List 22. rp v • lecaj XLIV. i i % zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 2. junija 1886. ) b s e g : Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 26. maja 1886. Zemlje- in narodopisni obrazi Hencijev v Budimu. Spominek zemljiščinega davka. (Dalje.) Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru dn<* 13. maja 1886. o odpisovanji Naši dopisi. Novičar. Obeni zbor e. kmetijske družbe kranjske dne 26. maja 1886. Kmalu po uri imenovanega dne zbralo se je grebu pa gospoda družbenega podpredsednika J. Fr. lad 70 članov v dvorani ljubljanskega magistrata, da Seuniga. >e vdeleie občnega zbora. Zborovanja udeležili drugi točki programa »poročilo o delo- so se tudi visokororlni gg. vanji glavnega odbora" govori družbeni tajnik Andrej baron Winkler, c. kr. deželni predsednik gosp. Pire: Slavni zbor naj me oprosti branja uprav- de- niškega poročila glavnega odbora, ker je ta uže tako [ranjski, Gustav grof Thurn-Valsassina, 6iavnCBa aCi t«, selni glavar kranjski in vladni zastopnik g. Anton dalje časa tiskan v rokah gospodov članov. Vendar jlobočnik, c. kr. vladni svetnik. Občnemu zboru predsedoval je Fr. Seunig, navzoči so pa bili vsi glavni odbor- nemu odboru slabo delovanje in to popolno neuteme- pa ne morem kaj, pri tej priliki tem poročilu nekaj podpredsednik pojasnil dodati. Nekaka stara navada je očitati glav- niki, izvanredno veliko članov iz dežele, posebno iz Ijeno in brez razlogov. Tudi javno po časnikih doma Postojine in Vrhnike, ter sledeči predsedniki podružnic: čih in nemških se to godi in sam sem imel dostikrat gg. Janko Kersnik, c. kr. notar in grajščak na priliko to slišati ob priliki potnih predavanj. Kmalu Brdu, Janez Mesar, župnik in duhovni svetnik v po lanskem občnem zboru očital je neki ljubljanski do-Bokinjski Bistrici. Anton Planinec, posestnik v pisnik v graškem nemškem listu, daje slaba udeležba Boštanji, Matej Pire, posestnik v Kranji, Alojzij nasledek malomarnega delovanja glavnega odbora, pod Sclirey, poštar in posestnik na Jesenicah, Franjo katerim odborom, odkar je v narodnih rokah, družba Legat, posestnik v Lescah, Franc Kotnik, po- oči vidno peša. To očitanje je popolno neopravičeno, sestnik in tovarnar na Vrdu, Rihard Dolenc vinarski in sadjarski šoli na Slapu. > vodja kajti glavni odbor se nikdar ni pečal s politiko in njegov predsednik je bil celo odločni nasprotnik na- Gospod podpredsednik Seunig otvori zborovanje rodni stranki. Tudi očitanje v dopisih v dunajske liste > o s pozdravom vsem udeležencem ter se spominja smrti o slabem stanji družbenega vrta je neopravičeno posebno zaslužnih udov, kakor bivšega družbenega tem zamore se prepričati vsak sam osebno na imeno-predsednika Karol a barona Wurzbacha, glavnega vanem vrtu. Kar se pa tiče druzih očitanj in posebno odbornika Fr. Ks. Souvana ter dolgoletnega družbe- onega v nekem slovenskem listu, da družba deloma ne , blagajnika ter glavnega odbornika An- more, deloma neče vse potrebno storiti, je prvo res, a zavrniti. Družbeni namen je, nega uradnika drejaBrusa in prosi izraziti sočutje umrlim go- drugo moram odločno spodom udom z vstajenjem raz sedežev. (Se zgodi.) svojem govoru pozdravi g. Seunig navzočega želnega predsednika ter g. deželnega glavarja in de- kmetijstvo v deželi zboljševati in pospeševati in v ta namen ima ona na razpolaganje dvojna sredstva. Prve vrste sredstva so ona, pri katerih ni treba ni- vladnega zastopnika in konečno družbenemu tajniku kakih denarnih sredstev, to so peticije na razne me- naroči prebrati zastopnike tujih družeb pri tem občnem rodajne zastope za primerne ukrenitve, naredbe in po- zboru. stave, ki utegnejo biti na korist kmetijstvu. Teh sred- Družbeni tajnik gosp. Gustav Pire: Slavni zbor! stev se je glavni odbor v polni meri posluževal in ker Vsa povabljena društva imenovala so pri današnjem je med avstrijskimi kmetijskimi družbami običajna za- zborovanji svoje zastopnike, in sicer c. kr. kmetijske mena tacih ukrepov, ni glavni odbor le svoje lastne družbe na Dunaji, v Gradci, Lvovu in Trstu gospoda izkušnje za to porabljeval, ampak dobil je mnogo do- Karola barona Wurzbacha, ker niso še bile pou- brih podatkov in nagibov od druzih društev, žene o njegovi smrti oziroma odpovedi, c. kr. kmetij- Glavni odbor ve , da taka sredstva nimajo preve—; ske družbe v Celovci, Črnovicah, Lincu, Opavi ter like vrednosti, ker naši gospodarji potrebujejo v prvf l v t .v? • " K — v, -- — ~ ~ ' t ium11, v v^i "uv mvuuvotj, udol £ voj^vjvatta jx ^ u 11 v v vaj vj \j v ¥ jt Solnogradu in hrv.-slav. gospodarsko društvo v Za- vrsti navod in izpodbudo k umnejemu kmetovanju. To 'VI Pn v - / fc. -i J 170 doseči je pa največ le mogoče s posluževanje druge ste sredstev, to je onih, katere je treba denarj celo bika, to se ve da vse zastonj. Dokler se pri nas v tej zadevi ne bode na bolje obrnilo, toliko časa ni Denarja pa družba nima in od 34.000 gold. družbene pričakovati pri najboljši volji boljših vspehov. Konečno gl 22.000 gold tacili lieso. Te obresti v znesku 1000 gold. in redna pod deželnega zbora v znesku 1050 goli. so edini edni dohodki družbe ki družbi obresti si dovoljujem slavnemu zboru sledeče predloge staviti: tem denarjem pa glavni od * pokrije komaj pisarniške stroške, plačo učiteljem podkovski šoli, vzdrževanje družbenih poslopij itd niti bi ne bil on v stanu dr napraviti, ko si. deželni odbor s subvencijo bi sL c. kr. vlada temu ne bi bila pripomogla. Glavni odbor vestno porabi svoje pičle dohodke v prid domačega kmetijstva in mislim da vzdrževanje podkovske šole, živino- zdravnišnice in družbene drevesnice za to najbolj znamenje Glavni odbor pr vsako leto veliko tisoč goldinarjev podp pri vis. c. kr. kmetijskem inisterstvu, ono svoje prošnje dobro podpre, a dobi le bore malo denarja, na katerega nimajo pravico družabniki, ampak "kmetovalci cele dežele. Letnino odra j tuj družabniki a delež, ki pripada odboru mora on odrajtati v tiskar administracijo ,,Kmetovalca". za glav tisek in administracijo ,,Kmetovalca". Da je sploh mogoče „Kmetovalca" izdajati brez druzih posebnih denarnih žrtev družbe, zahvaliti se imamo sotrudni-kom, ki za list popolnem brezplačno pišejo. Glavni o ibor toraj svojo dolžnost vestno izpolnuje, a vendar pa moram priznati, da naša družba ne deluj tako spešno, kakor na pr. ona v Celovci ali v Gradci Da temu tako pa krivda našega odbora, kakor tudi ne vse zasluge odbora v Celovci in v Gradci. Da te dve družbi bolj vspešno delujete, je nem delovanji posameznih udov ok v živali podružnic Kako alostno je v tej zadevi pri nas. Dve ali tri podružnice še nekaj delajo, osem podružnic je danes tukaj zastopanih, druzih 18 še pa niti + • za današnjo zborovanje Glavni odbor podružnicam dopisuje, spodbuja, a one največkrat niti ne odgovore. Udj ni. ti od glavnega odbora „Kmetovalca" ali „Oeco >ma u J podružnice, h katerim dotičniki spadaj > pa Pi 3 desetletja niso odrajtale odboru nikakega doneska, av moram dati čast. gosp. kolegu tajniku Miillerj u v Gradcu, kateri ima dolgoletne izkušnje, kakor je on dejal pri letošnjem občnem zborovanji c. kr kmetijske družbe v Gradci: „; morajo prinesti podi delovanje v glavni odbor to je prav obe." *) Jri nas pa tudi se v obče ne pozna namen in po klic družbe Vsaj so udje za to tukaj, da delujej združenimi močmi na korist kmetijstva cele 3 s dežele, da Ir varujejo svoje interese potem še naj lejo v skupnih vspehih svojo lastno korist katerega opozoril, naj pristopi družbi, prvo je bilo, da je stavil vprašanje: kaj pa dobim od družbe? hoče precej imeti kopo Vsak dreves, ali janca, včasih še * Čast. g. tajnik Miiller je rekel: Glauben Sie i meine Herren, dass dein Centralausschusse eine reiche Erfahrung zu Slavni občni zbor naj sklene: 1. odobriti poročilo o nega odbora 1. 1885.; delo vanj i glav- 2. izraziti zahvalo deželnemu za s topu za razne podpore, posebno za podpore na korist sadjarstvu; 4 m ravno tako zahvalo izraziti s o t rudnikom „Kmetovalca", kateri uže tretje leto brezplačno deluj ejo in tako omogočijo izdajanje lista. tretji točki programa: „P redi o g družbe- nega računa Z A 1835 m proračuna za 1887. poroča g. glavni odbornik Robič. Gosp. Robič: Jaz menim, da tudi meni lahko oprostislavni zbor branje celega računa ter hočem le skupne svote imenovati. Družba imela ie v 1. 1885, 6333 gold. m i kr. dohodkov in 5446 gold. 51 kr. stroškov, toraj ostane v blagajnici gotovine 886 gold. 49Va kr. Z ozirom na proračun za leto 1887. je pro-računanih 4339 gold. 47 kr. dohodkov in 4334 gold. ^^^^^H^^lM^^H^H^^^^H^^^HI ampak 81 kr. stroškov, toraj ne bodemo le izhajali Zarad bilance 9 ima nam še preostajati 4 gold. 60 kr. bi omenjal, da je tu notri ranjki g. Brus še postavil kot glavnično vrednost razne stroje, orodja itd., kar vse skup nima mnogo več vrednosti, kakor stara že-leznina, in bode za prihodnost treba gledati, to vrednost od družbenega premoženja odpisati. Prosim, da slavni zbor odobri predloženi račun zaL 1887. in izkaz družbenega premoženja. Predlog se sprejme. Poročevalec o četrti točki programa: „Uravna- nj družbenih b in plač družb d n i k o m 1 u ž a b n i k o m spod glavni bornik J. Murnik poroča: Slavni zbor! Po smrti raja-cega tajnikovega pristava A. Brusa prevzel je družbeni tajnik vsa dela ter jih izvrševal s pomočjo družbi nastavljenega pomočnega uradnika, zraven tega ima pa zdajšnji tajnik tudi opravništvo vrta v svoji oskrbi, za kar smo poprej plačevali remuneracijo gold. ukreniti v pisarni tako uradovanje, da zadostuje na mesec. Naloga glavnega odbora je sedaj tremu in točnemu družbe. izvrševanj vseh Nastane toraj vprašanje, številu uradaiških služeb, kakor je je aduiških ostati zirano. ali edaj sistemi naj to število skrčimo in manjše števil o Ako sem sistemizujemo ? Sedanje nadomestovalno uradovanje tajnika skozi pet mesecev je pokazalo, da tajniški pristav ni neobhodno potreben in da je mogoče to službo na korist družbi Paragraf odstraniti in sicer družbenih opravil daje v svojem 3. odstavku občnemu zboru pravico, uravnati družbene službe n plače urad nikov. Ravno tako pa tudi določi 16. v 14 Gebote steht. Solche Filialen, die vom Centralausschusse aus stavku, da občni zbor odloči O Spremembi pravil. Ker erst zur Thiitigkeit angespornt werden mlissen > bei denen se glavni odbor peča s spremembo pravil in v tej za gedeiht kein rechtes Leben. (Bravo!) Das Leben muss von devi meni še danes predlagati slavnemu zboru svoje den Filialen in den Centralausschuss getragen werden, das predloge, bode mogoče ob priliki prenaredbe pravil ist das richtige, nicht umgekehrt. Wenn die Filiale fuhlt, oder je, pri prihodnjem zborovanji O tej zadevi bolj odločne die Mitglieder fuhlen , dass eine Auffrischung des Lebens nasvete Staviti Za nothwendi^ ist, so steht dies ja edaj je pa treba plače na vsak ganz vollstandig in ihrer Hand. način vsaj začasno uravnati. Doseianj plača Sie braucht ja nur die Filialvorstehung an ihre Pflicht zu je bila 420 gold., pristavu 600 gold. , blagajniku inahnen. Die Mitglieder der Filialen mussen die Pression auf ihre Filialleitung ausiiben, aber verlangen Sie nicht die Daum-schrauben von oben. (Stenogr. Protokoli iiber die 62. ali-^emeine Versammlung der k. k. Landwirtschaft-Gesellschaft fiir Steiermark.) gold pomožnemu uradniku 360 gold., in slugi gold., skupaj toraj vsemu pisarniškemu osobju 1740 gli to svoto je mogoče shajati tudi brez dvombe za na- prej > morda bode še glavni odbor korist družbi. Zarad kaj prištedil na tega stavim predlog: Glav odbor naj se pooblasti, število služeb siste-mizovati, sedanjim družbenim uradnikom pa primerno zvišati plače, vendar vse te plače ne smejo prekoračiti svote, katero so poprej dobivali vsi uradniki, to so tajnik. pristav, blagajnik inpomožni uradnik skup aj. Gospod Deschraann: Ako sprejmemo ta nasvet, pridemo le v nasprotje s prejšnjim sklepom, vsled katerega smo sprejeli proračun za 1. 1887. Ta proračun določi plače uradnikom ter služabnikom v skupnem znesku 1800 gold. Jaz nisem nikakor nasprotnik odborovemu predlogu in primernemu povišanju plač, vendar bi predlagal dostavek: glavni odbor ima pravico, plače povišati k večemu v znesku proračunane svote, ki znaša 1880 gold. Glavni odbornik g. Robič: Dostavek gospoda Dežmana tako nič druzega ne zahteva, kakor odborov predlog. Razloček obstoji le v tem, da je gosp. poročevalec Murnik določno povedal potrebno svoto, med tem, ko je rajnki g. Brus, ki je proračun sostavil, okroglo številko v račun postavil. V resnici nismo nikdar celih 1800 gold. porabili. Gospod Deschmann: V proračunu določene svote ni dovoljeno prekoračiti. Prištediti se ve da se pa sme. Drugače bi pa sicer ne bilo potrebno predlagati občnemu zboru proračuna. Poročevalec gospod glavni odbornik Murnik: Jaz nimam prav nič proti predlogu g. Deschmanna, kajti glavni odbor ne misli niti porabiti 1740 gold., po g. Deschmannovem predlogu imel bi pa 1800 gold. na razpolaganje. Gospod dr. Vošnjak: Ko je zbor potrdil proračun za 1. 1887. in v njem svoto 1800 gold. za plače uradnikom, nismo še vedli, da namerava odbor predlagati spojenje tajniške službe s pristavijo, ki je dosedaj bila dotirana s 720 gld. Proračunana svota je uže iz tega vzroka previsoka. Prav je se ve da, da dobi tajnik za večje delovanje boljšo plačo, vendar pričakujem od odbora, da bode z ozirom na pičle dohodke družbe kaj prištedil pri plačah. Jaz sem sicer za odborov predlog. Gospod Peruci: Jaz menim , da sta račun in proračun premalo natančno sostavljena. Iz računov ne posnamemo, koliko dobi tiskarna, koliko se izda za eno ali drugo reč. Tudi menim, da tajnik ne more prevzeti vsega službovanja, ker je tudi potovalni učitelj, vsaj se je naglašalo v nekem občnem zboru, potovalni učitelj niti ne more opravljati službe tajnikove. Tajnik Pire: Ako sem si izprosil besede, ni moj namen polemizovati proti drugemu odstavku govora g. Perucija, zato ker se gre za mojo osebo. Kar se pa tiče prvega odstavka g. predgovornika. dovoljujem si ga opozoriti na vabilo v občni zbor, kjer je prav določeno brati: Račun in proračun dobijo gg. družbeniki še pravočasno doposlana, razpoložena sta pa v nadrobni razgled v pisarni kmetijske družbe. D* bi glavni odbor celi podrobni račun pustil tiskati, to uže ne gre zarad štedenja, sicer je pa oblika, v kateri glavni odbor podaja občnemu zboru te račune, bila določena od občnega zbora. Kedor se bolj zanima, na prosto voljo mu je dano, račune v pisarni družbe ogledati. Glavni odbornik gosp. Detelja: Uže pri obravnavah glavnega odbora je bilo določeno, pri povišanji plač dosedanje, za plačo odmenjene svote ne prekoračiti, vendar seno bili edini v tem, da je uradnikom za večje delo primerno, zboljšati plačo. Jaz sem proti predlogu gospoda Deschmanna ter priporočam predlog glavnega odbora. Glavni odbornik dr. Poklukar: Danes se gre le za začasne naredbe v okviru dovoljenega proračuna. je po gospodu poročevalcu stavil predlog z odločnim zagotovilom, pri plačah nekaj prištediti. Priliko za obširnejši razgovor dal bode itak predlog o spremembi pravil. Pri glasovanji je skoraj enoglasno sprejet odborov predlog, a dostavek gospoda Desciimanna zavržen. Podpredsednik g. Seunig: Pridemo k peti točki programa, k volitvi predsednika družbe na- mestu umrlega gosp. Karola barona Wurz- bacha. Gospodje naj blagovolijo svoje volilne listke oddati. Prosim gg. dr. Vošnjaka in vodjo R. Dolenca, da prevzameta skrulinijum. ^ (Za čas volitve je seja pretrgana.) Gosp. dr. Vošnjak: Oddanih je bilo 64 glasov,, od teh je dobil gosp. Gustav grof Thurn 58 glasov, drugi so razcepljeni. Izvoljen je toraj gospod grof Thurn. (Burni „živio"-klici.) Deželni glavar gosp. grof Thurn-Val s as sin a: Slavni zbor! Zahvaljujem se toplo za čast, katero mi je naklonila c. kr. kmetijska družba kranjska, da me je izvolila svojim predsednikom. Usojam si izreči, da prevzamem častno službo, ako Nj. Veličanstvo mojo volitev potrditi blagovoli. Kakor je sploh znano, je kmetijstvo v zadregah in nadlogah, in ker je položaj kmetijstva neugoden, je tudi delovanje kmetijske družbe težavno, družbe, ki ima nalogo, kmetijstvo zastopati in kmetijski napredek pospeševati. Kmetijska enketa, katera je leta 1884. zborovala, je za kmetijstvo važne resolucije sklenila. O teh resolucijah je deželni zbor obravnaval in sklepal, na podlagi deželno-zborskih sklepov je potem deželni odbor na kompetentnih mestih poročila in prošnje vložil. Žalibog, do sedaj deželni odbor še ni takega vspeha dosegel, kakor smo ga pričakovali. Večji del ulog pa še ni rešenih. Sredstva kmetijske družbe so skromna, tedaj se kmetijski nameni ne morejo izdatno denariio podpirati. Ne da se tajiti, da je tu in tam slabo gospodarstvo vzrok propada kmetijstva, nahajajo se zanikrni gospodarji, vendar tudi marljivi kmetovalec, kateri ima zemljo in živino v redu, zavolj znanih bremen težko izhaja. Omeniti je, da je deželni zbor v zadnjem zasedanji deželno priklado do 3°/0 znižal. Želeti bi bilo, da bi se tudi okrajne in srenjske priklade, katere so v nekaterih krajih izredno visoke, znižale. K taki redukciji bi ravno kmetje lahko pomagali, ki imajo v dotičnih za-stopih večidel odločilno besedo. Vsi merodajni krogi, visoka vlada, deželni in državni zastop so preverjeni, da je neobhodna potreba, hirajočemu kmetijstvu pomagati in ga razbremeniti — tedaj smemo ugodnejših časov za kmeta pričakovati. Delajmo skupno na to, da se kmetijsko stanje zboljša in sploh povzdigne. Z vašo pomočjo, gospoda moja, s pomočjo podružnic in z izvrstnim centralnim odborom, prizadeval si bodem častipomi službi zadostovati in bom, ako bode moja volitev potrjena, z zaupanjem prevzel vodstvo slavne družbe. (Živahna pohvala in živio-klici.) Deželni predsednik gospod baron Winkler: Kot zastopnik vlade z veseljem pozdravljam ravnokar izvršeno volitev. Jaz častitam gospodu grofu Thurnu k novemu dostojanstvu, nič manj pa tudi c kr. kmetijski družbi, ki je dobila za predsednika moža, koji je tako zelo vnet za blagostanje naše domovine. Gotovo je jako častno in znamenito, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar sam blagovolil ravnokar izvoljenega predsednika kmetijske družbe dvakrat uže imenovati deželnim glavarjem na Kranjskem in pred kratkem imenoval je nj. ekscelenca kmetijski minister gospoda grofa Thurna predsednikom deželne komisije za po- * gozdovanje krasa. Gotovo je toraj, da bode vodstvo kmetijske družbe izročeno pravim rokam. Kmetijski družbi vošim pa posebno vspešno delovanje. Ne morem pa kaj, da se kot zastopnik vlade spominjam pred kratkem umrlega gospoda predsednika družbe barona Wurzbacha. On ni le deloval za kmetijstvo; ampak bil je vedno izvrsten patrijot in vlada ohranila mu bode vedno častni spomin. • » ♦ (Konec prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o s lav. t 30. Pri kralju dahomejskem. De Suza v Whydah-i blizo Beuiua bil je imovit mož. Tržil je z zarobljenimi črnci, kar meni se ve da ni bilo všeč, ali mož je imel veliko veljavo pri kralju dahomejskem, in to mi je bilo po volji. On mi je šel na roko, da sem mogel priti na dvor te črne svitlosti. Tudi me je preskrbel z vsemi potrebščinami za ta obisk; preskrbel mi je tovorno žival, najel mi je sprem-nikov in služabnikov, založil me je s potrebno hrano, in oskrbel me je z darovi za kralja in velikaše njegove. Dne 6. junija 1845. 1. sem odpotoval z dvajsetimi no- sači; eni so nosili samo denar, to je jih je osem za en vinar. Tak denar je nepriročen, takega drobiža za 14 tolarjev ima eden uže dovolj nositi. Šli smo skozi več vasi in malih mest, hiše so bile zgolj iz ilovice zmašene. Ti kraji so jako rodovitni, orjaško drevje se širi po mastnem ilnatem svetu. Brezštevilne množine prekrasno pisanih metuljev so letale po planotah. Srečali smo tudi pol ure dolg roj kobilic, vršale so prav tako, kakor bi veter po gozdu žvižgal, ali kakor bi se toča vsipala. V šestih dneh smo dospeli v glavno mesto Abomej; sprejel nas je>rvi minister, uže postaran mož. Všeč nam je bil, ker je bil lakomen. Spremil nas je v hišo za nas odločeno in opravljeno, in napil nam dobrodošlico. Za večera nam je prišel naznanit, da nas hoče kralj sprejeti koj zjutraj na vse zgodaj. In pokleknili so vsi navzoči, tudi minister, ker je ta navada, da mora vse poklekniti, kedar se oznani kraljeva volja. Zgodaj zjutraj sem vstal in se opravil. V sijajni opravi sem jezdil pred kraljevi grad, spremljevali so me domači velikaši. Ta grad opasujejo na daleč okolo riideči ilnati zidovi, zato ima obširne prostore zaotraj, in na vsakih trideset korakov videl sem narejeno po eno mrtvaško glavo na zidu. Vstopili smo, ter se približevali polagoma uzvišenemu mestu pred palačo, na katerem je prestol stal. Ogromen solnčnik je bil razpet čez prestol, in okolo njega še dvajset manjih. Kedar se je kralj pokazal, pozdravil sem ga po vojaški; odzdravil mi je in namignil, naj razjaham in grem k njemu. Pred menoj sta stopala minister in en velikaš. Pred kraljem sta se vrgla po tleh, kakor sta bila dolga in široka, lici pogrdnila po prahu, in potem poljubila jako spoštljivo tla, kjer je kralj stal. Na to sta se sklonila na toliko, da sta mogla poklekniti, in kedar sta se oprašila vsa s prahom, tedaj še le sta ustala. Jaz sem sedaj šel bliže. Kralj e stopil s prestola, segel mi v roko in jo krepko potresel. Zagotavljal me je, kako ga veseli, da je prišel Anglež pogledat v njegovo kraljevino. Prinesli so jako dobrega črešnjevca, in napil sem kralju. Ko se je zahvalil ter napil na zdravje kraljici angleški, pa tudi meni. Kedar je kralj pil, vselej so mu zagrnili obraz, pa streljali so, in zagodli, da so vedeli tudi oddaljeni, kaka imenitnost se je prigodila. Po tem je kralj ogledoval opravo mojega konja, in ko se je do dobrega nagledal, zopet sem zajahal, ter se začel malo skazovati z ježo. To skazovanje je spravilo črno svit-lost v tako radost, da je pokala na vso moč z rokama,. Prav to je ponovila po tem vsa navzoča množica, ter je pokala tako, da se mi je konj začel plašiti. Kralj jo bil visoke, krepke postave, prikupljivega lica, se ve da črnega kot oglje, prijetnega glasu in dostojnega vedenja, star pa je bil menda 43 let. Spremniki in životni stražniki so sedeli s podvitimi nogami po tleh in držali puške v rokah. Sedaj so prikorakale vojaške čete z barbarsko godbo in obstale nekoliko v stran od nas. A to niso bili vojaki, to so bile vojakinje. Načelnice so posamezno dovajali h kralju, da so bile pohvaljene in nadarjene za slavne čine svoje. Kedar je bila ta ceremonija pri kraji, smela je vsaka vojakinja h kralju, katera je hotela, da ga je zagotovila udanosti in zvestobe svoje. Naposled se je polk spustil na kolena in oprašil se s svitlo-rude-čim prahom, ki ga je ležalo na debelo po tleh. Naenkrat pa je šinil po koncu, začel kričati hura, vihteti puške, in slednjič je zdirjal iz grada, da je kar bobneloi pod njim. Te jako brze vojakinje so primerno oblečene* in opravljene, in ker se vedno urijo, tedaj morejo prenašati najhuje trpljenje. Za tem polkom priropotali so. še drugi; kralj ima več tisoč vojakiuj, in načeljujejo jim zgolj ženske. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Spominek Hencijev v Budimu. ^ Henci, mučenik cesarju zveste vojske, storil j^j pri brambi Budimske trdnjave zoper ogerske ustaše dne; 21. maja 1849. leta junaško smrt. Bronast spominek: kinča še sedaj javni trg budimskega gornjega mesta,., drug spominek pa kinča grobe onih junakov na vojaškem pokopališči budimskem. Blizo tega pokopališča imajo ženijski vojaki prostor za svoje vaje. Pred nekaj dnevi šel je memo pokopališča od v4l general L. Janski, poveljnik 61. brigade pešcev, ti kateri spadata tudi tamošuja dva batalijona ženijskiU vojakov. Z njim bil je major pl. Lacroir in memo--grede spominjata se tudi onih častnikov, ki so pr? i brambi budimske trdnjave storili junaško, smrt in počivajo na tem pokopališči. General je vprašal, jeli sea skrbi za spominek in major mu odgovori, da se hranri v dobrem stanu in da ga vernih duš dan vojaki vsako i leto okinčajo. Med tem izreče general, da bi se lahka * spominjali tudi smrtnega dneva teh junakov, ki bo 21. maja, pa — se ve da — samo privatno brez vsakega i vriša. — Ker se je tej misli v krogih častnikov sploh i pritrjevalo, povabil je general Janski častnike za 21.. dan maja, naj brez parade, in kolikor moč posamezno! pridejo oni, ki hočejo na grob junaških tovarišev; do--tični častniki bili so tudi ženijske vrste, spadajo to raj j tako rekoč k tisti družini in tako naj ima tudi to ob- -iskanje grobov značaj družinske pobožnosti. Odločeni dan prijaha general Janski v navadni i opravi k pokopališči, najde tam uže nekaj častnikov, nekaj pa jih je tje došlo kmalu po tem od vaj s poveljnikoma, in vsi imeli so navadno opravo. Vojaki od vaj prišedši prinesli so saboj tri vence, general Janski pa enega. Na malem prostoru pred pokopališnimi vratmi 173 nagovoril je general Janski navzoče častnike tako: Gospoda moja! Kdor samega sebe spoštuje, ta časti tudi Gosposka zbornica sprejela je to izjavo Belcredi preteklost in slavo svojih prednikov. jevo z izredno gromovito pohvalo in kro jimo danes pri grobih enega ženijskega generala in nekaterih ženijskih častnikov, katerih imena so zvezana s slavnim vojnim činom tev vrste orožja in s slavepolnim spominom c. kr. vojne. Čast njihovemu spominu! Mir ta namen sto- pravila se je prava gnječa, to\ • v govornika na- od vseh strani ki / njihovemu prahu! Potem položili so vence na grobe in od zadnje nedelj so se mirno razšli in pred pokopališčem poslovil se je general Janski od obeh poveljnikov batalijonov dami, „da uvideva v pripravljenosti, s katero sprejela po njem sprožena misel, nov dokaz uže zdavnej mu znanega izvrstnega duha častništva ženijskih batalijonov in da se jim za to zahvaljuje. so mu prišli čestitat po končanem govoru Da sta nadvojvoda Albrecht in grof Belcredi s svo jima govoroma prav črno piko zadela, kaže srd in strup katerega bljujejo Tiszova glasila izrekoma „Pester 5 Llovd s m # • « \J ki je skoraj besen in slep od jeze. z bese-se je u Med to dogodbo, ki je trajala samo nekaj minut, se ni ne zapazilo, da bi se bilo kaj ljudstva nabralo, in ne da bi se bila budila javna pozornost. To je uradno poročilo one dogodbe, katera je povzročila v Budim-Peštu večdnevne poulične izgrede, pri katerih so se generalu Janskemu pobila okna, pri katerih se je skrunil Hencijev spominek na trgu budimskem in «o se skrunili tudi grobi na pokopališči. Vsled te dogodbe stavili ste se v ogerskem zboru Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpiso vanji zemljiščnega davka. (Dalje.) davkovskem odseku se ni nikak tak predlog sta v ali da bi se škode v alineji 4 naštete sprejele "dve interpelaciji s povsem popačeno pripovedbo one dogodbe in pa ti interpelaciji minister Koloman Tisza ni vedel odgovoiiti druzega, kot to, da je imenoval čin generala Janskija izzivanje ogerskega ljudstva, in je trdil, da kaj tacega ne bo dopustil, da bi se vojaki utikali v politiko trdeč, da je s tem v soglasji z višjimi in najvišjimi krogi. Tak odgovor, celo brez vsake graje zoper poul čne vil, nejo 1, pač pa se je predlagalo, da naj bi določba o osebni revščini posestnika odpadla, in to je bila, lahko rečem, edina točka, v kateri se v davkarskem odseku niso vjemali. Vse druge točke sprejele so se skoraj soglasno, kakor se bodo visoki zbornici predložile. Zato se moramo pa posebno z alinej prvega paragrafa nekoliko bolj pečati. Tukaj je treba v prvi vrsti po misliti, ali ezaupljivi imamo vzrok po dosedanjih skušnjah do vlade v slučpjih, kjer je bilo visno odpis davka dovo! od nje od pa ne. izgrede in zoper skrunenje spominkov bil udarec prehud Izkaz, katerega je gosp. predgovornik deloma ome njal, je v teua smislu jako zanimiv, in drugi gosp. pred vsem avstrijskim, izrekoma vojaškim krogom govornik pa kar naravnost rekel, da naj bi se iz tega izkaza objavile podrobnosti. Ne smatram tolikap In na ta udarec odgovoril je najprej sedaj v Bosni za svojo dolžnost, da bi posamičnim gospodom, kateri potujoč nadvojvoda Albrecht z napitnico. katere huda bi se bili lahko sami o teh podrobnostih prepričali -ojstrina je letela na šovinistično početje Tiszovo bil odgovor naj višje g To je tukaj taiste na novo ^ VV" JVV/V1.J. VUUUOI/1U i \J i 1V^ \JCik Škode na ognji so malostne. večji svoti ustav da je ta duh, ki trdnjavi daja vrednost in državnemu ljene so v Galiciji s 73.824 gold. Vsega skupaj je pa čutstvu svojo plodivno moč, in se ž 1 a h n e j spominu odobravanj žuj v požrtoval ploskanje z rokami.) duh j tem, blagočutnem mrt junakov. (Burno To so trdne vezi, katere skupaj drže ono mogočno skladbo in rekel bi z znanim državnikom: .Več kot hu- dodelstvo je dobro!) 'si dar< so brez koristi je napaka, majati te vezi". (Dobro 74.986 gold. na ta račun odpisanih davkov. Oddelki, kjer je vknjižena škoda, ki so jo napravili razni žužki, tudi niso posebno obširni, kajti za vse dežele skupaj ne znašajo več, kakor 50.795 gold. Nekaterih pokrajin ondi niti ni ne, iz česar sklepam, da niso v tem smislu nikake škode imele. Kar se pa tiče po- opisanega, ima na postav proračuna za vojno privolj sebno onega slučaja v alineji svoj račun sledeče odpise davkov skupaj za slano, sušo so čista potrata, ako se ne varuje da in druge škode na pridelkih. tej dobi spada na Do- lenjo Avstrijo z 816.021 gold., na Gorenjo Avstrijo nič ^ - Vl^tu pv/tiutti) tlliu SD\J UU val UJU^ X\JL1J\J UTOtlljV/ U UlU.V^l ^ KJ JL . 3 LI LAj \J L \J L1J \J XX TOtl 1J \J lj.il> se vojaški duh ne omaje, temveč varovati in gojiti se na Solnograd 42, na Štajersko 152.127, na Koroško nič i mora z rahločutostjo pravega domoljubj na Kranjsko 17.096 gold., na Primorje 35.246 gold. > j na Kolikokrat Svota odpis davka 5423 1576 138 40 144 34 3354 746 2736 396 624 147 2725 657 7015 1508 1982 671 6600 1161 2594 721 6258 1836 281 876 82 300 20.029 1775 420 175 a pa vendar priložnost vplivati na-njo, kolikor se mu po trebno zdi. Dalj- še vsakdo povprašuje: Jeli se hranilnica res Zatoraj bi jaz na vse splošne pomislike, ki so se briga za nemško šolo, ali pa hoče v podpirati tukaj na da zvlekli, iz lastne skušinj rekel po vsem neopravičeni gre v resnici za škodo sam. boj In pa temelj da so er se znane politične namene -Schulvereino'Ve"? 5 saj finančni uradnik ki velikost škode določi! Zaupni možj v y • SČ1 ■ ske m- b iz srede soseščanov zbrani hodijo z njim. Pri tej priliki imam Zakaj hranil malo toda pomenlj želj iu ta je, da naj visoka pa tako vidimo tako ravna, to nam ni znano, da in iz tega posnamemo dosledno. fiuančna oblast za cenilne može ne jemlje kar prvih, ki pod roke pridejo, temveč naj si izbere za ta preime- zelo odkritosrč da hranilnica podpira znane politične namene „Schul vereinove" u v katerih smo nedavnej navedli nitai posel take može, ki imajo za kmetijstvo v dotični občini kaj pravega razuma, kakor tudi za pravo oceno svedoka V) v „ Novicah je tedaj jedro vpra -—, ovcuuivci. — io je teaaj jed sanja, jeli so posebni politični nameni nemškega škode. Izvolijo naj vedno take može dotični ob zaupanje ! ki vživaj vereina po v pravilih hranilničnih Schul in pa v smislu regu- Res sta pri vsaki ocenitvi škode dva zaupna moža. katera občinski zastop za to odloči; tudi poškodova-emu se da vednost, da je lahko sam pričujoč, kedar se mu škoda ocenjuje, toraj mislim, da finančni organ, ondi poslovajoč, škode ne more tako lah lativa smatrati za našo deželo v prvi vrsti in za našo državo sploh občekoristni ? Tudi smemo voriti: zavestj ua to vprašanje živega in polnega prepričanja odgo olov r utajiti če stre i----- i/--1 ~ ~ ~ ~ v 4 w lauiiu huu.j ill.j na poškodovanem predmetu vendar vidi. Poškodo ime rannnica nosi, nas tavlj vanec dalje vendar tudi lahko dokaže tolišnja ne manjša ni ga ? da ki j škoda v škoio za- a§protj£_ poojstruje metje ona*T5skr mogel drugače oceniti, kakor je taista v resnici. Druzih podrobnosti alinej tega paragrafa mislim anilnične klike, katera da se lahko ognem, ker bi sicer preveč zabredel v spe tijalno debato. Ob enem prepuščam tudi gospodu spo ročevalcu, sekovo stališče ? da naj se v tem smislu sam potegne za od- korist početj litiko narekava, _ i • • • » ^ drusmt^a pa tako počenj s p tuji m imetjem, s prihranjenimi novčiči našega stenega- ljudstva, z zakladom Sploh še opomnil na to, kar sem uže rekel nam oni gospodj e slovenska dežel v s niso da odpisi davka, kakor se tukaj pečamo z njimi osamljeni, temveč da srno se na nje uže ozirali, kedar smosklepali postavo o urejevanji zemljiškega davka g zato re-o stanejo o in odgovarjali bodo zato naši deželi prej k s e d še kd smo gov o vničevanji pridelkov, oziroma ako se s iz spremembo predmetov dohodek zgubi, da naj se davek odpusti. Spominjam se postave o trtni uši, katera pod • • ' « m J* « in Ra vnik Deputacija občine Bohinjska Bistrica poda župnika Mesarj svetov Rep izročila je danes teden, dan občnega zbora gotovimi pogoji tudi lj u j dalj opozorujem osemletno davčno prostost dovo še na odpisovanje davka, o ka c. kr. kmetijske družbe gospodu deželnem baronu Winklerju lepo izdelano diplomo občanstva svoje občine. predsedniku častnega em zemljiško-razvidniška postava gov Sedaj pa še ostalim paragrafom rad dodal po nekoliko opazek, s katerimi bom dokazal da je davčni , da mij ljei Gospod Jelene v Beču vu., prefekt Terezijanske akade bil je povodom svojega vpo^ojenja, privo odsek prizadeval storiti, kar mu je le mogoče bilo, bi bili odpisi zemljiščinega davka kmetu kolikor moč ugodni. prvem oziru tukaj še enkrat povdarjam spremembo pri velikih parcelah, in rečem Vam, da taista m tako brez nič, kakor je to eden gospodov predgovor-nikov omenjal, da taista prav tako malega, ka mu vsled lastne prošnje, odlikovan z križem za zasluge s krono 1 a ti m Gospod umeščen na novo mu podelj Sterbenc bil je minuli petek v Ljub župnijo leskovško likega posestnika zadeva (Dalj ve- prihodnjie) o* * ..Vsled naročila gospe nadvojvodice cesarjevičine otelamje izvršujejo se fotografičue slike postojnske jame. — Otroci, ne obešajte se na vozove! Posebno v ljubljanski okolici imajo šolski in drugi otroci navado, blizo da se obešajo na kočij Vozniku ni otrok, ker jih pri zaprti strehi eelo ki jim na cesti pridej mogoče vedno odvračati takih stakljivih Naši dopisi lika pa je nevarnost pri takem obešanj ni moč videti Ko kaže dogodba T Veselj eina u Ljubljane , ker je ministerstvo drugače razsodilo kranjski hranilnici vriskajo ki se je pripetila na Dunaji na celo obiskovani cesti n Mariahilferstrasse Bilo je v nedeljo večer in 15 16 moglo prav nemškega „S stransko ljudstvo se najprej, . ških javnih omenjeni ministers odloč letni rokodelski učenec obeša se po stari grdi navadi "J ^ 1 ' ne da bi bil voznik kaj zapazil. zadej na kerski voz sma Naenkrat čuti voznik v da voz noče prav naprej prav Ljublj evi stro Nepri- Vpraša vseh večinoma nem-zključno nemških privatnih nekaj zavera, tedaj ustavi in ko si voz ogleda da je nesrečni fantalin čejo ga polagoma ven apleten v kolo , da ga , najde, in izle- stariši, povejte to dogodbo v svarilo otrokom! toda mrtvega. Učitelj vsim stakljivim šol, poleg izključno nemške javne evangeljske šole in poleg novo ustanovlj dsk J katera ključ mške maja umrl Umrla sta zopet dva državna poslanca Dne se m po potrebi raz- dr. Ciurlett širiti, jeli vrh vseh teh naprav še potrebna ali vsaj ob- maJa pa je čekoristna še tudi posebna nemška šola, katero hoče z Starzensk v Trientu ud trientinskega kluba grof , 58 let star, po kratki bolezni; dne 31. v Beču umrl ud poljskega kluba grof A. še denarj hranilničnimi 50 let star ustanoviti nemški „Schulverein" ? e! Na to vprašanje odgovarja se nam sploh na kratko redi Našemu pisatelju Josipu Stritarju na čast iiifimičnn Hrncf-™ « ^^ e. asademično društvo „Slovenij pri junija zve 1 76 čer ob 8. uri v dvorani gostilne „Hotel gold. Kreuz", VI. Mariahilferstrasse 99, slovesno večernico z zanimivim programom. t vi&t i 'i vl-i Novičar iz domačih m tujih dežel Dunaja. (Krize.) Dve dogodbi ste, krog katerih se vrti vse politično gibanje teh dni. Najpomenljivejša dogodba o grob m pominku generala Hencij o kateri obširneje govorimo na drugem mestu današ njega lista; druga pa je protje med vlado in državnim zborom zarad carine na petrolej. Jedro vprašanja tega je sledeče: Po vladinem predlogu carin- ske tarife, kakor je bilo dogovorj z Ogersko, imela se postavno odobriti neka zloraba pri carini na pe trolej » po kateri je Ogerska na Reko uvažala rafi ran kaukaziški petrolej, ki je bil samo malo s smolo skaljen, kot surov, neočiščen petrolej z nižjo tarifo. To početje pouzročilo je kolikoVino rafiniranega vpeljanega petroleja in s tem se je tudi svota carine zadnji čas 'znižala na polovico na veliko škodo naše državne potro- blagaj vrh tega je trpelo hudo pridelovanj leja v Galiciji. Ta razmera imela bi se odobriti po stavno za prihodnje desetletje. carinskem odseku stavil je po daljnem preiska vanji poslanec Edv. S predlog j po katerem se da tako tihotapljenje na debelo imelo odpraviti s tem, tako onesnažen in zopet očiščen petrolej , kedar se spravlja iz domače tovarne, doplača primeroma toliko carine, kolikor bi se pri uvažanji imelo plačati od či- stega petroleja Ogri zagnali so čez to velikansk krik naša vlada pa hoče Ogerski nasproti ostati mož beseda in to je povod, da je finančni minister Duna-jewski v ponedeljek večer v carinskem odseku izrekel izjavo s t v a Čast m ddat 1 edeč » v m J Ak g mi nis t se vlad predlog se bravnavaj T dklonil > nasa vlada kateri ni mogoče ne pričeti novih obravnav > in tudi ne odložiti predstoječega vprašanja, stila, takoj ukreniti one ustavni ne Nj m s e klenj V e 1 i č a n s t e pripra o op posledic taviti or se s kraljevo ogersko vlad u ozir om( predlog govori, sprejmo Vkljub te izjave sme se soditi po poročilih, ki dohajajo iz državno-zborskih krogov, da se predlog Siissov v zbornici sprejme, ako se nenadoma kaj ne pre suče. , morebiti celo soglasno. Po tej izjavi ne preostaja potem druze kako *» > da odstopi vlada, ali pa te odpovedi ne o r in se tako sprejel ? ako da se cesar, kar se pričakuj pišejo nove spusti drž li t v e. Pomenljivo je, da so ravno gališki poslanci se neomahljivo drže Sussovega predloga, za češki, henwartov in Lichtensteinov klub ki Ho vprašanj tretj carina na petrolej vrste, in ozirati se jirn je nj v prvi vrsti s stališča onih, ki petrolej potrebujejo in žgejo, se ve da pa tudi etičnim in finančno-gospodarskim razlogom morajo pritrditi. Spomladna veselica v Praterji bila je velikanska, vdeležilo se je je okolo pol milij ljudi 5 ki so poprek Med zelo neposajenimi vojaki tukaj nameščene ogerskega polka in prebivalstva nastali so pretep vsled katerih je bil dva dni zaporedoma po en voja Celovcu izvolila je minuli pon< ubit Koroška deljek trgo zbornica namesto odstopivše cherja za državnega poslanca sekcijskega svetovalca rona Dumreicherja Ogerska Zaušnica, katero dobil mini8tersl predsednik Tisza iz avstrijske gosposke zbornice, vide vendar ohladila nekoliko njegovo od pre je da mu visokih svojih sanjarij razgreto gla odgovorih, katere na interpelacijo Csanadv-j Tisza dajal ta ponedelj Hencij spominja in pa na zarad odstranjenj nterpelacijo grof Appony-a zarad prikazni, Ki se kažejo v sredi skup vojne, govoril je večinoma trezno. Glede prvega vprašanja zarad odstranenja spomink Hencijevega skliceval se je Tisza na svoj odgovor ravno tej zadevi iz leta 1882, v katerem je v obče re čeno, da je samo po sebi ogerskemu narodu na volji dano s spominki slaviti svoje junake, ki so se borili z; prostost Ogerske, nasproti pa se ne sme braniti ostanejo tudi nasprotni spominki, kakor tega ne bran noben civilizn ogerskemu ljudstvu nikakor v sramoto narod. Izrekoma Hencijev spominek u temveč v čast ker narod prisvojil si je trdnjavo Budirnsko vkljub hra iu njegovih tovarišev, to gotovi bre obrambe Hencij ni nečastno za Ogersko bolj splošno interpelacijo Apponyjevo odgovoril je Tisza i vojna je po sedanjih postavah skupna, aki bilo med vojno in honvedi kaj v škodo obeh delo nasprotja bilo ti skupni poveljnik obeh vojn je zves svoji prisegi, storjeni pri venčanji; kdor tedaj nasprotj budi ali o oji, je nasprotnik obeh delov in skupine Me rodajne v tej zadevi so izjave onih mož, katerim v res niči pristaja vodstvo vojne, kar dru pomenljive osebe o tej zadevi izjavil akoravno še taki aio , nima nika korsnega pomena more in ne sme se misliti d glavar vojne in države drugače misli kakor se vodom venčanja zavezal. T T J e po sam hoče postopati, ka tfor do sedaj, ne bo zamolčal obsodbe, ako napako stor posamezen ud vojne, toda takih napak ne bo takoj vali na vso vojno, temveč bo to naredbo stoji na tleh postave volj toda večina Laška. vzela ga Appony-ju od rjal doklej ni bil pc na nanj maja se glasi: izmed teli je 8 pred umrla. Poročilo o stanji kolere z dne 31 Benetkah obolelo 30 oseb, umrlo obolelo, v Bari samo ena osebč Iz Catanije se brzojavlja: Nikolosi (mesto popolnoma izpraznjeno, dohod tje je zaprt z vojaškim kordonom, lava je oddaljena 450 metrov. videti je zelo azburjenih prizorov življenja pri tem ni obžalovati ? Nikolosi človeškega Telegram Novicam". Z Dunaja 2. junija ob 1. uri 50 minut popoludne. Zarad carine petroleja pričeto pogajanje plačali vstopnine po 30 kr., brez vstopnine v rotondo. daje nekoliko nade, da se poravna ministerska Gorici raznesla se je zadnjo nedeljo govorica da bi bila tam ena oseba obolela za kolero Natančna preiskava, dotičnega bolnika pokazala je, da bolezen njegova še suma ne more zbnditi, da bi bila koleri podobna. parlamentarna kriza. Včeraj dospel Tisza raz pravljati. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani