri mestnem poglavarstvu v Ptuju med uradnimi urami.
Prošnje je vlagati do najkasneje
15.	februarja 1940.
Mestno poglavarstvo Ptuj
dne 11. januarja 1940.
Predsednik: dr. Remec Alojz s. r.
Štev. 195.
*
Razpis.
126
Občina Mežica razpisuje v smislu sklepa občinske uprave z dne 10. jan. 1940. skladno s predpisi zakona o drž. računovodstvu javno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo gradnje kioska na novem občinskem sejmišču.
Pravilno kolkovanc ponudbe je treba vložiti do dne 30. januarja 1940. ob
11.	uri v občinski pisarni v Mežici pod kuverto z vnanjo oznako ^Ponudba za gradnjo kioska«.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe med uradnimi urami ravno tam.
Uprava občine Mežica dne 12. januarja 1940.
Razpis licitacij.
Na osnovi čl. 88. do 105. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za opremo novega kirurgič-n ega paviljona
I. ofertno licitacijo
dne 19. februarja 1940. za dobavo volnenih odej,
dne 20. februarja 1940. za dobavo žime (za izdelavo žimnic in blazin),
dne 21. februarja 1940. za dobavo platna (za izdelavo posteljnega in telesnega perila);
II. ofertno licitacijo
dne 12. februarja 1940. za dobavo postelj in posteljnih omaric.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice.
Varščina znaša za jugoslovanske državljane 5 % od skupne ponudbene vsote, za inozemske ponudnike pa 10%, in jo je vložiti pri blagajni obče državne bolnice.
Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice.
V Ljubljani dne 11. januarja 1940.
❖
Razglas o licitaciji.
125
Krajevni šolski odbor v Hodošu razpisuje za oddajo del pri ljudski šoli v Hodošu
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. januarja 1949. ob 11. uri dop.
v prostorih ljudske/ šole v Hodošu. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
V ponudbe oz. proračune naj se vstavijo enotne cene za posamezna dela, in sicer za:
1. zidarska in težaška dela,
2. tesarska dela,
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
5. mizarska dela,
6. ključavničarska dela,
7. strelovod,
8. steklarska dela,
9. slikarska dela,
10. pleskarska dela,
11. pečarska dela,
12. tapetniška dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Murski Soboti, Ljutomeru, Ptuju in Gornji Radgoni. Krajevni šolski odbor v Hodošu. Hodoš dne 11. januarja 1940. Keresmar Franc s. r., predsednik.
Licitacija
zastavljenih predmetov bo dne 6. m
12.	februarja 1940. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani dne 15. januarja 1940.
Razne objave
Poziv upnikom.
135
Tvrdka Grom, carinsko-posredniški in spedicijski bureau družba z o. z-v Ljubljani, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v teku treh mesecev prijavijo svoje terjatve Prl likvidatorju Gromu Srečku, Ljubljana. Masarvkova cesta 14.
*
Objava.
148
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 755, izdano pri sreskem načelstvu v Krškem in jo proglašam za neveljavno.
Kostcvc Albin s. r., Krško 111.
138
Objava.
Izgubil sem odpustnico državne narodne šole v Bohinjski Bistrici, štev. 2 z dne 28. junija 1923., glasečo se na im® Odar Vladislav, rojen dne 21. julija 1912. v Bohinjsk' Bistrici, ter jo proglašam "a neveljavno.
Odar Vladislav s. r.
*
143
Objava.
Izgubil sem izpričevalo V. razreda drž. osnovne šole v Sp. šiški na ime: Pirkovič Boris iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Pirkovič Boris s. r.
*
Objava.
132
Ukradena sta mi šoferska izkaznica in potni list za Madžarsko na inm Anton Sovič iz Pristave oz. iz Radencev, oboje izdano od sreskega načelstva Ljutomer. Proglašam oboje za neveljavno.
Sovič Anton s. r.
Šalovci, Prekmurje.
*
124
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za biči-kel z evid. štev. tablice 133.0S8, izdano od sreskega načelstva Maribor-levi breg in jo proglašam za neveljavno.
Šerbinek Ivan s. r., Sv. Jurij ob PesnicL
Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik. Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska lu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mihalek v Ljubljani.