Leto LXXV., St. I36 Spedizione in abbonamento postale* Poštnina plačana v gotovini. Ljucijana, četrtek 17. junij« 1943-XXI Cena SO cent. iZKLJ LTCNO ZASTOPSTVO aa oglase is Kraljevine Italije in DNIONE PUBBLJCITA ITALIANA 8. A*, ftCELAMO — TIS I JUFO.N: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 LO 31-28 — Izhaja vsa* dam opoldne — Mesecu a naročnine* 11-— CONGESSIONARIA ESCLUSIVA per srn pnbblicita di provenienza italiana ed a UNK>NE PUBBLJCITA IT AT J ANA SL A^ MILANO pn postno čekovnem zkvodu: Ljubljana štev. 10-351 ESS^ssV L'attacco ad un convoglio neitiico Un pirascaSo da 15.000 t. affondato —» 23 apparechi nemici abbattuti D Quartiier Generale delle Forze armate eomunica: Limgo le coste dell'Africa un convoglio nemico veniva attaccato da n ostri aerosi-luranti che colavano a pieco un p"roscafo da 15.000 tonnellate e ne danneggiavano gravemente un secondo da 5000. Formazioni germaniche hanno nuova-mente agitu in pro**simita di Paivtelleria contro mezzi da sbarco avversari, affon-dando alcuni e colpendone altri. Localita ded dintorni di Palemio e delle previneie di Trapani e Agrigento sono sta-te ieri obiettivo di azioni aeree di bombar-damento e mitnaglianiento che eausavano qualche perdita tra la popolazione civile e facevano dannni di limitata entita. Kisu rta no compessivamentc abbattui. nel cielo della Sicilia 28 appan cehi, tra i quali numerosi plurimotori; cinque dalla caccia italiana, sette da quella germanica e undici dalla artiglieria della difesa. * Nelle azioni di siluramento citate dal bollettino odiemo si sono particolarmente distinti i seguenti piloti, Tenente Bertuzzi Irnerio da KiminI e sergente Coppola Giuseppe da Trentola (Napoli) che hanno affondato il piroscafo da 15.000 tonnellate. Sottotenente Girardi Alessandro da Volpago (Treviso) e sergente maggiore Rumpianesi Giuseppe da Bo-logna i quali hanno colpito il mercautile da 5000 tonnellate. epad na sovražni konvoj 15.000 tonski parnik potopljen — 23 sovražnimi letal sestreljenih Glavni stan stalijanskUi Oboroženih sil je objavil 16. junija naslednje 1117. vojno poročilo: Vzdolž afriške obale so naša torpedna letala napadla sovražni konvoj, v katerem so potopila 15.000 tonski parnik \n hudo poškodovala drugega 5000 tonskega Nemški oddelki so bili ponovno v akciji v bližini Pantellerije proti sovražnim sredstvom za izkrcava nje, med katerimi so nekatera potopili, druga pa zadeli. Cilji letalskih akcij z bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami so bili včeraj kraji g okolici Palerma in v pokrajinah Trapani in Agrigento, kjer je bilo nekaj izgub med civilnim prebivalstvom in je nastala omejena škoda. V zraku nad Sicilijo je bilo sestreljenih 23 letal, med njimi številna večmotorna letala; 5 so jih sestrelili italijanski, 7 nemški lovci, 11 pa protiletalsko topništvo. Pri akcijah naših toi^pednih letalcev, omenjenih v današnjem poročilu, so se zlasti odlikovali naslednji letalci: poročnik Bertuzzi Irnerio iz Riminija in narednik Coppola Giuseppe in Trentole (Neapelj), ki sta potopila 15.000 tonski parnik, podporočnik Girardi Aleksander iz Volpaga (Treviso) in višji narednik Rumpienesi Giuseppe iz Bol ogne, ki sta zadela 5000 tonsko trgovsko ladjo. HBsssHnBBBSB Italija je izpričala da hoče Bukarešta. 16. jun. s. Sovražna propaganda, zlasti židovstvo, piše »Viatze«, sta v zadnjih dneh govorila vse mogoče o Italiji. Poizkus ni uspel, kajti italijanski vojaki, ki šo sejali paniko in smrt v vrstah Anglcameričanov v Afriki, ki so se upirali do zadnjega trenutka na Pantelleriji. se ne bodo nikoli odpovedali slavi, ki je zapisana z zlatimi črkami na prvi strani življenja italije. to je časti in hrabrosti vojakov Cezarja in Trajana. Toda Angleži m 2idje ne morejo razumeti pomena borbe narodov osi. Tem in drugim je narodni direktorij Stranke odgovoril s poslanico Duceju. Besede fašistične stranke so jasne in potrjujejo znova, da nobeno bombardiranje, nobena izguba, nobena žrtev ne bo spremenila zadržanja italijanskega naroda, ki neomajno veruje v zmago. »Timpulc piše. da so bombardiranja italijanskih mest namesto, da bi rodila obupne učinke razkroja, strnila vrste in voljo, naperjeno na končno zmago. Italijan-g^g*»narod je sijajno dokazal svojo voljo do tge z 9 točkami v sklepih narodne fašistične Stranke. Italija je jasno izpričala svoio voljo in svoj sklep, da hoče zmagati. Monakovo, 16. jun. s. »Abendzeitungc komentira sklepe direktorija PNF ob pri- svojo voljo in sklep, zmagati četku četrtega vojnega teta in poudarja, da Italija vedno najde primeren odgovor na razkrajajoče poizkuse sovražnika ne samo na bojiščih, temveč tudi na nič manj važnem in odločilnem področju duhovnosti. Vedno je Stranka, ki se danes tako kakor v poletju 1922 postroja v prvo črto proti napadu, ki ga skuša sovražnik izvesti na ozemlje domovine. Junaška garnizt-ja na Pantelleriji je morala spričo odločne premoči sovražnika po tepični obrambi popustiti, istočasno pa Stranka zahteva zase čast prenašanja najvišjih žrtev m najtežjih bremen. Ob Stranki je postrojena vsa država z vsem narodom, ki je prestal že toliko hudih preizkušenj in se pripravlja, da premaga z neomajno voljo do zmage še nadaljnje preizkušnje. Fašistična Italija je vezala v zadnjih me&ecih in še vedno zaposluje izredno močne sile sovražnika na kopnem, v zraku in na morju. Ko se bo razve delo, koliko je olajšala položaj našemu japonskemu zavezniku, da je utrdil zavzete postojanke v Pacifiku, se bodo lahko v celoti cenili prispevki Italije ne samo v borbi v Evropi, temveč k celotnemu poteku vojne na vseh celinah. Politični program nove argentinske vlade Na znotraj vzpostavitev reda in pravice, na zunaj stroga nevtralnost Buenos Aires, 16. jun. s. Predsednik nove argentinske vlade general Ramirez je podal nekaj izjav zastopnikom tiska glede smotrov argentinskega narodnega vojaškega gibanja. Predvsem je ugotovil, da vojska ni izvedla nikake revolucije v pra<-vem smislu besede, temveč namerava rešiti vprašanje narodnega življenja v sedanjih okoliščnah. V nadaljnjem je poudaril, da so bili široki sloji delavnega prebivalstva pognani v obup, kajti življenje v državj je bilo hudo obteženo z varanjem in podkupljivostjo. General Ramirez je nadalje rekei. da bo vojska vzpostavila ustavni red in bo zaradi tega delala energično in strogo, šele po tem procesu normaliziranja, je podčrtal predsednik, bo vodstvo vlade poverjeno politikom, ki so to v najboljšem smislu besede, in nikdar politikantom, ki so zastrupili vse. česar so se dotaknili. General Ramirez je povzel svoje izjave in poudaril, da hoče revolucija uresničiti naslednji program: 1. nadomestitev stare vlade, 2. vpostavo reda v državni upravi, 3. čiščenje v javnem življenju z odstranitvijo vseh korumpiranih, nesposobnih [n zajedal-skih ljudi, ojačenje narodne zavesti in zgodovinske tradicije države. General Ramirez je nato poudaril, da je vlada pričela z izvrševanjem tretje točke tega programa in da bo predvsem uvedena pravica, ki je osnova slehernega reda, ker narod potrebuje bolj pravice in dobrega vladanja, kakor volitev, ki se bodo pa tudi razpisale ob primernem trenutku. Obravnavajoč vprašanja zunanje politike, je predsednik argentinske vlade ugotovil predvsem, da se mora program nove vlade na tem področju natančno definirati z besedama: pravičnost in resnica, ter je dodal doslovno: Naznanili smo od prve ure po I prevzemu oblasti, da se nameravamo Se nadalje družiti 2' državami ameriške celine, našimi brati. Glede ostalega sveta je naša sedanja politika nevtralnosti, vendar nevtralnosti, ki ne vara, temveč je odkrita, poštena in zato resnična. V zaključku je rekel, da bodo prepovedane proslave in zabave, kajti dokler mora narod trpeti, ni dovoljene razsipati denarja. Razkol v angleški notranji politiki Stockholm, 16. jun. s. Lord Kenslev, znani lastnik listov, se boji verjetnega razkola v notranji politiki Anglije. Listi lorda Kensleva poročajo o tem. -~Sunday Times« poziva vse politične voditelje z levice in z desnice naj pomagajo, da se obdrži notranji mir. Hudi časi so pred nami. piše list. Nihče si ne sme delati utvar glede hudih žrtev, ki jih bomo morali prestati v prihodnjih mesecih vojne. Nahajamo se v odločilnem trenutku. Vse se približuje krizi. Splošni položaj vsebuje številne hude nevarnosti za Anglijo, so pa tudi znaki za razkol notranje edinosti. To se ne sme zgoditi v tako kritični dobi, kajti sicer lahko nastane huda narodna Kriza. Politika Turčije Ankara, 16. jun. s. Na zaključni seji kongresa narodne stranke je govoril predsednik ministrskega sveta Saradzoghi o politiki vlade. Poudaril je, da se je Turčija v štirih letih večkrat znaSla pred nevarnostjo vojne, toda s svojo pametno politiko se ji je vedno izognila. Saradzoglu je zaključil z izjavo, da vlada z zavestnim optimizmom gleda v Poklonitev Rima junaku Rim, 16. jun. s. Na Pinciu je bil danes odkrit kio Attilija Deffenuja. Duh junaka, ki se ga je Duce spomnil na zgodovinskem zborovanju na trgu Sansepolcro, zopet kroži med spomeniki, ki spominjajo na vse, ki so bili zaslužni za domovino. Slavje je bilo ob 25-letnici najvišje žrtve Attilija Deffenuja na Piavi. Udeležili so se ga s svojci junaka, podtajnik Stranke nac. svetnik Gana kot zastopnik ministra Scorze, minister za korporacije Gianetti, podtajnik pravosodnega ministrstva Putzollu in podtajnik ministrstva za korporacije Contu, podpredsednik zbornice fašijev in korpo-racij Grey, senator Russo, ki je zastopal senat, guverner s podguvernerji, prefekt, zvezni tajnik, zastopniki vojaških ministrstev, zastopstva bojevniških in vojaških združenj, družin padlih. GIL-a in fašijev s prapori in zastavami. Častno stražo je imel oddelek pehote. Med tem. ko je godba zaigrala pesem Piave. so spustili trobojni-co s kipa in marmornata podoba junaka se je pokazala v vsej njeni svetli veličini. Guverner Rima je rekel, da kip, ki je bil postavljen po volji guvernerja na predlog in vzpodbudo vojnih prostovoljcev, pomeni poklonitev Rimu junaku in želji junakov Sadi nije. Slavnostni govor je imel nato Ezio Mari a Grey. Poveličeval je visoke kreposti junaka, ki so se pokazale v njegovem kratkem, toda junaškem življenju. Slovesnost se je zaključila s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju, katerega je odredil podtajnik Stranke Gana. Novi nacionalni svetniki Rim, 16. jun. s. Uradni list objavlja dekret, s katerim izgubljajo svojstvo državnih svetnikov zaradi prenehanja njih položajev, ki so jih doslej imeli fašisti Vincen-zo Calasini, Giusepe Ferrario, Mario Gio-vannini, Giuseppe Landi, Pasćjuale Paladi-no in Pio Teodorani Fabbri. Z istim dekretom se priznava svojstvo narodnih svetnikov zaradi njih položaja fašistoma Giovan-ni ju Palelli, ki je imenovan tudi za člana velikega fašističnega sveta in Mariju Far-nesiju. Nemški delovni potencial BClin, 16. jun. s. Primerjajoč delovni potencijal, s katerim je razpolagalo nemško gospodarstvo v prvi svetovni vojni, s potencijalom v sedanji vojni, dobimo, da je Nemčija razpolagala leta 1914 s 17 milijoni delavcev, ki so se redčili teto za letom do leta 1918, ko jih je bilo 13.6 milijona. Ob pričetku sedanje vojne je znašalo število delavcev, ki so se nahajali v Nemčiji, 24,600.000. Do danes je to število naraslo na 28,000.000, pri čemer niso všteti delavci v protektoratu, v generalnem gu-vernemaju in na zasedenih vzhodnih ozemljih, kakor tudi ne milijoni vojnih ujetnikov. Ti podatki omogočajo naslednje ugotovitve: Med prvo svetovno vojno se je število delavcev, s katerimi je razpolagala Nemčija, zmanjšalo v štirih letih za 20 odstotkov. V sedanji vojni se je število delavcev, s katerimi razpolaga Nemčija, povečalo navzlic potrebam oboroženih sil za 15 odstotkov. Velikega pomena v svrho povečanja delovnega potencijala so tudi kompenzacije, katere so tudi povečale proizvodnjo. 85* rojstni dan švedskega kralja Stockholm, 16. jun. s. švedski narod praznuje danes rojstni dan svojega vladarja, ki je dopolnil svoje 85. leto. V teku dneva so bdle v prestolnici velike ljudske prireditve. Po mestu je šla velika povorka, v kateri so korakala zastopstva raznih pokrajin, ki so kralju Gustavu izrazila vdanost vsega naroda, časopisje posveča dolge članke vladarju in slavi njegovo nesebično delo v službi naroda. Norveška sodba o angleški politiki Oslo, 16. jun. s. Norveški tisk z velikim poudarkom poroča o knjigi, ki jo je spisal bivši predsednik norveškega državnega zbora Hambre, živeč sedaj kot izgnanec v Angliji. Knjiga ima naslov »Kako se lahko doseže mir«. Hambrovo delo je polno ostrih kritik in napadov na sleparsko igro, ki jo igra Anglija z malimi narodi. Hambre pravi, da so se mali narodi žrtvovali za velesile, ter zatrjuje, da se nikjer na svetu ne zagrešijo toliki zločini kakor v britanskem zunanjem ministrstvu. Vsi norveški listi posvečajo omenjeni knjigi največjo pozornost in ugotavljajo, da je Hambre naposled razkril resnico o prevari, s katero sta Roosevelt in Churchill obdala male narode. Hambre pravi, da je edini način za dosego miru ta, da se doseže v tej vojni zmaga, ki bo dala malim narodom pravičen mir in prostor na soncu. Stockholm, 15. junija, s. Rusija namerava izvajati odločen pritisk na severne države, zlasti ne Skandinavijo. To dejstvo bi moralo opozoriti Švedsko, da je treba biti na straži in pričakovati kakršnega koli dogodka. Vsakomur je znano, da je Švedska močno ogrožena od Sovjetske zveze. Ako je Rusija nasprotna zvezi severnih držav, ni nikakega dvoma, da ima Jzvestne namene, naperjene proti svobodi in neodvisnosti teh držav. V znani atlantski listini stoji določba, da bodo zavezniki jamčili svobodo vsem manjšim državam. Za severne države bi bilo boljše, ako bi same čuvale svojo svobodo, kajti po izkusu že lahko vedo, kako vrednost imajo slične izjave, ki so podane izključno iz propagandnih namenov. Tako piše »Afton bladet« glede na vesti švicarskih listov, da se bo Rusija z vsemi sredstvi upirala usta* novttvi zveze severnih držav. Sovražni sunki odt Topniško obstreljevanje Petrograda Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je bilo odbitih več sovražnih sunkov na področju pri Orlu. Težko topništvo vojske je z dobrim učinkom obstreljevalo za vojno važne naprave v Petrogradu. Oddelki nemških brzih bojnih letal so včeraj nadaljevali napade proti ladjam, zbranim pred Pantellerijo. Potopili so dve veliki izkrcevalni ladji, poškodovali več drugih in težko zadeli en rušilec. Tudi v pristaniških napravah je nastala večja škoda. Pogrešamo eno le s t no letalo. Sovražnik .je izgubil v Sredozemlju 23 letal. Izmed 7 transportnih ladij, ki so bile 15. junija javljene kot poškodovane, so bile po končnih ugotovitvah 3 sovražne transportne ladje s skupno 9000 br. tonami potopljene. Straž ne ladje vojne mornarice *o v Roka v skem prelivu sestrelile v napadajoči sovražni letalski skupin j 5 letal. V pretekli noči so preletela posamezna sovražna letala severno ozemlje Nemčije in metala bombe, ki so povzročile le neznatno škodo. Nemška brza vojna letala so bombardirala v noči na 16. junija posamezne cilje v južnovzhodni Angliji. zeca se Srosita na vzhsthi Nemška armada Je v vsakem pogledu pripravljena Berlin, 16. jun. s. Glede na sedanji položaj na vzhodni fronti pripominja vojaški sodelavec DNB v poročilu, ki je bilo ta večer izdano, da so postojanke ostale v zadnjih štirih mesecih neizpremenjene razen neznatnih premaknitev. To dobo rel3 tirnega miru je izkoristilo nemško poveljmštvo mnogo bolj kakor v prejšnjih pripravljalnih dobah. Neštevilne nove divizije so ojačale armade na vzhodni fronti, topovska moč posameznih divizij, ki je bila že itak visoka, je bila še ojačena z novim oiožjem,- dočim je motorizacija borbenih edi-nic dosegla tako visoko raven da se lahko govori o »vozeči se fronti«. Nadalje piše sodelavec nemške agencije, da so bili napori sovražnika v tej dobi borbenega udejstvovanja krajevnega značaja brez dvoma znatni, čeprav ostane še odprto vprašanje, v koliko bo sovražnik mogel pričeti z osvobodilno akcijo, kaže vse, da je posvetil svojo pozornost odseku pri Vsestransko Berlin, 16. jun. s. Nemška brza bojna letala so včeraj ponovno napadla zbirališča ladij v pristanišču Pantellerije in potopila 2 velika prevozna čolna ter poškodovala en rušilec in druge manjše edinice. Povzročila so tudi znatno škodo v pristaniških napravah. Od 7 ladij, ki so bile predvčerajšnjim zadete v vodah Pantellerije, so se 3 potopile. Imele so skupaj 9.000 ton. Letalstvo je včeraj sestrelilo nad Sredozemljem 23 sovražnih letal. Eno nemško letalo pogrešajo. Na vzhodni fronti je bilo udejstvovanje nemškega letalstva nagrajeno z uspehom Kursku. kjer je bilo dovajanje transportov v zadnjih dneh ojačeno. Naravno je, pravi vojaški svetovalec, da so v pristojnih krogih skrajno rezervirani glede protimer nemškega poveljništva. Je pa razlog za mnenje, da bodo postojanke v glob-no na tem odseku kakor drugod ne samo odločno prestale ofezivne akcije sovražnika, temveč služile tudi za odskočno desko za nemške ofenzivne operacije. Obravnavajoč ostale fronte, zatrjuje sodelavec DNB, da ni drugačen položaj tudi ob obalah zapadne Evrope in Italije, kajti protiinvazijski branik samo čaka, da stop« v akcijo. Upoštevajoč delo štabov Osi ugotavlja, da so fronte med seboj v popolnem stiku. Zaradj tega v Berlinu ni vzbudilo presenečenja dejstvo, da nekateri angleški listi, kakor »Sundav Times* svarijo, da ni treba podcenjevati cvir, ki bi nastale z zavezniškim vdorom na evropsko celino. nemškega letalstva ob napadih na sovražna letališča in prometne zveze. Sovjeti so utrpeli znatno škodo zlasti na vozovnem materijalu. Tudi proti Angliji so se nemška letala i preteklo noč znatno udejstvovala. Bombardirala so važne objekte ob južnovzhodni obali otoka. Nekaj angleških letal j« priletelo preteklo noč nad severno Nemčijo in odvrglo bombe na slepo. Škoda je neznatna. Doznava se nadalje iz pooblaščenega vira, da so varnostne edinice nemške mornarice nad Rokav^kim prelivom sestrelile 5 sovražnih letal, ki so pripadala neki veliki sovražni skupini. Japanska bo neizprosno nadaljevala borbo do končne zmage Poročilo predsednika vlade v parlamentu o političnem in vojaškem poSožaju Tokio, 16. jun. s. Davi se je pričelo ob navzočnosti cesarja 82. izredno zasedanje parlamenta. Ministrski predsednik Tojo je govoril o politiki države glede na mednarodni položaj in o razvoju vojne za Veliko. Azijo. Tojo je obljubil, da bo dal popolno neodvisnost Filipinom v tem letu. Poudaril je solidarnost pri delu za skupno uspevanje v Veliki Aziji. Podčrtajoč, da države, ki sodelujejo, to so Kitajska, Mandžurija, Tajska, Birma, Filipini, Java, Celebes itd. v celoti prispevajo k zmagovitemu vojevanju. Poudaril je tudi važen delež južnih področij v vojni. Prebivalstvo teh področij podpira skupen vojni napor. Ministrski predsednik je dodal; Naš strateški položaj se vedno bolj ojačuje z obil-nimi viri na raznih področjih, ki ojaču-jejo našo borbeno silo. Govoreč o poizkusih sovražnikov za protinapad je Tojo rekel: Naše sile ne zadajajo sovražniku samo hudih udarcev, temveč uporabljajo tudi nove metode za njegovo unčenje. Sedaj vodijo operacije v velikem slogu na Kitajskem m na področjih indijsko-bir-manske meje, zadajajoč hude udarce nasprotniku. Govoreč o zadržanju Japonske do anglosaških sil je Tojo rekel, da se bo Japonska borila s trdno voljo in vztrajnostjo zedinjujoč vse svoje napore, dokler sovražnik ne bo uklonjen. Glede indijskega vprašanja je ministrski predsednik rekel, da je Japonska trdno odločena uporabljati vsa mogoča sredstva, da pomaga Indiji odstraniti angloameriški vpliv in pridobiti neodvisnost. Glede sil Osi in Evrope je Tojo podčrtal pomoč in podporo, ki jo dajejo Japonski ter je dodal, da trdno veruje v zmago Italije, Nemčije in njih zaveznikov spričo njih neranljivega položaja in neupogljivih smernic za dosego zmage. Ob zaključku je izjavil, da se je Japonska obvezala boriti se ob strani sil Osj in njih zaveznikov za dosego skupne zmage. Pregled vojaškega pclsžaja Tokio, 16. jun. s. Ob pričetku razprave v parlamentu je ministrski predsednik Tojo zopet povzel besedo ter podal pregled splošnega vojnega polžaja. Poudaril je. da so Japonci odbili štiri napade v odseku Kizada, ki so bili izveden z močjo dveh divizij, in to od konca prejšnjega leta do konca letošnjega februarja. V prvih dneh marc aso Japonci prešli v ofenzivo in nadaljujejo zdaj operacije na področju indijske meje. V odseku Nove Gvineje in Salo-monskih otokov je Japoncem uspelo utrditi strateške postojanke. Sovražnosti na tem področju so postale silovite j še zlasti v letalski vojni, v kateri so Japonci poka-aah svojo očitno premoč. Glede Kitajske se zdi, da je Cunking popolnoma zgreMl svoje vojne namene proti Japonski, kar potrjuje prehod številnih kitajskih generalov k nankinškim četam. Zdi se, da razpolaga čungking zdaj z 100 vojnimi letalt prve čite, vštevši ameriške sile na Kita>-skem, toda nedavna silovita, ofenziva Japoncev je docela onemogočila pcizku»e napadov na Japonce v zraku in na kopnem. Glede obrambe severa je Tojo izjavil, da vlada zdaj popoln mir na vsem mandžiir-skem ozemlju, ki je popolnoma varno. Tojo je potem toplo pohvalil junaštvo garnl-zije na Attuju. ki se je upirala sovražnemu vpadu, ter je izrazil svoje simpatije severnim prednjim postojankam, ki so se 12 mesecev upirale premočnim sovražnim silam, katere so skušale prodreti proti zapadu. Japonska bilanca Toki°, 16. jun. s. Mornariški minister admiral šigetaio šimada je izjavil, ko je sporočil podatke o izgubah sovražnika od preteklega decembra do danes, da je treba že navedenim izgubam dodati še 9 križark in 9 rušilcev. V tem obdobju je Japonsl^a izgubila 310 letal, 5 rušilcev, 3 podmornice in 33 prevoznih ladij, Iti so bile uničene ali potopljene. Admiral sige taro je nato podal podatke o izgubah, ki jih je japonska mornarica zadala sovražniku od pričetka vojne do danes. Sestreljenih ali uničenih je b'lo 5214 letal, potopljenih 13 vojnih ladij, 11 nosilk letal, 55 križark, 56 rušilcav, 1?8 podmornic in 69 drugih vojnih ladij. Mnogo sovražnih ladij je bilo poškodovanih. Nadalje je bilo potopljenih 369 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 2,260.000 tonam|. Minister je ob zaključku Izjavil, da so s* imperialne pomorske sile od preteklega de* cembra do danes cjačile tako v Indijskem Oceanu, kakor na Pacifiku ter povečale obalno obrambo zasedenih držav. Hvaležnost Birme Tokio, 17. jun. s. V razgovoru z zastopnikom agencije Dome j je šef birmanske misije izjavil: V veliko tolažbo je bik> pri-sostvovanje zasedanju parlamenta, ob kateri priliki je ministrski predsednik znova potrdil svojo obljubo, da bo Birmi dana neodvisnost še pred koncem tega leta. Z izrednim veseljem smo poslali državi To-jevo sporočilo. Vsa zbornica se je zdela kakor ena sama oseba s Tojom in nas je njegov čudovit govor prevzel. Poslanica ministrskega predsednika je bila izrečena ob istem času, ko se mi nahajamo na obisku in zaradi tega bodo njegove besede imele velik vpliv v Birmi. Tojo je velik državnik s širokimi pogledi Stran 2 »SLOVENSKI N ARO D«, četrtek, 17. junija 1943-XXL. Stev. 136 Pogovor z Mar« Tavčarjevo K njenemu današnjemu literarnemu večeru v frančiškanski dvorani Važno ponovno zagotovilo oblasti članom oboroženih tolp LJubljana, 17. junija Kar nas je peresarjev, mislim, da smo vsi enaki. Po trdi življenja cesti hodimo, pa smo ji vsi odmaknjeni in živimo v svojem svetu, življenje nas priteza k sebi, hrepenenje po lepoti nas odmika in zato ne moremo uravnovesiti svoje notranjosti. Mrrda pa mora tako biti, da se gibljemo v svetu, kjer iščemo in tudi najdemo zbranosti in čustvenega razpoloženja. To doživetje razodevamo z besedo, ki mora biti močna, da pritegne nase bralca. Izvirati mora iz srca, ki je dom čustev in duševnih pcjavov. Umetnost peresa ima samo eno sredstvo za izražanje in prikaz m sli in to je beseda. Druge umetnosti imajo otipljiva sredstva s katerimi oblikujejo svoje duševne zmožnosti. Beseda je izpoved srca, njegov odsev in odmev in čim globlje je zajeta, tembolj pritegne nase in ogreje. Beseda mora ganiti s toploto, s svojim žarkom pa mera prižgati nagib k razmišljevanju o doživetju onega, ki nam ga podaja. Lepa beseda je glasba, skladana v vezane, al: nevezane vrstice in če se naslajamo ob njej imamo užitek. Kdor ostane ob topli besedi hladen, ta ne razume avtorja, ali pa je njegovo srce nedrstopno poletu in razčlenjevanju misli. Branje lepe besede mora ogreti in zagrabiti srce onega, ki jo posluša. Lepa beseda je podobna roži, ki vedno cvete in ne roži na zimskem oknu, ki se ob dihu raztepi in takoj nazaj zamrzne. So bese<3e v našem slovstvu, ki vedno Ogrevajo, dokaz za to, so ponaredele pesmi naših pesnikov. Med ljudstvom žive in bodo živele. To so lepe besede, ki so bile zapete iz globine srca in padajo v srce, kjer ostanejo. č?e doseže beseda to, je dosežena misel in zelja onega, ki nam jo podaja. To so moje misli o poeziji in prozi našega slovstva in prepričana sem, da prav vsakdo izmed slovstvenikov zasleduje le eno željo, da bi s svojim delom doprinesel gradivo k skladbi kulturnega dela. Vsak po svojem svoje delo izoblikuje, po svojih zmožnostih in tudi najmanjši kamen je donos. Kar nas je v sodobnosti še delujočih od preloma stoletja, ko se je začela naša Modema s Cankarjem, Kettejem, Murnikom in Župančičem, smo ostali mladostni in sveži, dasiravno nas veže že razdobje polnih štirideset let. Beseda je vedno lepa, spopolnjuje. se sama po sebi in zato imamo mnogo dokazov, kako želijo posamezniki podajati izvir in izvor besede, da bi d?nela vedno naša in vedno domača. Za svoj literarni večer sem pripravila v Ljubljana,. 17. junija Pred malim kazenskim senatom okrožnega solišča v Ljubljani se je začela včeraj razprava proti devetim obtožencem, ki jih je državni tožilec obtožil goljufive prodaje ponarejenega saharina oziroma pomoči pri priprave h za prodajo. Senat sestavljajo ses Rajko Lederhas kot predsednik, sos Ivan Kralj in Josip Baričevič pa kot votanta. Državno tožilstvo zsistopa tožilec France Sever, obtožence pa zagovarjajo dr. Stare, dr. Prennerjeva m dr. Le-skovic. Razprava se je začela ob 9. dopoldne in je trajala do 13., nakar jo je predsednik prekinil z naznanilom, da bo danes dopoldne ob 11. izrečena sodba. Devet strani obsegajoča obtožnica navaja v glavnem naslednje: Obtoženi so: 231etni delavec Franc Vi-rant, rojen v škrspčah pri Rakeku, samski brivski pomočnik živeč v Ljubljani; 261et-ni v Ravniku pri Blokah rojeni samski ključavničar Matija Turk; 251etna samska služkinja Frančiška V. rojertaj v Parku pri čabru; 261etni v Bič ju pri Grosupljem rojeni kovaški pomočnik Jernej B.; 451etni v Malih Poljanah pri Mokronogu rojeni delavec Alojzij S.; 371etni v Ponikvi rojeni delavec Anton R.: 231etna v Kori t nem pri Bledu rojena žena trg. potnika Elizabeta G.; 281etna v Ljubljani rojena delavka Ivica C. in 361etni v Prelesju pri Krškem rojeni in v Ljubljani živeči mehanik Franc Tekavec. Obtožnica dolži Franca Viranta, da je od druge polovice decembra do srede marca Alba de Cespede«: Ksenija (Iz romana »Nazaj ni poti«, ki izide te dni v >Dobri knjigi«. »Prvovrstna ženska,« so govorili Dinovi prijatelji o Kseniji. Niti po imenu je niso klicali kakor druga, ona je bila »Costan-tinijeva«. Dino je poslušal in komaj pritrjeval, kadil, otresel papel s cigarete, kvečjemu je dejal tu pa tam vzvišeno: »Za žensko je res pametna«. Prijateljica ga je drago stala, a večala je njegov ugled kakor njegov velik avtomobil. Namesto v baru se je družba zvečer pogosto zbirala v malem Ksenijinem stanovanju. »Costantinijeva je Riccijevo odkritje.« Ce so se drugi člani avtomobilskega »podvzetja« mudili v Milanu, so jim predlagali, da bi šli zvečer h Costantinijevi. Tri sobe, opremljene z resnim okusom, drugače, kakor bi jih uredile druge njihove znanke; malo pohištva, zasenčene, tople luči, dve ali tri lepe slike in mnogo knjig, nekatere v tujih jezikih, niti ene z rumenim ovitkom, niti ene revije s pornografskimi fotografijami. Ob vstopu so dejali stari orijatelji novim: »Kajne, kako lepo?« kažoč z roko naokrog po stanovanju, pri tem pa jih drezali s komolcem. Češ: »Lepa ženska, kajne?« Ksenija je postala lepša, mnogo lepša. V novih, elegantnih oblekah je bilo njeno telo vitkejše. V očeh so se ji pomirile tiste strastne bliskavice ali pa so se samo skrile na dno. Ženske niso zahajale k njej. Vandina je razumela, da bi bila odveč, in je znala ostajati v primerni razdalji. Obiskovala jo je popoldne, našla jo Je vedno ležečo na divanu s knjigami in cigaretami okrog se- nevezani besedi, kar sem priobčila že pred 20 leti. V teh spisih zveni lepa belokranjska beseda, v kateri dajem povdarek o raznih primerah, katerim ljudstvo sledi. To so vedno ukoreninjene zamisli iz davnin časov, ko je posameznik veroval v čarovne moči in od posameznikov je ostalo Ijud- stvAi v celoti. Ob dolgoletnem učiteljevanju sem imeia priložnosti, da sem prisluhnila besedi In ljudskemu mišljenju in to sem vedno rada episovala, prav posebno v >Slovenskem Narodu^Armonia« vodi dirigent Segu-rini. — 22.05: Predavanje v slovenščini. — 22.15: G. Pettinato: Bersaglieresca — fantazija. — 22.45: Poročila v italijanščini. ♦«♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦««♦♦♦♦«»♦««♦♦♦♦♦♦«««««>»>♦♦,« Naročite se na romane DOBRE KNJIGE vičevalj njeni starši. To jo je tako bolelo, da si je včasih skušala dopovedati: »Ne, ne, saj ne vedo.« Kadar je čutila potrebo, da poniža sama sebe. da spozna nizkot-nost poti. ki si jo je bila izbrala, se ji je bilo treba samo spomniti materinega Črnega predpasnika in časov, ko ie hodila vsako jutro z njo k maši. Hotela je nositi sama težo svojega početja, hotela je v njem gledali upor proti poštenju svoje družine, ne na od vseh treh sprejetega sredstva za udobnejše življenje. A paoa je odgovarjal; »Hvala, draga hčerka! Tvoja mati si je kupila gumijaste nogavice za krčne žile, ki jo mučijo. Bog te blagoslovi in nikar se preveč ne trudi! Zadovoljni smo. ko vidimo dober uspeh tvojega dela.« »Delo. delo!... Se tega ne vedo. kje sem v službi, najbrž si mislijo, še huje. kot je res. Svetohlinci, svetohlin-ci!« in je strgala pismo. Posebno je obsojala svoje življenje, kadar je misli'a na Silvijo: na njene male. nekoliko križem gladajoče oči in na njeno črno obleko. Ce bi bila tu. bi jo Silvi ja najbrž obiskala brez povabila; vstopila bi in vprašala naravnost: »Ksenija, zakaj to počenjaš?« In Ksenija ne bi našla moči. da bi se smejala, kakor je delala, kadar je slišala kako namigavanje od drugod. Ce bi prišle druge k njej, bi bilo drugače: Vinca bi ji odpustila zaradi ljubezni. Valentina bi jo vprašala, kaj občuti, Ema-nuela bi občudovala stanovanje in Hor-scheve orhideje. Silvija pa bi ji pogledala v oči in jo vprašala: »Ksenija, zakaj tO počenjaš?« Ob tem različnem vprašanju, ki je vstajalo v njej, se je Ksenija še bolj pogrea-nila v divan, pogledala okrog sebe, vtaknila piškot v usta in, vrnivši se h knjigi« odgovorila na glas: »Zakaj? Krasno vprašanje! Zato. ker mi je všeč!« Izpred okrožnega ssđfšca Rasprava proti obtožencem, hA so predajali riževo moko kot saharin — Glavni akter med njimi je bil 23 letni Franc Virant Stev. 136 r » Stran 3 DNEVNE VESTI —. Smrt grofa Olgiatija, bivšega milan-akega prefekt*, v Comu je umrl grof Fili-perto Olgiati, ki je bil med prejšnjo svetovno vojno v Milanu kraljevi komisar, nato pa prefekt. Kasneje je bil prefekt v Firencah in v Torinu. Ko je bil zaradi starosti upokojen, se je nastanil v Milanu in se udejstvoval v dobrodelnih organizacijah. — Patrietična gesta podjetja Monteca- tfaJL, Ob tretji obletnici vstopa v vojno je milansko podjetje Montecatini sklenilo, da bo smatralo vse svoje delavce in nameščence, ki so padli ali pa je njihova usoda neznana, kakor da so zaposleni. Njihovim družinam bo družba izplačevala še eno leto plačo a'i mezdo, ki so io dobivali, dokler so delali. — Torinski župan na obisku v MPanu. Torinski župan Bonino je prispel v petek v spremstvu podžupana inž. Salvadorija v Milan, kjer so ga v palači Marino sprejeli milanski župan Scotti in podžupana inž. Viani in dr. Severini. Torinski gostje so si ogledali razne mi'anske zavode in javne naprave. V medsebojnih posvetovanjih so si predstavniki dveh velikih italijanskih mest izmenjali misli o važnih komunalnih problemih sedanjosti. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 47, z dne 12. junija 1943-XXI, objavlja cdločbo Du-ceja: Obnova sosveta Ljubljanske pokrajine; odločbe Visokega komisarja: postavitev Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev za Ljubljansko pokrajino pod nadzorstvo in zaplemba imovine upornika Nagodcta Andreja in Pivk Justine. -«* Pogumen beg: narednika Lenghija iz Tunisa. Ze nekaj dni se mudi na dopustu v Salsomaggioru narednik Gianni Lunghi, ki je s pogumno akcijo ušel Angležem v Tunisu in srečno dosegel svoj rojstni kraj. Lunghi se je boril v Afriki od julija 1942 in je sode'oval pri italijanski ofenzivi do El Alemama in kasneje tudi pri umiku. 10. maja je bil prideljen I. armadi na rtu Bonu. Da ne bi postal angleški ujetnik, je zasnoval z nekaterimi tovariši pogumen načrt bega, ki mu je uspel. Z dvema Italijanoma in 15 Nemci se je Lunghi polastil večjega splava in kljub razburkanemu morju se je s svojimi tovariši podal na nevarno vožnjo. Hoteli so doseči Pantelle-rio. Po dramatični borbi z valovi, ki je zahtevala življenja 16 tovarišev, je s preostalim tovarišem srečno dosegel italijansko kopnino. — Nenavadna nesreča. Industrijec Ric-gardo Castagna iz Milana je v svoji garaži polnil z avtomatično sesalko z zrakom kolo svojega avtomobila, ki ga je prav tedaj popravil. Zaradi presilnega pritiska se je gumij razpočil. Pritisk zraka je dvignil v zrak tudi velike klešče, ki so padle Castagni na glavo in ga hudo poškodovale. V bolnišnico so ga sprejeli z ugotovitvijo, da ima pretresene možgane. — Slabost ga je napadla med kopanjem. Želeč si osvežitve, se je 26-letni Michele Gadola iz Limbiata šel kopat v prekop Villoresi. Nenadoma ga je obšla slabost, ki se ji ni mogel upreti. Voda ga je pote-srnila na dno, kjer je žalostno utonil. Njegovo truplo so kasneje naš'.i in potegnili na suho v kraju Ponte del Mulino. — Otvoritev umetniške razstave v Rimu. V Rimu je bila otvorjena v potek popoldne slikarska razstava treh umetnikov. Svoja d>ela razstavljajo Car.o Bodini, Eugenio Markowski in Virgilio Tramontt-ni. Posebno pozornost je po plastičnem smislu za barve zbudil Markowski, ki je razstavil obilno zbirko slik. — Iz tretjega nadstropja mu je padla steklenica na gl»vo. V Bergamu se je v soboto zgodila nevsakdanja nesreča. _ Ko je 46-letni Edvard Corradini šel mirno po Maffeisovi ulici, mu je nenadoma treščila na glavo steklenica polna vode. Ušla je iz rek neke osebe, ki je stala ob oknu v tretjem nadstropju poleg stoječe hiše. Corradini ima pretresene možgane. Njegov* stanie je resno. — Opozorilo naročn!kom »Umetnosti«. Izšla je Molerna španska lirika v prevodu A. Gradnika z esejem B. Borka in ilustracijami M. Maleša. Naročniki »Umetnosti« uživajo pri nabavi te pomembne pesniške zbirke, ki je bila prevedena že skoro v vse evropske jezike dve ugodnosti, če jo naro-če naravnost pri za'ožbi: 1. skoraj 20rvi popusta, t. j. za ceno 50 lir (namesto 65 hr), 2. plačljivo lahko v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Knjiga je tiskana na najfinejšem papirju v dveh barvah in vezana v celo platno. Obsega 130 strani. — Nagrade umetnikom, ki razstavljajo na četrti kvadrienali. Pod predsedstvom ministra Bigginija se Je v Rimu sestal odbor, ki je odločil o razdelitvi nagrad umetnikom, ki razstavljajo na letošnji kvadrienali. Nagrade so bile razdeljene takole: prvo nagrado v znesku 100.000 lir je dobil slikar Giani Vagnetti. Enako je bilo 100.000 lir priznanih kiparju Gtacomu Manzuju. Dve drugi nagradi po 50.000 lir sta dobila slikar FiHppo De Pisis in kipar Venanzio Crocetti. Štiri nagrade po 25.000 lir so bile priznane slikarjema Amerigu Bartoliju in Albertu Ziveriju ter kiparjema Lucianu Minguzziju in Michelu Guer-.iniju. Posebno nagrado za grafiko v zne ku 10.000 lir so podelili Aldu Salvadori-iu. Razen teh je bilo razde1 j enih še 10 nagrad po 10.000 lir, ki jih je prejelo 8 slikarjev in 2 kiparja. — Praznik sv. Antona v Padovi. Računajo, da se je v nedeljo na praznk sv. Antona zbralo v Padovi nad 20.000 oseb, ki so prišle iz vseh krajev apeninskega polotoka. Verniki so se udeležili vseh cerkvenih prireditev, ki so bile ta dan na sporedu in jih je večino vodil padovanski škof mons. Agostini. V procesiji so nosili relikvije sv. Antona. — Težke poškodbe zaradi padca kot posledice močnega zračnega pritiska. 37. letni delavec Fernando D'Este v Milanu je v nekem podjetju prisostvoval in sodeloval pri zapiranju neke cevi. Nenadoma ga ie zajel močan pritisk stisnjenega zraka in ga vrgel nekaj metrov visoko. Pri padcu na tla se je nevarno poškodoval na glavi, tako da se bo moral zdraviti najmanj dva meseca. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci. Alojz Trkov, 27-letni sin posestnika iz Zadvora. si je pri padcu zlomil desnico. — Zdenko VI-drih. 14-letni sin mesarja iz Ljubljane, si je pri padcu z lipe zlomil levico in levo nogo. — Anton Martinjak, 42-letni delavec z Rakeka, si je pri delu poškodoval levo nogo. — Viktor Poljšak, 36-letni delavec iz Račne, si je pri padcu s kolesa zlomil desnico. — Franji Peršinovi, 10-letni hčerki delavca iz Borovnice, je pri igri vrgel neki otrok poleno v oko. — Fr. Šinkovec* 27-letni kurjač železničar iz Ljubljane, se je pri padcu ranil na desni nogi. — Fr. Urbas. 28-letni delavec z Rakeka, si je na krožni žagi obrezal prste dosnice. IZ LJUBLJANE —l.i Po hudih nalivih nenavadno hladno junijsko jutro. Včeraj se je menda izlilo, čeprav se zdi, da ni konca nalivov. 2e v prvi polovici tega meseca je bilo skoraj toliko padavin kakor znaša junijsko povprečje. Ponoči se je zjasnilo in davi je ležala v Ljubljanski kotlini precej gosta megla. Silno se je ohladilo. Hladno je bilo že včeraj, ko je maksimana temperatura dosegla samo 14.7°, davi je pa minimalna temperatura znašala le 6.2° ter je bila doslej v tem mesecu najnižja. Zračni tlak je začel naraščati in upamo, da bomo popoldne videli sonce. —lj Samo pepel in Smeti sme prebivalstvo Po predpisih mestnega cestnega reda metati v zaboje za smeti. V nobenem primeru ni dopustno " metati v zaboje za smeti razne organske odpadke, ker začno v zabojih gniti, povzročajo smrad ter lahko postanejo leglo raznih nalezljivih bolezni. Mestni smetarji imajo navodila, naj vse zaboje z nedovoljenimi smetmi puste neizpraznjene. Prav tako je prepovedano postavljanje zabojev s smetmi na cesto že zvečer pred dnevom, ko pride po smeti smetar. Zaboje je namreč treba prinesti pred hišna vrata tik predno pride smetar. Če stoje zaboji s smetmi čez noč na cesti, se lahko z njimi hranijo podgane in druge živali, ki razbrskajo smeti na vse strani. V interesu vsakega posameznika in vsega p rebivalstva je, da so zaboji za smeti snažni in po možnosti vsaj vsak teden razkuženi s kakim primernim sredstvom. S takim postopanjem bomo omejili zareditev muh in drugega nadležnega mrčesa ter raznih bolezenskih klic. Mestno cestno nadzorstvo bo še strožje nadzorovalo izvajanje teh predpisov ter bo vse lo"šilce kaznovalo. —lj Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I sporoča svojim članom, da je nabavila več razpihalnikov za tobačni prah zaradi zatiranja uši na fižolu in drugi po-vrtnini. Razpihalnike dobijo člani na posodo proti majhni obrabnini pri društvenem pregledniku g. T. Drenigu, Cesta v Rožno dolino 36. Istotam dobijo lahko tudi tobačnega prahu. Podružnica obavlja po naročilu tudi škropljenje s tobačnim izvlečkom proti ušem na sadnem vrtu in jagodičju, fižolu in drugi povrtnini. Pismena naročila na podružnični naslov: Erjavčeva 4a/II desno. —lj Sklepna produkcija šole Glasbene Matice. V nedeljo 20. t. m. bo dopoldne ob ty< 10. v veliki filharmonični dvorani sklepna produkcija šole Glasbene Matice, katere spore 1 bodo izvajali. Najprej bo nastopil mladinski zbor ter zapel tri narodne v priredbi Matije Tomca, nato pa tri Sattnerje-ve zbore s spremljevanjem klavirja. Bssist Ladko Korošec iz šole ravnatelja Betetta bo zapel Premrlov samospev »Memento mori« in arijo iz Lortzingove opere »Vorm-ski orožar«. Sopranistka Vidmar Draga iz šole prof. VVisrtinghausnove bo zapela La-jovčevo pesem o tkalcu ln arijo Mirni iz opere *La Boheme«. K sklepu bo nastopil šolski zbor, in sicer najprej kot ženski zbor s spremljevanjem klavirja ter zapel dva šantlova troglasna zbora, končno pa kot Perclo la KAVVECO tcorre cosi facilmente 00me ona pluma sulla carta. Nelle cartolerie e nef negozi s pedali** catl VI mostrerannc pen volentleri | vari modelU RAWECO Aot© v.'VVECO %*wto fec» s taksno lahkoto po popirju. V trgovinah s pisalnimi patrobsej nami Vont bodo rod« pokazali različno a»o> delo KAVVECO porov m MATOCRAPI KINO SLOGA Vrtoglava stvarnost današnjih gigantskih bojev v velefilmu Jekleni cxll V glavnih vlogah: Carl Raddatz, Hans Stelzer, Ernest v. Klippstein Režija: Kari Ritter Predstave ob: 14., 15.50, 17.40, 19.30 KINO .MATICA Film v najkrasnejšth prirodnih barvah, čudoviti posnetki »zlate« Prage. Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubilo velemesto. Češki narodni plesi in prizori iz »Prodane neveste« Praga — zlato mesto V glavni vlogi Kristina Soderbaum Predstave ob: 15., 17. in 19.15 uri KINO UNION Vroča ljubezen in diplomatske intrige so osnove filma Vihar nađ zalivom V glavnih vlogah: Armando Falconi, Andrea Chechi, Adriana Benetti, An- nelise TJhlig m drugi Predstave ob delavnikih ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri', ob nedeljah in praznikih ob: 10.30, 15.30. 17.30 in 19.30 uri mešani zbor in odpel Sattnerjev Pozimi iz šole. Aljaževo Siroto, Ferjančičev Tone sonce, tone in L2.jovčeve Pastirce. Mladinski in šolski zbor vodi ravnatelj Mirko Polič, spremljala ga bo na klavirju Mirca Sancinova. Basista Korošca spremlja. Hra-šovčeva, sopranistko Vidmarjevo pa Bizja-kova. Na nedeljsko produkcijo opozarjamo, začetek je točno ob % 10.. podrobni spore 1 v knjigarni Glasbene Matice. —lj Vavpotičeva razstava se bliža zaključku. »Ljubljana v akvarelu«, zanimiva razstava slikarja Bruna Vavpctiča, bo odprta samo še šest dni. Razstava obsega 36 novejših akvarelov, med njimi 27 zelo dobrih ljubljanskih motivov. Uspela dela si je doslej ogledalo že lepo število ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti, pa tudi kupcev je bilo mnog3. Razstavo izpopolnjujejo Smerdujeve, Goršctove in Ko-tai jeve male plastike. Občinstvo opozarjamo, da bo Vapkotičeva razstava v zg:r-njh prostorih Obersnelove galerije odpita do 20. t. m. Ogled vsak cian cd 8. do 12. in cd 3 4. do IS. —lj Glasbena akademija. Na prvi sklepni produkciji bodo nastopili učenci prof. Da-riana. Launa, Ravnika A.. Šedlbaueria, Šlaisa in Škerjanca. Na sporedu so skladatelji: Alfano. Borodin, Bortk:ewicz. Co-relli. Debussv, Čajkovski. Weber. La!o. Skrjabin. od slovenskih pa S. Premrl (Kvartet v d-duru) in L. M. Skerjanc. Nastop bo 18. t. m. ob 19.15 v veliki filharmonični dvorani. Sporedi po 3 Lire, za dijake 1 Liro so na razpolago občinstvu v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Diplomski koncert. V veliki filharmonični dvorani bo v ponedeljek 21. junija ob 7. klavirski koncert, ki ga priredi absolventka Glasbene akademije gospodična Ogrin Ksenija. Zelo nadarjena pianistka, ki je svoje znanje pokazala že na neštetih javnih nastopih zavoda, je učenka priznanega k'avirskega pedagoga in skladatelja J. Ravnika. Sporedi po 3 Lire. za dijake 1 Liro bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. -^-lj Netočnost v pOr°čilu o požaru v Trnovem. V torek smo poročali p požaru v Trnovem. V poročilo se je nam pa vrinila pomota. Kozolec ni pogorel posestniku Janezu Jerini v Karunovi ulici, temveč pocestnici Oven Antoniji po domače »Jernaču« na Cesti v Mestni log. —lj Travo kosijo. Po travnikih, ki so še ostali na robu mestnega središča in v predmestju, je zrasla visoka, a precej redka trava. Oni dan so mestni kosci sk'epsli ostre kose in odšli na delo. Pcko?ili so že večji del travnikov. Pckcšeno travo seveda prej posuše na soncu, nakar jo spravijo pod streho. Koscem pa letos nekoliko nagaja čež. —lj Nov hodnik za pešce. Levi hodnik za pešce v novem delu šubičeve ulice je bil v petek v celoti obrobljen s kamnitimi robniki. Nova ulica se lepo razvija, prav tako vozovni in osebni promet po n^i. — Tudi v zadnjih dneh se je nadaljevalo čiščenje in pometanje nekaterih ulic, v Puccln jevi ulici in drugod pa so čistili kanale. Maksimalni cenik Maksimalni cenik stev 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10 aprila t l. naprej, aoloča za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno iz všteto trošarino): 1. Kruh tz enotne moke v Kosih do 400 g 2 30 ure. v Kosih od 400 do 1 000 g 2.20 2.30 lire. v Kosih od 400 do 1 000 g 2.20 Ure; testenine iz enotne nv ke 3 90 lire za Kg; enotna pšenična moka 2 70 lire: enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 Ure: fižol 6 Ur za Kg 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; •♦urovo maslo 28.40 lire za Kg; slanina sojena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6 35 Ure za liter. 4 Mleko 2 50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozan po 880 g 15 90 Ure za dozo, v dozah po 385 g 7 55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v Kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva. razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 Ure za stot; mehki roblanci (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 Ur za srtot; enotno milo. ki vsebuje 23_27% Kisline, 4 10 Ure zs kg MALI OGLAS! POHIŠTVO PO NAROČILU! Izdelujem vsakovrstne stole, politirarn in izvršujem vsa popravila. — Zorman. Breg št. 14. N-331 Dal 7 al 21 gmgno vengono emesse due serie di sora ggisinquennali 5% a »remi Le 5 milisrdi ciascitna EnterersI e premi esenti da og»i imposta presen te e futur ^ PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al gicrno del versa-mento; per le sotteserizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi W% dal giorno del ver5amento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo ln contanti, ma vengono accettate come eontante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: eiascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n 10 premi per un ammontare complessivo dl L. 10.000.000 mediante estrazioni semestraii. Le sottoscriz:oni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istitutl ene fanno parto del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia: Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazlonl — Istituto Nazionale Pascista della Provi- denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per TAssieurazione contro gli lnfortunj sni lavoro — Banco di Napol i _ Banco di Sicllia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte del Paacbi dl Slena — Banca Commerciale Italiana _ Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Rlspamtio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lomharde — Istituto Centrale delle Bančne e Banchiert — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*America e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito V a resi no — Credito Commerciale Milanu — Banca Bcllin-zaghit Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Llgure — Banca Agricola Mila nese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescla — S«cieta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazlonl di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria. Flrenze — Comparnia FinanziaHa degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda dl OO. A CC. — Banco S. Uemiiuano e a>. Prospero _ Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano _ Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Rergamasco — Banca del Friuli — Banca Uaudenzio Sella & C, Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Bunca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Moblllare Piemontese -- Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savoncse — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Prlvata Finanzlaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Baaua Mutua Popolare, Verona — Banca Motna Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sandrio — Banca Piccolo Credito Vaftellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commeroio e Prestiti per Commeroio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarcse. Tutte le altre Banche, Bnnchleri. e Banche Popolari, nonehe rutti gll Agenti dl Cambio rappresentstl nella firma dell'atto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7« da 21. junija besta emitirani dve šerifi 5% letnih zakladnih bonov s premijami vsaka po $ milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpla. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard Ur Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 Ur, ki se žrebajo vsakih Sest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi prt vseh podružnicah naslednjih ustanov m zavodov, Id pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca d'Italia. Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazloai — lati tato Nazionale Faaciata della Previ- denza Sociale — Istituto Nazionale Fasclsta per 1'Assicurazione contro gli lnfortunj sul lavoro — Banco dl Napol! _ Banco di Slcllia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo dl Torino — Monte del Paschi dl Slena Banca Commerciale Italiana _ Credito italiano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fasclsta delle Casse dl Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche o Bancbieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Americana e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoitura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Beiiin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Llgure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca 8. Paolo, Brsscts — S Odeta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnla dl Assicurazioni dl MUano — Societa Reale Mutua Assicurazlonl Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta. Trieste — La Fondiaria. Flrenze — Compagrnla Finanzlaria deell Agenti dl Cambio del Regno, Roma; Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda dl OD. a CC — Banco 8. Geminiano e * Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrari o Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Regglo Emllla — Banca Piccolo Credito Bcrgamasco — Banca del Friuli — Banca Uaudenzio Sella A C, Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso • FlgUo, Torino _ Banca Moblllare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Pontl. Milano — Banca Pri v a ta Finanzlaria Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca dl OeJnbrie — Banca Popolare Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola. Ledi — Banca Agricola Popolare, Ragnaa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona —- Banca Mutna Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondiio — Banca Piccolo Credito Valtelllnese — Banca Popolare Oeoaernttvm. Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commerelo e Prestiti per Commerelo e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pe«arese» Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi val menjalnlčni Agenti* ki so člani zgoraj omenjenih zavodov In druf.be »Compagnla Finanzlaria«. Stran 4 ►SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 17. Junija 1943-XXI. štev. 136 Pred 60 leti položen temeljni kai za mmatj0kB pMtapj e v LfuMjari — Kako je prišlo do muzeja pred UO leti Ljubljana,. 17. junija Zgodovina našega muzeja ni posebno dobro znana med ljudmi. Posebno o zgodovini kulturne ustanove, ki je predvsem v službi zgodovinske vede. je prav in potrebno, da spregovorimo vsaj ob 601etnici položitve temeljnega kamna za muzejsko poslopje. Ta stavba spada med najlepše, kar jih je bilo sezidanih v drugi polovici prejšnjega stoletja v Ljubljani. Ohranila je še svoje prvotno lice. Pred leti je že prišlo v razpravo, ali bi muzejskega poslopja ne kazalo vključiti v sklop poslopij bivše banovine, tako da bi bilo zvezano s poslopjem posojilnice Ljubljanske pokrajine. Trg bi bil delno zazidan. Muzej bi preselili, tako da bi to poslopje po prezidavi uporabili za upravne namene. Načrt pa ni bil uresničen in morda bo muzej ostal še dolgo v tem poslopju, ki sicer ne ustreza več primerno svojemu namenu. Vsega gradiva ^>loh ni mogoče več razstavljati; prostora primanjkuje čedalje bolj. 2e sam etnografski muzej bi potreboval posebno poslopje Naj bi etnografski muze.i dobil svoje, samostojno poslopje v Ljubljani, je bila sprožena zamisel že pred leti. Toda zdaj ne nameravamo govoriti i oliko o prihodnosti kakor o preteklosti. Ob ustanovitvi deželnega muzeja O zgodovini našega muzeja je pisal dr. Josip Mal v »Vodniku po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani« v »Glasniku Muzejskega društva*, ob priliki stoletnice Muzejskega društva. Iz njegovih spisov posnemamo naslednjo podatke. — V začetku prejšnjega stoletja so v avstrijskih deželah začeli ustanov! j nt i muzeje. V av-stro-ogrski monarhiji so ustanovili svoj narodni muzej najprej Madžari leta 1802 Cehi so dobili svoj muzej leta 1818. medtem ko je bil štajerski deželni muzej ustanovljen že leta 1811. Na ustanovitev deželnega muzeja so mislili tudi na Kranjskem V zvezi z ustanovitvijo našega muzeja ni mogoče prezreti imena slovitega Žige Coj-za. Cojz je zbiral okrog 45 let minerali je in knjige: zbirko bi rad podaril deželi kot osnovo za muzej. Toda vmes je posegla vojna in Cojz je med njo obubožal. Cojza je baje zadnja leta njegovega življenja najbolj bolelo, da bodo njegovi dediči morda morali razprodati njegove zbirke ter da se bodo porazgubile po svetu. zamisel ustanovitve muzeja Pobudo, naj bi ustanovili v Ljubljani deželni muzej, je dal tedanji guverner Ilirije grof Sweerls-Spork med ljubljanskim kongresom 1. 1821; tedaj je dejal cesarju, naj bi tudi Kranjska dobila podoben muzej, kakršni so bili ustanovljeni v nekaterih drugih deželah. Cesar ni nasprotoval, zato so na guberniju vzeli zadevo v roke ter začeli proučevati ustroj muzejev v državi Naj bi ustanovili muzej v Ljubljani, je predlagal na seji kranjskega stanovskega odbora škof A. Gruber 4. julija 1821. Ustanovitev se je zdela mogoča le s podporo deželnih stanov. Gruber je opozarjal na prirodoslovne zanimivosti kranjske dežele in na dragocene starine iz rimske dobe ter dokazoval, da bi bilo dovolj gradiva za muzej. Tudi raziskovalcev ima dežela dovolj, kar se je izkazalo že 1. 1693. ko je bila ustanovljena Academia cperoso-rum in ustanovitev Družbe poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem I 1767. Gruber je mislil, da bo najbolje ustrezal muzej, kakršnega so Ime'i že v Gradcu in podel je sliko, kakšen bi naj bil naš muzej Deželni stanovi sprejeli predlog O predlogu ustanovitve muzeja so razpravljali na jesenskem zasedanju deželnih stanov 15. oktobra 1821 Predlog je bil soglasno sprejet. Prav tako .ie bilo soglasno sklenjeno, da v začetku prevzame upra vo muzeja Kmetijska družba medtem ko so si deželni stanovi pridržali vrhovno vodstvo. Kmetijska družba je imela tedaj svoje prostore v licejskem poslopju in tam so tudi nameravali urediti muzej. Ustanovitev muzeja je moral dovoliti cesar Na dovoljenje so čakali precej dolgo Najprej So morali poslati dvorni studijski komisiji pojasnila o načrtu, vzdrževanju in nasta nitvi muzeja Cesarjev odlok o potrditvi sklepa stanovskega zbora o ustanovitvi deželnega muzeja je bil izdan dne 8. ju nija 1. 1826. S tem je bil muzej formalno ustanovljen in njegovo ime je bilo sank cionirano. a le s pogojem, da bodo zavor1 vzdrževali brez vsake posredne ali neposredne državne podpore in da tudi zaradi te?a ne b°do obdavčeval, deželanov Ob tej priliki je cesar tudi dovolil, da muzej prevzame Cojzovo zbirko mineralij brez odškodnine. Vlada je kupila 1. 1823 Cojzovo knjižnico za 7000 gld. in mineraloško zbirko za 6000 gld. Zanimivo je. da je do nakupa prišlo na Metternichovo posredovanje. Metternich je namreč Cojzovi zbirki spoznal med ljubljanskim kongresom, ko je stanoval v Cojzovi hiši 120 let našega muzeja Čeprav ie bilo izdano dovoljenje o ustanovitvi muzeja šele 1. 1826, vendar smemo govoriti že o 120letnici te ustanove; že zaradi tega, ker je spomladi 1. 1823 samostojno natisnjen program in poziv na javnost za ustanovitev muzeja. To je odobrila študijska dvorna komisija, kar je veljalo toliko, kakor da Je ustanovitev muzeja začasno potrjena. Razen tega so pri Kmetij-sk družbi istega leta tudi že razmišljali o primernem poslopju za muzej. Priporočali so v ta namen reduto, a predlog je bil odklonjen, ker je bilo poslopje vlažno in zaradi tega za muzej neprimerno. Bilo je več zamisli, kje bi naj nastanili muzej, n pr. tudi v knežjem dvorcu. Obravnavali so celo predlog, naj bi sezidali poslopje na Kongresnem trgu ali ob starem liceju. Posebno primeren za muzej se jim je pa zdel tivolski grad. Podruren. Stanovi so si lastili to graščino ter jo zahtevali od države. Prav zaradi tega muzej ni dobil drugega primernega poslopja, ker so čakali nad 8 let. da bo vlada izpolnila njihovo zahtevo. Pred L 1828 je bilo v gradu vojaštvo. Predsednik Kmetijske družbe, Fr. Hohenwart. grof. pa ni bil tako trdno prepričan, da bodo stanovi kdaj dobili Podturen za muzej. Hohenwart je tudi 1. 1831 daroval muzeju svojo zbirko konhilij. postojnskih kapnikov in petrefaktov. Otvoritev iruzeja 4, oktobra 1831 Muzej je bil slovesno izročen svojemu namenu 4. okt. 1831. Tedaj je obsegal Cojzo-ve mineralije in del Hohenwartovih konhilij in starine, ki so jih izkopali pri poglabljanju Ljubljanice Nekaj več gradiva so razstavili ob prvi obletnici muzeja, ko so dobili še nekaj prostorov v pritličju liceja. Cez deset let se je muzej razširi tudi na prvo nadstropje, kjer sta bili dve dvoranici za razstavo zoološke zbirke. Vendar s tem ni rečeno, da je šele leto 1831 prvo našega muzeja. Muzejsko gradivo je bilo zbrano že prej in hranili so ga v stanovski hiši Salendrova ulica št. 3. kjer je bil shranjen tudi stanovski arhiv Tam se jim pa prostori niso zdeli primerni ze muzej in jeseni L 1822 jih je najela Kmetijska družba. — Muzejske zbirke 90 počasi naraščale ter se izpopolnjevale. Zavod je mnogo pridobil od raznih darovalcev. Muzej je pa v veliki meri živel od darovalcev. Oblasti niso hotele podpirati ustanove in niso dovoljevale posegati po javnih sredstvih. Zato so stanovi sklenili prirediti vsako leto zbirko pri premožnejših ljudeh in nabrali so toliko denarja, da je bilo vzdrževanje omogočeno. Prostovoljni prispevki pa vendar niso bili dovolj zanesljiv vir dohodkov, zato je Hohenwart nameraval 1. 1833 ustanoviti muzejski sklad; z obrestmi sklada in prostovoljnimi prispevki letne zbirke naj bi plačevali upravne stroške in doku-povali, kar je bilo potrebno. Sklad je pa dajal pičle dohodke, zato je deželni zbor na svoji seji dne 18. septembra 1837 sklenil ustanoviti po primeru drugih dežel Društvo kranjskega deželnega muzeja. Ustanovitev društva je bila potrjena leta 1839. Glavni namen društva je bil, da je zbiralo članarino v korist muzeja. Novo poslopje Naš deželni muzej je zaslovel v prejšnjem stoletju zlasti po izkopninah Ljubljanskega barja. Zbirke so se pomnožile in prostori so postali neprimerni Zasluga kustosa Dežmana je bila, da je dosegel pri Kranjski hranilnici in deželnem zboru, da so se odločili zidati muzejsko poslopje. Za ta namen na je bilo treba najti seveda primerna sredstva; muzejski sklad sam na sebi ni prišel v poštev. ker je bil mnogo premajhen. Kranjska hranilnica je sklenila 3. maja 1881 v proslavo poroke prestolonaslednika Rudolfa z belgijsko princeso Štefanijo prispevati polovico k stavbnim stroškom, ki bi znašali do 100.000 gld. Pozneje se je izkazalo, da ta vsota ni bila dovolj in Kranjska hranilnica je še nekaj primaknila. Druge stroške je prevzela dežela in nekaj so nabrali med zasebniki. Ob proslavi 6001etnice združitve Kranjske z Avstrijo se je mudil v Ljubljani cesar Franc Jožef I. in 14. julija 1883 je položil temeljni kamen za muzejsko poslopje. Stavba je bila gotova 1. 1885. Muzej v novem poslopju je bil slovesno otvorjen dne 2. decembra 1. 1888. — Ob priliki bomo še opisali nekoliko muzejske oddelke, kakršni so zdaj. Strankine organizacije so uredile sistematično podpiranje prebivalstva. Id je moralo zapustiti svoje domove zaradi bombardiranja: javna kuhinja za otroke, Id zanje z veliko ljubeznijo skrbijo fašistke stal svoboden in po ustanovitvi zamorske republike Liberije. Barklev je bil povabljen tudi na banket v Belo hišo, kar je dalo mnogim političnim prvakom z južnih držav povod, da se banketa niso udeležili, ker smatrajo pod svoj očastjo, da bi sedeli z zamorcem za isto mizo. Izločanje zidov iz romunskega gospodarstva Izločenje zidov iz rumunskega gospodarstva se z vso odločnostjo nadaljuje. Minister za delo dr. Danlescu je dal novinarjem o tem nekaj podatkov. Od začetka ru-munizacije, ki se je pričela 16. novembra 1940 do marca letošnjega leta sta bili po- vsem rumunizirani od 8126 tvrdk z židovskimi nameščenci 3702. število židovskih nameščencev, ki jih je bilo v novembru 1940 v Bukarešti še 17.906, se je đo 1. marca letos skrčilo na 3018. V drugih mestih in krajih je bilo v novembru 1940 židovskih nameščencev 10.319, zdaj pa jih je še 3488. V novembru 1940 je odpadlo od celokupnega števila zasebnih nameščencev 8.96 procentov na Žide. Do 1. marca se je pa odstotek znižal na 2.33. Židovski delež v drugih delovnih močeh v skupnem številu nameščencev se je znižal od 2.97 na 0.59 odstotka. Od 21.394 židovskih uradnikov je bilo 16.155 zamenjanih z Riu muni, od 6831 delavcev pa 5524. Moderni motorni čolni Zgrajeni so tako, da je zračni vodni odpsr čim manjši Iz motornih čolnov starejšega časa z vdelanim motorjem se je v zadnjih 10 letih razvil motorni čoln, ki ima metor zunaj. Motorni čolni te vrste drse po vodi. da je njen odpor tem manjši. Njhovo dno je namreč tako konstruirano, da jim ni treba rezati vode, kakor so jo morali motorni čolni starejšega tipa, temveč se je komaj dotikajo, če je brzina posebno "elika se pa celo v kratkih presledkih malce dvignejo nad njeno gladino. Vzrok je jasen. Gre kot rečeno za čim manjši odpor vode, kakor gre letalcem za čim manjši z ačni odpor. Obliko letala je treba prilagoditi tej zahtevi in isto velja tudi za motorne čolne, ali za ladje, samo s to razliko, da morajo motorni čolni premagovati poleg zračnega še odpor vode. Tako se zviša ru-trost. če je to zaželeno, drugače se pa prihrani mnogo na pogonskih sredstvih. Stari motorni čolni so morali vodo rezati in njihovi motorji so morali biti med vožnjo pod vodno gladino, da so poganjali vijake. Novi motorni čolni pa tega ne potrebujejo, ker jih poganjajo letalski motorji odnosno zračni vijaki. Razvoj je šel torej od vodnega do zračnega vijaka, ki bi ga lahko imenovali tudi prepeler. Ker se moderni motorni čolni vode komaj še dotikajo lahko vozijo tudi po najbolj deročih rekah m tudi v tem je njihova velika prednost. Starih motornih čolnov si na deročih rekah sploh ne moremo misliti. V Nemčij: se je pričel razvoj z gradnjo motornih čolnov v dirkalne svrhe Izkušnje s takimi čolni so služile konstrukterjem za njihovo izpopolnitev, šlo je za to. da se zgrade metorni čolni za redn: promet in za večje število potnikov. Poskusi v Nemčiji so pokazali, da je čas za take čolne napočil Čoln, ki ga je skonstruiral ing. Ellinghausen v Bremenu, je dosegel na poskusni vožnji po Donavi pri Budimpešti z Junkersovim motorjem 500 HP hitrost 72 km na uro. Drugi čoln ing. F. Pesche (tri- . er) ima prostora za 20 potnikov, dolg je 14 m, v vodo sesra samo 20 cm. kadar sto. ji, če vozi pa samb 15 cm. Ta je dosege! še večjo hitrost. Moderni motorni čolni delajo v vodi le rahle valove, od ladij ali močnega vetra izvirajoče valove pa premagajo brez sunkov. Ob straneh imajo namreč plavutom podobne prožinske naprave, ki omogočajo potrebno stabilnost čolna tudi na obeh straneh. Motor z zračnim vijake ni je pritrjen na krmi. V mirnem času nameravajo organizirati brzi promet s takimi čolni od Koelna do Strassburga. Ta pot je dolga 400 km in motorni čelni prevozijo to pot v osmih urah, d očim rabi zdaj parnik za polovico te poti namreč do Maiaza 12 ur. Potovanje bi bilo torej časovno znatno skrajšano. Lepota mu je prinesla nesrečo Delniška dražba za vnovčevanje moške lepote -Filmska karijera ali bogata ženitev Tragedija glist Znano je, Ja se po vsakem močnem deževju vedno znova pojavijo gliste v velikih množinah. Prej so ljudje mislili, da je to nekaj naravnega. Novejša raziskav, nja so pa pokazala, da je tu v ozadju svojevrstna tragedija v kraljestvu glist. Močno premočena zemlja zlasti humus, kjer se gliste najraje mude, ima malo kisika v sebi. Posledica tega je, da gliste v njem težko dihajo. Pomagajo si tako, da neprestano rijejo po zemlji, da bi prišle do zraka. To se jim pa navadno ne posreči. Po deževnem vremenu prilezejo iz zemlje, kjer jih pa čaka dnevna svetloba, ki je ne morejo dolgo prenašati. Pomanjkanje kisika in dnevna svetloba pokončata mnogo glist. republike v Washingtonu Prezident zamorske republike Liberije Barklev se je mudil nedavno v Washing-tonu, kjer so ga pozdravili z 21 topovskimi streli kakor svoj čas angleškega kralja. Nemški listi poročajo, da je nastalo v Londonu zaradi tega veliko nezadovoljstvo Tam namreč pravijo, da le Barklev potomec zamorskega sužnja iz Kentuckvja. ki ?e ie vrnil v Afriko šele potem ko je po- Podjetje, kakršno je mogoče ustanoviti samo v Združenih državah, ie nedavno v New Yoiku doživelo polom. Gre za podjetje, ki je vnovčevalo moško lepoto. Kdor pezna miselnost Američanov, bo kaj lahko razumel tragikomedijo, ki se ji je moralo zahvaliti to podjetje za svojo ustanovitev in obstoj. 17 letni Vvilliam Sorjo iz Okia-heme je dobil službo v neki veletrgovini. Mladenič je bil zelo lep. Kmalu so opazile to tudi ženske in vse so zahtevale, da jim mora streči on. žensko osebje dotične veletrgovine se je tudi zagledalo v lepega mladeniča, tako da so se vedno bolj množili prepiri in tudi spopadi ljubosumnih deklet. Končno je lastništvo mladeniča odpustilo, ker je njegova lepota naravnost ovirala promet in škcelovala podjetju. Mladenič je poskusil svojo srečo drugod, toda povsod ga je doletela ista usoda. In v vseh primerih je bila kriva njegova lepota. Končno mu je šinila v glavo srečna misel, da bi zbral nekaj sebi enakih mlade-ničev in da bi z njimi skupaj vnovčeval svojo lepoto. Oglasi so mu pomagali zbrati 15 lepih mladeničev. Pojasnil jim je, da imajo pred seboj samo dve možnosti: film ali bogato ženitev. Za oboje bi potrebovali čim več denarja. Predlaga je ustanoviti delniško družbo. Mladeniči naj bi zb rali svoje prihranke in ko bi zbrali dovolj za enega, da bi lahko prišei k filmu ali s? dobro oženil, bi mu izplačali denar ?. skupne blagajne. Predlog je bil sprejet in žreb naj bi odlečil. kdo bi dobil iz skupne blagajne denarna sredstva, čim bi pa dosegel svoj cilj, bi moral denar vrniti Ta način vnovčevanje moške lepote s*-je tudi obnesel. Delniška družba je po žrebu določenega prvega člana dobro c pre-mila z vsem potrebnim in mu dala tudi dovolj denarja, da je lahko prišel k filmu. Cim je zaslužil toliko, da je mogel denai vrniti, je to tudi storil. Drugi član te čiste ameriške delniške družbe se je lahko s pomočjo denarja iz skupne blagajne dobro oženil. Končno je pa določil žreb Sorja samega. Ker je imel dovolj denarja, povrhu je bil pa še izredno lep, so mu bila odprta vsa vrata boljše newyorške družbe. — Kmalu se je zagledala vanj hčerka bogatega trgovca s premogom. Določen je bil že dan poroke. Tedaj pa je smatral Sorja za potrebno nate čiti svojemu bodočemu ta- • stu čistega vina. Mladenič je bil prepričan, da se bo z odkrito besedo bogataftu prikupil, pa se je zmotil. Njegova odkritosrčnost je dvignila vihar ogorčenja in trgovec je mladeniča ovadil sodišču Ko je Sorjo pred sodiščem izpovedal, kako in zakaj je prišlo do ustanovitve svojevrstne delniške družbe, ko je iskreno priznal, da mu je bila njegova lepota v nesrečo in da si ni mogel pomagati iz težkega gmotnega položaja drugače, so bili sodniki tako ganjeni, da so ga oprostili. Za bogato nevesto se je pa moral seveda obrisati pod nosom. Toda Sorjo je le našel ameriški izhod iz zagate. Neka /ilmska družba mu je namreč odkupila provi ©o spraviti njegovo zgodbo na filmsko platno. Seveda je dobil za to bogato nap: o in tako mu je lepota kočno le pomajrila iz gmotne stiske, čeprav mu je na drugI strani povzročila toliko preglavic. Izreki Moški, ki popušča, kadar nima prav, je pameten. Moški, ki popušča, kadar ima prav, jo — oženjen Ženske trpt ugovarjanje samo. Če se tovori o njihovih napakah Pametna žena posluša vsakogar, ne verjame pa n komur Žalovat: za vrednoto, ki se je izkazala po zqubi za ničvredno zna samo ženska. * V ljubezni lahko vsak moški česa nauči od ženske. * Dolgočasenje je najnevarnejši ženski za-peljivec. Oženjen: moški odrežejo \edno slabo, če kvartajo. Če dobivajo, jih gledajo postrani prijatelji, če izgubljalo jih čaka ples doma. Od ljubezni večina moških oslepi ko se pa oženijo, se jim vid povrne. Ženske skoraj vedno zamenjavajo hvaležnost s nrilizovanjem Pred tigrovim stanovanjem, prazno blagajno n krepostjo straža ni potrebna. } P. G. VVODEHOUSE: [ mjala pepita Huraoristieen roman Kajti: naj je bil Ogden še tako tečen, duhoviti in družabni Billv Stanborough je bil vseka-ko idealen tovariš za vožnjo po morju. Vse je bilo na tem, ali ga bodo imeli s seboj ali ne. Težava je bila samo ta, da se je Stanborough izrecno branil iti na počitnice za nedoločen čas, češ da si ne more privoščiti tolikšne zamude; radi tega je bilo njegovo lordstvo, ki ga je Vsemogočni le redko in skopo obdarjal z bistrimi domisleki, spočelo vabljivi načrt, ki ga je ta mah zagovarjalo. Ko je izrekel svoje modre besede, je upapolno pogledal gospo; a s presenečenjem je opazil na njenem Čelu oblak. Naglo si je v mislih ponovil vse, kar je bil rekel: ne, v njegovih besedah ni bilo ničesar, kar bi jo bilo moglo spraviti v zadrego ali strah. Z začudenjem se je vprašal, kaj bi utegnilo pomeniti to Gospa je ta čas gledala mimo njega, proti sliki; njene oči so razločno izražale bolečino. »Bojim se, da si ne morete pravimo zamisliti, Vti**"0 je stvar,« je rekla nazadnje s čudno tihim, posiljenim glasom. »Kako ?« »Vidite, saj nimam...« Premolknila je. »Moj sinko ni. .. Skratka, reči hočem, da Ogden ta mah ni pri meni.« »V šoli je, kaj ne?« »Ne, ni v šoli. Dajte, da vam razložim položaj. Gospod Ford pa jaz se nisva kdo ve kako dobro razumela, in pred letom dni sva se v Washingtonu razporočila zaradi popolne neskladnosti značajev. Potem ... potem ...« Znova se je prekinila. Njegovo lordstvo, ki ga je bilo groza vsakega globljega občutka, bodi moškega bodi ženskega, je tiho zlezlo vase. Evo, to ti je črni madež pri Američanih: venomer se ločujejo in si tako nakopavajo sitnosti. Kako si je mogel revež misliti kaj takega? Zakaj mu ni tisti, ki ga je bil seznanil z gospo — kdo je bil, se ni več spominjal — zakaj mu ni takoj povedal, koliko je ura? Mislil je, da gre za Američanko, kakršne so druge, ki potujejo po Evropi in imajo doma ljubeče može, zmerom pripravljene, da jih zasujejo z dolarji. »Hmhm!« je bilo vse, kar je spravil iz sebe »In sodišče,« je skozi zobe nadaljevala gospa, »sodišče ... je prisodilo Ogdena njemu.« Lord Mountrv, od zadrege rdeč kakor kuhan rak, je zagrgral nekaj nerazumljivega, s čimer je hotel povedati, da sočustvuje z njo. »Od tistih dob nisem Ogdena več videla. Zato, vidite, sem se jela zanimati za vašega prijatelja Stan- borougha, ko ste mi ga omenili: pomislila sem. da gospod Ford pač ne bi mogel oporekati moji želji, če bi si dala za svoj denar naslikati sinov portret. Niti zdaj nimam razloga za nasprotno mnenje, ako bodo govorili z njim o tej stvari. Kakor vidite, bi se bilo prezgodaj dogovarjati o potretu v zvezi z vožnjo na vaši jahti.« »Bojim se, da je s tem moj načrt v celoti pokopan,' ze klavrno menil lord Mountrv. »Toda vse upanje še ni izgubljeno.< »Ne še.« »Na slepo ne morem dati besede, ali. . . Skratka, konec koncev bi utegnilo nanesti tako, da bi šel Ogden z nami. Morda . . . morda "e bo dalo kaj napraviti.« »Mislite, da bi ga morebiti vendar lahko vzeli s seboj na potovanje?« »Upam vsaj.« Lord Mountry, ki bi bil sicer rad spet zagrgral kaj takega, kar bi izražalo njegovo simpatijo, je bil po drugi strani preprostodušen in prepošten mladenič, da bi bil maral pritrditi gospe Fordovi, ko je zapirala oči pred očitnimi dejstvi. »Ne vem, kako bi mogli obiti to, kar je določilo sodišče,« je meni!. »Mislim, da bo držalo tudi na Angleškem.« »Upam, da se bo dala stvar kako . . . urediti.« »O, to bi šlo seveda tudi pri nas. Kakopak.« Njegovem lordstvu, ki je bilo s tem, da je opozorilo na dejstva, zadostilo svoji dolžnosti, se je zdaj spet zahotelo pokazati, da sočustvuje z gospo. Nadaljevalo je torej: >Sicer pa, ko že govoriva o njem — kje je Ogden ta mah?« »V vili gospoda Forda; toda...« Prekinil jo je telefon, ki se je znova oglasil; ko ga je začula, je tako naglo planila k aparatu, da je lord Monutrv kar osupnil. Komaj je nastavila slušalo na uho, se ji je razlil po vsem obličju izraz nepopisne radosti; ni si mogla kaj, da ne bi za-. jisnila od navdušenja in veselja. »Takoj ju pošljite gor!« je zaklicala; nato se je vsa izpremenjena obrnila k lordu Mountrvju. »Lord Mountry,« je naglo dejala, »ne imejte me za nevljudno, a prosim vas, da me zapustite. Nekdo je ... nekdo pride k meni, ki ga moram...« Njegovo lordstvo je jadrno vstalo. »Seveda, seveda. To se razume! Kam sem le dal svoj ... A, evo ga!« Vzel je klobuk ,in da bi prihranil časa, je hkratu pograbil tudi palico. Ta pa se mu je izmuznila iz roke in padla. Gospa Fordova je z rastočo nestrpnostjo videla, kako se je sklonil ponjo in drsal za njo, ko se je trkljala po parketu. Nazadnje se je vzravnal; rdeč je bil kakor potonika. toda v roki ie držal vse svoje reči. palico, rokavice in klobuk. ITdvorljivo je obstal pred njo, da bi se poslovil. »Za zdaj se torej klanjam, gospa Fordova. Mi sporočite, če bo mogel vaš sinko z nami?« . »Pa, da, najlepša hvala. Do svidenja. < »Do svidenja.« Lord Mountrv je krenil k vratom in jih odprl. Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratm del usta: Ljubomir Volčič — Vsi 9 Ljubljani