JESENICE, 15. maja 1065 LETO VII Poštnina plačana v gotovini Številka 20 Rešile so jih čelade V soboto, 8. maja, je na električni peči št. 2 odjeknila močna eksplozija. Iz nezna­ nega vzroka je eksplodiralo jeklo v ponovci. Po normal­ nem tehnološkem postopku izdelave jekla prokron 19 smo ga izlili iz peči v ponov- co. Kot vedno smo jo prene­ sli z žerjavom nad livni li­ jak in jo namestili za litje. Tri minute pred litjem šarže je prišlo do močne eksplo­ zije v ponovci, tako da je žlindra, ki je prekrivala po­ vršino jekla, brizgnila visoko v zrak in med delavce v liv­ ni jami. Trije sodelavci so dobili opekline po nogah, žlindra, pomešana z jeklom, pa je padala z višine okrog treh metrov. Na srečo v ne­ sreči smo imeli vsi, ki smo bili takrat prisotni, na glavah zaščitne čelade, ki so nas ob­ varovale opeklin po glavi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do težke nesreče s huj­ šimi poškodbami in posledi­ cami. Ob tem primeru spet lahko vidimo, kako koristna je če­ lada in kako prav je, da jo uporabljamo pri delu, kjer je to predpisano. Zelo smo za­ dovoljni, ker so nas čelade obvarovale poškodb in želi­ mo to povedati vsem. Brez njih bi bile posledice mnogo hujše. Tako pa so le trije sodelavci dobili opekline po nogah. Marjan Mrak V soboto, 15. maja bo nova ASEA električna peč dala prve tone elektro jekla ZAHVALA VOLILNE KOMISIJE Volilna komisija pri de­ lavskem svetu železarne se zahvaljuje vsem članom ko­ lektiva, ki so tako ali dru­ gače sodelovali pri pripra­ vah na izvedbo letošnjih vo­ litev samoupravnih organov v železarni in so s tem pri­ spevali svoj delež, da so pri­ prave za volitve potekale uspešno in zadovoljivo. Volilna komisija - pri DS železarne V sredo smo volili člane DS V sredo, 12. maja, so bila od 4. do 16. ure odprta voli­ šča v vseh delovnih enotah železarne. Volilna komisija pri delavskem svetu železar­ ne je zbirala podatke s po­ sameznih volišč o poteku vo­ litev in narn posredovala re­ zultate udeležbe, ki pa so še neuradni oziroma nepopolni. Volilna udeležba po delovnih enotah je bila naslednja: volilna enota % plavž 87,9 maftinarna 80,8 eiektropeč 87,0 samotama 86,7 livarna 92,6 valjarna profilov lahka proga 74,0 valjarna proMov težica proga 86,0 valjarna tanke pločevine 84,7 valjarna debele pločevine 86.0 valjarna žice 79,0 jeklovlek 92,0 strugama valjev 89,5 HVž 86,7 cevama 87,8 žebljarna 84,5 elektrodni 74,1 mehanična del. 87,7 konstrukcijska del. 88,5 elektrodelavnica 97.5 gradbeni oddelek 90,8 promet 92,1 transport 88,0 vzdrževanje Javornik 87,8 elektro toplot, energija 93,3 plinska in vodina ener­ gija Javorndk 87,0 plinska in vodina ener­ gija Jesenice 91,0 energetsko gospodarstvo 97,8 OTK 92,7 RO 97,3 GEž 85,7 upravne službe 88,1 ŽELEZARNA 86,0 Z volitvami so bili najprej gotovi v oddelku RO, in sicer že ob 6.30 zjutraj, v elektro delavnioi so glasovanje za­ ključili ob 9.20, na energet­ skem gospodarstvu pa ob 13.30. »Tovarniški komite ZMS je organiziral posebno komisijo, ki je obiskala volišča in jih tudi ocenjevala. Po doslej zbranih podatkih te komisije so imeli - najlepša volišča v hladni valjami-žičarni, na prometnem oddelku, v vzdr­ ževalnih obratih na Javonni- ku in v jeklovleku. Podrob­ nejše rezultate in več o sa­ mem poteku volitev bomo objavili v prihodnji številki. VELIKO ZBOROVANJE SAMOUPRAVLJAVCEV V LJUBLJANI V soboto, 8. maja, se je v novi športni dvorani v Tivoliju zbralo okrog 6500 udele­ žencev na zborovanju samoupravi j avcev, ki so prišli iz vse Slovenije. Zborovanje je vo­ dil politični sekretar CK ZKS Miha Marin­ ko, govoril pa je Edvard Kardelj, predsed­ nik Zvezne skupščine SFRJ. Razen Edvarda Kardelja je na zborovanju govorilo še 15 predstavnikov družbeno-političnih organiza­ cij, predstavniških organov in delovnih or­ ganizacij. Med njimi je bil tudi predsednik delavskega sveta naše železarne Anton Gro­ šelj. Izvleček iz njegovega govora objavlja­ mo danes. Ob koncu zborovanja so udele­ ženci sprejeli še poslanico delovnim ljudem Slovenije, ki jo je prebral inž. Pavle Žavcar, nato pa še pismo tovarišu Titu. Zborovanje je organiziral glavni odbor SZDL Slovenije in je bila to tudi osrednja prireditev v po­ častitev 20-letnice osvoboditve naše domo­ vine. Izvleček iz razprave Antona Grošlja, predsednika DSž prinašamo na 2. strani. Kadrovski, sektor je na pobudo tovarniškega ko­ miteja ZK železarne organiziral seminar za obrato- vodje v hotelu »Pod Voglom« v Bohinju. Seminar je bil 5. in 6. maja, udeležili pa so se ga obrato- vodje in člani kolegija. Razen obratovodij so bili navzoči še predstavniki družbeno-političnih orga­ nizacij in član Izvršnega sveta SRS inž. Viktor Kotnik. Na seminarju so prebrali devet referatov, nato pa je sledila razprava ki je bila zelo zanimi­ va. Seminar je ponoven dokaz, da je takšna oblika dela z vodilnim kadrom' v železarni zelo koristna in bi zato v bodoče kazalo še prirejati take semi­ narje. Udeleženci seminarja so z zanimanjem po­ slušali sekretarja občinskega komiteja ZKS Fran­ ceta Žvana (njegov referat bomo objavili v »Že- lezarju«). Inž. Viktor Kotnik je na zelo razum­ ljiv način prikazal gospodarski položaj pri nas in v svetu. Omenimo naj še razpravo inž. Nikoliča, ki je govoril o vlogi obratovodij ter odnosu do dela in o odnosih med vodilnim kadrom in pro­ izvajalci na delovnih mestih. V svoji razpravi se je inž. Nikolič dotaknil tudi urbanistične ureditve Jesenic. Dejal 'je, da bi morali o predlogu urbani­ stičnega načrta razpravljati strokovnjaki v okviru DIT, ki bi lahko povedali precej koristnih nasve­ tov, predlogov in pripomb občinski skupščini Je­ senice, ko bo na svoji skupni seji odločala ih po­ trdila predlagani urbanistični načrt Jesenic. Direktor železarne inž. Matevž Hafner je orisal razvoj železarstva v naši domovini in v svetu ter nakazal pot, po kateri naj bi v bodoče krenila naša železarna, da bi bila dejavnost čim boljša. NAGRADE ZA PRVOMAJSKO KRIŽANKO V sredo, 12. maja, je posebna komisija, v ka­ teri so bili Simona Tarman, Irma Zupan, Tone Svetlin in Beno Langus s člani uredništva, izžre­ bala nagrajence prvomajske križanke. Nagrade prejmejor 5.000 din prejme MARJAN ŽITNIK — TK ZMS Po 4.000 din prejmeta VLADIMIR ROV AN — valjarna Bela in CILKA SVETINA — CPD. Po 3.000 din prejmejo OLGA MLAKAR — U O S, SREČKO KOŽELJ - OTK in ZORA POGAČNIK — OTK. Po 2.000 din prejmejo PAVEL SMOLEJ — Javor­ nik II, JOŽICA SODJA — likvidatura, ANICA JAM- NIK — sindikalna podružnica ŽJ in RUDI RAČIC — Javornik I. Vsem reševalcem se lepo zahvaljujemo za sode­ lovanje, nagrajenci pa naj nagrade dvignejo oseb­ no od ponedeljka naprej v blagajni Železarne Je­ senice. ŽELEZAR Seminar za brato- vodje v Bohinju Naš kolektiv bo T kratkem praznoval 100-Ietnko zgodovinskega dogodka, odkar se je zavrtelo kolesje začetka današnje Železarne Jesenice. Ustvarjalnost in upornost žhrlja pod Karavankami i.enehno spreminjata lice tega dela gorenjskega kota ter miselnost ljudi, obenem pa je jeseniški železar da­ jal ton pomembnim življenjskim vpraša­ njem in zahtevam delavskega gibanja, kar pa smo dosegli šele v narodni revoluciji z duhovno in materialno osamosvojitvijo. Iz leta 1866 se nam je ohranil eden od prvih delovnih redov, v katerem je lastnik podjetja označil takratne proiz­ vodne odnose s členom, ki se dobesedno glasi: »Pravico sprejemati, plačevati, zniže­ vati ter kaznovati služabništvo in delav­ stvo ima edino in le samo tukaj podpi­ sano vodstvo.« Ta zgodovinski dokument primerjajmo s statutom železarne, ki smo ga sprejeli lani in ki med drugim pravi: Železarno upravlja delovna skupnost skladno z določili Ustave po načelih de­ lavskega samoupravljanja, s skrbjo do­ brega gospodarja v korist tako delovni kot celotni družbeni skupnosti. Ne moremo sicer iz te primerjave raz­ brati vsega razvojnega procesa, ki je iz mezdnega delavca izoblikoval samozave­ sten lik upravljavca, ilustrira pa takratno in sodobno vlogo proizvajalca. Odgovorne nadaljnje naloge, približati upravljanje neposrednemu proizvajalcu in s tem sprostiti pri zadostni materialni zainteresiranosti vse njegove ustvarjalne sposobnosti, smo se že lotili. V eni od osnovnih delovnih enot smo med drugim izvedli poskus in ta kolektiv za povečanje proizvodnje že vnaprej materialno stimu­ lirali. Presenetil nas je soglasen odziv in takega skoka v proizvodnji, vzporedno pa v osebnih dohodkih, nismo pričakovali. To nas vzpodbuja k iskanju notranjih re­ zerv in oblik nagrajevanja po delu še za ostale enote. V teh letih smo povečali tudi pristoj­ nosti in materialne osnove organov uprav­ ljanja delovnih enot, ki jih imamo tre­ nutno 29. Zaradi večkrat dobesednega poj­ movanja samostojnosti pa se znajdejo centralni organi upravljanja, ki jih sicer sestavljajo člani iz vseh delovnih enot, večkrat v položaju, da za njihovimi skle­ pi, sprejetimi na podlagi stališč železarne kot celote, ne stoji enotno ves kolektiv. Taki primeri hromijo predvidene akcije in povzročajo nepotrebna trenja. V lanskem letu in delno letos je žele­ zarna izvedla akcijo, s katero smo izlo­ čili iz programa proizvodnje nekaj neren­ tabilnih predmetov. To je povzročilo vr­ sto polemik in intervencij, ki so nas pu­ stile v dvomih, ali si tako samostojnost navzven sploh lahko lastimo, oziroma, kdo naj bo razsodnik, v katerih primerih pa takih akcij narodno gospodarski interesi ne dopuščajo. Še sedaj proizvajamo nekaj izdelkov, ki so za nas slabo ali sploh nerentabilni, vemo pa, da jih potem pre­ delovalna industrija v obliki končnih iz­ delkov večinoma izvozi. Gledano z našega stališča bi bila ukinitev take vrste pro­ izvodnje ekonomski ukrep, z narodnega pa devizna naglušnost. Z 'dogovarjanjem prizadetih kolektivov in iskanjem rešitev, ki bi zadovoljile oba partnerja, se sicer odstrani veliko skupnih težav, niso pa vse akcijske možnosti v našem dosegu. Ob zaključku tega zelo bežnega po­ gleda na nekaj problemov iz najbolj raz­ gibanega življenja našega kolektiva, ki se spoprijema z doslej največjimi nalogami generalne rekonstrukcije železarne, katera nam bo dala pogoje za učinkovito vkliu- čenje tudi v mednarodno delitev dela, moram neskromno poudariti, da smo v razdobju delavskega samoupravljanja povečali blagovno proizvodnjo za več kot dvakrat, čisti dohodek naše delovne skup­ nosti na zaposlenega pa od 380.000 din na 1,332.000 din. Ti rezultati dovolj jasno ka­ žejo, da jeseniški železar v ekonomski borbi za naš boljši jutrišnji dan, kljub temu, da včasih tudi malo trmoglavi, če s premalo posluha ali prepočasi obravna­ vamo njegove težave, zavestno izpolnjuje obveze do družbe ter trdno stoji na so­ cialističnih pozicijah. ŽELEZARNA JESENICE RAZPISUJE natečaj za izdelavo idejnega osnutka novega zaščitnega znaka podjetja. Pri izdelavi idejnega osnutka zaščitnega znaka je treba upoštevati: — da je lahko opazljiv, — da se ga lahko zapomni, — da je nezamenljiv, oziroma da v svoji ori­ ginalnosti bistveno odstopa od že znanih zaščitnih znakov drugih ali sorodnih podjetij; — da je popolnoma enostaven in vezan nepo­ sredno ali posredno za pojem naše osnovne proiz­ vodne dejavnosti. Lahko pa simbolizira uporabo ali poreklo našega proizvoda; • — da je likovno reprezentančno izdelan z mak­ simalno .koncentriranim propagandnim efektom; — da je sposoben, da se ga lahko odKje skupaj z vsemi elementi, ki ga tvorijo; — da se ga lahko vtisne v umetne mase, jeklo oziroma tiska na razne materiale, skratka da je sposoben za mehanične prenose v in na razne ma­ teriale; — da se ga lahko povečuje in zmanjšuje ne da bi pri tem izgubil na jasnosti izražanja, spoznava­ nja in spomina. Nagrade za najboljše ocenjene idejne osnutke: 1. nagrada 100.000 din 2. nagrada 70.000 din 3. nagrada 50.000 din Ponudbe dostavite pod šifro na naslov: Železar­ na Jesenice, oddelek za raziskavo tržišča. Rok dostave je 30. junij 1965. Železarski globus AVSTRIJA — Avstrijske železarne, ki so v letih 1963 in 1964 izvozile v druge drža­ ve okoli 53 % svoje proizvod­ nje, se nahajajo letos v pre­ cej težavnem položaju. Sve­ tovne cene železarskih izdel­ kov so nekoliko padile, med­ tem ko so proizvodni stro­ ški, posebno še izdatki za mezde v avstrijskih železar­ nah, narastli. Poleg tega ima­ jo tudi težave s carinami v zahodnoevropskih državah. FRANCIJA — V letu 1964 so francoske železarne izdela­ le 1,114 milijona ton cevi s premerom od 406 mmi nav­ zdol, kar je-za 7,5% več kot v letu 1963f Skupno s cevmi večjih premerov, posebno š« velikih varjenih cevi za naf­ tovode, se poveča ta številka na 1,218 milijonov ton ali 11 odst. več kot v letu 1963. LR KITAJSKA — Po prvih neuradnih podatkih, ker uradnih nd bilo na razpolago, naj bi železarne v LR Kitaj­ ski izdelale v letu 1964 skup­ no okoli 10 milijonov ton su­ rovega jekla. Vendar kaže, da ti podatki niso bili točni, ker navaja japonski »Japcn Metal Buliletin« v eni izmed svojih zadnjih številk, da je bila kitajska proizvodnja su­ rovega jekla v preteklem le* tu 19 milijonov ton. Poleg te­ ga omenja tudi, da se kitaj­ ske železarne trudijo usme­ riti svojo proizvodnjo pred­ vsem na področje specialnih in visoko kvalitetnih jekel. Stopnja osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega prispevka Osnovni zdravstveni prispevek v prvem polletju letošnjega leta bodo plačevale delovne organizacije v vi­ šini 8,5 °/o od bruto osebnega dohod­ ka, kar je pol odstotka več kot do­ slej. Utemeljitev povečanja je podal Komunalni zavod za socialno zava- ' rovanje. Iz utemeljitve je bilo raz­ vidno, da s stopnjo 8% ne bi bilo mogoče pokriti vseh stroškov zdrav­ ljenja zavarovancev. Povečanje je bilo skupščini občine že predložena, vendar ga po prvi obravnavi odbor­ niki niso sprejeli. Ob stopnji 8,5% se bo v sklad za zdravstveno var­ stvo občanov letos nateklo skupaj z dodatnim prispevkom in drugimi viri dobre 3 milijarde dinarjev, kar komai zadostuje za. nokritie. stro­ škov zdravljenja, kakor se le-ti ma­ nifestirajo sedaj. Komunalni zavod za socialno zavarovanje sklepa po­ godbe s petnajstimi zdravstvenimi ustanovami v občinah Jesenice in Radovljica, posluje pa s preko de­ vetstotimi zdravstvenimi ustanova­ mi v Jugoslaviji. To kaže na izredno razprostranjenost področja, na ka­ terem ise zdravijo naši občani. Zdravstvene ustanove tukajšnjih občin so predložile svoje predraču­ ne za stroške zdravljenja, v katerih je bilo izkazano povečanje stroškov od 10 do 250 odstotkov. Nekateri odborniki in mnogi zavarovanci se upravičeno še danes sprašujejo, ka­ ko more neka zdravstvena ustanova zahtevati za letošnje leto toliko viš­ ja sredstva. Ker na takšne pogoje Komunalni zavod za socialno zava­ rovanje ni mogel pristati, je odo­ bril zdravstvenim ustanovam 26- od stotno povišanje stroškov v odnosu na leto 1964. Povišanje pokriva zve­ čane cene materialu in upošteva po­ rast materialnih stroškov ter oseb­ nih dohodkov. Ob ponovnih obraz­ ložitvah so odborniki sprejeli pove­ čano stopnjo prispevka za zdrav­ stveno zavarovanje z neznatno ve­ čino pri glasovanju. Ker pa je med tem že izšel zvezni predpis, ki ome­ juje prispevke za zdravstveno za­ varovanje od prvega julija naprej, bo veljala povišana stopnja do tega dne. Vsi prispevki za socialno zava­ rovanje (poleg zdravstvenega še invalidski, pokojninski in drugi skladi) so- z zveznim predpisom omejeni za dva odstotka. Zato ni prezgodaj, če zapišemo, da bo po 1. juliju treba iskati drugačna sred­ stva za zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstu občanov in ne bo mogoče več uspevati s pritiskom na povečanje stopenj prispevka, ki bremene osebni dohodek zaposlenih. Poleg zaostrenega odnosa pri zava­ rovancih, odpravljanja vseh vrst okoriščanja na račun boleznin ali lažjih obolenj, leži nedvomno mno­ go možnosti v organizaciji zdrav­ stvene službe, ki bo morala začeti odkrivati svoje notranje rezerve, ki jih ima prav tako kot jih imajo vse druge delovne organizacije. OLAJŠAVE PRI PLAČEVANJU STROŠKOV ZDRAVSTVENO NEZAVAROVANIH OSEB Kljub zelo razvejanemu sistemu zdravstvenega zavarovanja je še ved­ no nekaj ljudi, ki jih splošno zdrav­ stveno varstvo ne varuje in ne za­ jema, Takšne osebe so zlasti: Iz dela občinske skupščine Jesenice Pospešimo razkla- danje 4- osnih voz TOPILNICE i ' MARTINARNA Sadik Zukič, jamski po­ močnik,' je stal za ponovčar- jem pri vlivanju šarže. Ko je ponovčar zaprl zamašni drog, je z ročico udaril poškodo­ vanca pod brado, tako da je izgubil zavest in se pri padcu poškodoval. Mehmed Delič, jamski po­ močnik, je stal na podestu livne jame. Ker zamašni drog ni držal, je jeklo brizgalo in opeklo poškodovanca po glež- njih obeh nog. ELEKTROPEC Franc Legat, topilec, je do­ bil opekline na desni gleženj, ko je iz neznanega vzroka pri­ šlo do eksplozije v ponovci s tekočim jeklom. Seido Gerzič, ponovčar, se je opekel na gleženj leve no­ ge, ko je v ponovci tekočega jekla prišlo do eksplozije. Matevž Mlinar, jamski po­ močnik, je bil opečen na levo in desno roko, desno stran obraza in po vratu, ko je iz neznanega vzroka prišlo do eksplozije tekočega jekla v ponovci. STROJNO ENERGETSKI OBRATI MEHANIČNE DELAVNICE FRANC RESMAN, strugar v strugami, se je zbodel v dlan desne roke, ko je za popravi­ lo vpenjalne glave uporabljal izvijač s pokvarjenim roča­ jem. ANTON ARH, dežurni klju­ čavničar v predelovalnih obra­ tih, je dobil poškodbe po no­ su in očeh, ko je razneslo cev, ki jo je segreval z avto- gensko pištolo in krivil. FRANC ERJAVEC, strugar v strugami, se je med vpe­ njanjem kokile z drogom uda­ ril na sredinec leve roke. FRANC DOLINAR, dežurni ključavničar na plavžu, si je s sondnim drogom, ki ga je uravnaval, poškodoval kaza­ lec in sredinec leve roke. KONSTRUKCIJSKE DELAVNICE ANTONU FERČEJU, stroj­ no plamenskemu rezalcu v konstrukcijski delavnici, je med nabiranjem kljuk za »gamse« ena izmed kokil zdrs­ nila in poškodovala desno roko. BRANKO REBOLJ, ključav­ ničar v konstrukcijski delav­ nici, je varil stranico livnega žleba. Slabo podložena stra­ nica se je prevrnila in mu poškodovala nart desne noge. VZDRŽEVANJE JAVORNIK ZDRAVKO ZIMA, skupino- vodja ključavničarjev v me­ hanični delavnici, si je s ^ se- kačem, ki se mu je med za­ bijanjem opornega ležaja na gred odlomil, ranil dlan leve roke. ANDREJ JAKOPIČ, ključav­ ničar v konstrukcijski delav­ nici, si je med montažo drs­ nih tračnic v potisni peči srednje proge poškodoval de­ sno roko. MARJAN SODJA, pomožni ključavničar v mehanični de­ lavnici, je na peči odstranje­ val del cevovoda od vetrila do potisne peči lahke proge. Med prehodom k priključku cevo­ voda z vetrilom na strehi je stopil na medslrešne veznike položeno fino pločevino. Pod njegovo težo se je pločevina udala in ponesrečenec je pa­ del okrog 3 m globoko ter se poškodoval. FRANCA MEŽANA, klju­ čavničarja v mehanični de­ lavnici, je po desnem očesu oplazil plamen s staknjene ki- sikove gumijaste cevi. PROMET ŠTEFANU VIDOVIČU, pre- mikaču ozkotirne proge na prostoru, je med vtirjanjem voz stisnilo nadlaket desne roke. MILAN PODBREGAR, pre- mikač normalnotirne proge na prostoru, je med podkla- danjem zavorne cokle pod voz poškodoval četrti prst le­ ve roke. TRANSPORT JOŽETU ERJAVCU, opera­ tivcu na tehtnici v Hrenovici, so se med odpiranjem stak­ nila vrata s tečajev in mu po­ škodovala palec na nogi. Na štiriosne vagone, s kate­ rimi, prevažamo iz livne jame jeklene bloke v valjarne, smo morali vedno še posebej pa­ ziti. Vseh je bilo 32. Pred dvema letoma smo jih nare­ dili še 10, tako da jih imamo 42. Če bi z njimi prevažali samo bloke, bi jih bilo do­ volj, vendar jih uporabljamo tudi za prevoz zabojev za apno, rude za žilavljenje, va­ ljev, raznilv profilov in dru­ gih dolgih predmetov, zato je število voz za prevoz surove­ ga jekla omejeno. Od 10 do 12 teh voz dnevno uporablja­ mo za razvoz kokil pod Sava žerjavom, haldi in obdeloval- nici blokov Največ pa se ti vagoni zadržujejo, kadar so naloženi z manjšimi »svinja­ mi« iz livne" jame, ki jih vo- V ČASU OD 18. DO 28. MAJA BO RENTGENSKO SLIKANJE PLJUČ IN SRCA VSEGA PREBIVALSTVA Na skupni seji obeh zborov jeseniške občinske skupščine 29. aprila je bil sprejet odlok o obvez­ nem fluorografiranju vsega prebivalstva v občini. S tem odlokom je določeno, da se zaradi prepre­ čevanja in zatiranja tuberkuloze izvede fiuorogra- firanje, to je rentgensko slikanje pljuč in srca vseh prebivalcev v občini, ki so stari več kot 24 let. Tuberkuloza je namreč ena izmed množičnih na­ lezljivih bolezni, ki je človeku najbolj nevarna. Ni nevarna samo zaradi tega, ker za njo mnogi ljudje umirajo, ampak tudi zato, ker je zelo dolgotrajna ter povzroča bolniku in njegovi družini veliko trp­ ljenja. Človek, ki je obolel za tuberkulozo, mnogokrat prepozno opazi, da je bolan. Bacil tuberkuloze je v pljučih že pričel svoje razdiralno delo še preden človek začuti bolečine. Fluorografiranje pa je ena izmed zelo zaneslji­ vih oblik in metod za zgodnjo ugotovitev ne samo tuberkuloze, temveč tudi pljučnega raka ter raz­ nih drugih pljučnih in srčnih obolenj. Z odlokom, ki ga je občinska skupščina sprejela, je fluorogra­ firanje obvezno in bo kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 din vsak, ki se ga ne bo udeležil. Pri zadnjem fluorografiranju, ki je bilo v letu 1961, je bilo odkritih okoli 30 popolnoma novih primerov tuberkuloznih obolenj, ne da bi se pri­ zadeti bolniki tega zavedali. Poleg tega je treba še omeniti, da so se takratnega fluorografiranja ude­ ležili prav vsi prebivalci in ni bilo primerov, ki bi jih bilo potrebne upravno kaznovati. P. D. zijo na haldo. Tu dela -čistil« na skupina le na dve izmeni, zato čakajo za razložitev vča­ sih več kot 12 ur. Prav tako je tudi pri kokilah na roba halde, kjer tirno dvigalo obra­ tuje praviloma le 8 ur na dan. Dokler surovega jekla ne bomo vozili na Belško polje, je razumljivo, da ga bomo morali na Javornik. Praktično povedano, ob začetku obrato­ vanja nove električne peči bomo morali z istim številom voz dnevno prepeljati ie okrog 225 ton surovega jekla iz livne jame v valjarne na Javornik več. Zato pa bi po sedanjem obteku potrebovali dnevno 5 do 6 teh štiri osnih vagonov več. Ker pa se do oktobra, ko je predvideno, da bo začela obratovati blu- ming valjarna, kamor bomo potem transportirali vse su­ rovo jeklo, ne izplača delati novih voz, bomo morali po­ spešiti obtek teh voz. Skraj­ šati bo treba predvsem čase pri razkladanju vsega, kar s temi vagoni prevažamo. Evi­ denco o njihovem trošenju bomo še izboljšali, njihovo razvažanje pa še pospešili. SREDSTVA ZA PODVOZ i SO NA RAZPOLAGO Za dokončuje severnega dela podvoza pod železniško postajo in priključka na se­ danjo glavno cesto so na raz­ polago sredstva v višini 43 mi­ lijonov dinarjev. Za dokonča­ nje južnega dela podvoza pa bo potrebnih še 18 milijonov dinarjev jn nadaljnjih 30 mi­ lijonov za most čez Savo. Ker bodo postopoma vsi doseda­ nji prehodi ukinjeni, je do­ končanje gradnje podvoza nujno. Prostor vzhodno od podvoza je predviden za re­ konstrukcijo plavžev, na za­ hodnem delu pa je predvideti prostor za razširitev železni­ ške postaje. — ljudje, ki' prejemajo začasno socialno podporo, — ljudje, ki prejemajo denarno \ podporo, ker so njihovi hranilci v •obvezni vojaški službi v JLA, — tisti, ki so jim ugasnile pra­ vice o zdravstvenem zavarovanju kmetijskega prebivalstva, ker so po­ darili zemljo družbi, — ljudje, ki se zdravijo proti alko­ holizmu in duševni bolniki. Vsem tem ljudem priznava spre­ jeti odlok pravico do zdravstvenega varstva, vendar omogoča svetu za zdravstvo pri skupščini občine, da določa pogoje za priznanje popolne ' ali delne olajšave pri plačevanju zdravstvenih storitev. Sprejeti odlok določa naslednje zdravstvene storitve za ljudi, ki jim nudi zdravstveno varstvo: { — zdravstveno pomoč in oskrbo v zdravstvenih zavodih, — pomoč na dom«, — zdravila, zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva, — prevoz z rešilnim avtomobilom, če je le-ta nujno potreben, — nabavo ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, ki jih od­ rede pristojni zdravniki. Vsi občani, ki se bodo potegovali za zdravstveno varstvo po tem od­ loku, bodo morali vložiti prošnje, ki jih bo obravnavala komisija za dodeljevanje socialnih podpor. Vsak občan, ki mu bo priznana pravica, za zdravstveno varstvo po spreje­ tem odloku, bo dobil o tem ustrez­ no odločbo. OBVEZNO FLUOROGRAFIRANJE PREBIVALSTVA Dosedanji fluorografski pregledi so pokazali, da se še -vedno najdejo tuberkulozni bolniki med navidezno zdravimi ljudmi. Fluorografiranje omogoča njihovo pravočasno odkri­ vanje in čimprejšnje zdravljenje. Razen tega pa fluorografiranje po­ gosto odkrije tudi druge bolezni. Ker je občinska skupščina po zako­ nu nosilec pravice za zagotavljanje zdravstvenega varstva občanov, spa­ da tudi množično rentgensko slika­ nje pljuč, kot ena zelo uspešnih ak­ cij za ugotavljanje zdravstvenega stanja ljudi, v ta sklop. Razen tega pa je prav fluorografiranje ena naj­ uspešnejših množičnih oblik hitrega odkrivanja bolezni, s katero je moč delovati tudi v tem smislu, da se skrajša čas in cena poznejšega zdravljenja. V uspešnost in pogo­ stnosti takšnih akcij leži' tudi nekaj možnosti za pocenitev zdravstvene­ ga varstva nasploh. Po sprejetem odloku bomo občani dolžni rentgensko slikati svoja plju­ ča. Z denarno kaznijo do deset ti­ soč dinarjev bodo kaznovani vsi ti­ sti, ki se fluorografiranja ne bodo udeležili, ali bodo preprečevali iz­ vrševanje ukrepov, ki jih prinaša sprejeti odlok. Za občane je fluoro­ grafiranje brezplačno. Vse stroške nosi skupščina občine. GARANCIJSKA IZJAVA ZA DOGRADITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA NA JESENICAH Za dograditev jeseniškega zdrav­ stvenega doma je medobčinska ko­ munalna banka Kranj odobrila 75 milijonov dinarjev kredita z odpla­ čilnim rokom petnajst let in obrest­ no mero 4%. Po predlogu sveta za družbeni plan in finance je skup­ ščina občine odobrila garanciisko izjavo, na osnovi katere je omogo­ čeno najetje omenjenega kredita. Gradnja zdravstvenega doma bo sta­ la v celoti skoraj sedemsto milijo­ nov dinarjev. Do konca lanskega leta je najel zdravstveni dom sko­ raj 340 milijonov dinarjev kreditov, razen tega je najela zanj občinska skupščina 109 milijonov kreditov, okrajni zavod za socialno zavarova­ nje Kranj pa je dal 44 milijono? dinarjev dotacij. Skupni znesek do­ slej najetih kreditov in dobljenih dotacij dosega 490 milijonov dinar­ jev in z dodatnimi 75 milijoni zdravstveni dom še ne bo v celoti dograjen. 3 Nesreče Glasbena šola je spremenila sistem svojega dela O sistemu dela na jeseniški Glasbeni šoli je bilo v zad- njem času na raznih forumih, ki se ukvarjajo s proble- matiko kulturne in šolske dejavnosti v naši občini, precej razpravljanja. Šlo je za to, ker je dosedanji način glasbene vzgoje v tem zavodu dejansko vedno bolj kazal določene pomanjkljivosti. Te imajo svoj osnovni vzrok v tem, da v pogledu reforme glasbenega šolstva in ©stale glasbene dejavnosti, ki je s' samim načinom šolanja tesno povezana, ni bilo do­ volj, ali skoraj ničesar nare­ jenega niti v zveznem niti v republiškem in še manj v lo­ kalnem merilu. Gre predvsem za to, da je Glasbena šola kot zavod, ki je z ozirom na raz­ položljive strokovne kadre in svojo osnovno glasbeno de­ javnostjo brez dvoma najbolj poklican, da v manjših kra­ jih, ki nimajo profesionalnih kulturnih glasbenih ustanov, prevzame v svoje okrilje vso dejavnost, povezano s pasiv­ nim ali aktivnim glasbenim izživljanjem občanov. V tem smislu je pripravil predlog tudi bivši svet Svo­ bod in prosvetnih društev ob­ čine Jesenice, na podlagi ka­ terega naj bi odgovorni or­ gani občinske skupščine in ob sodelovanju predstavni­ kov Glasbene šole zagotovili za bod-^če nov sistem dela na tem zavodu, ki bi bolj odgo­ varjal tozadevnim potrebam v občini. Osnovna ideja naj bi bila izražena že v sami spre­ membi imena zavoda, ki bi se naj v bodoče imenoval »•Center za glasbeno in estet­ sko vzgojo ter izobraževa­ nje«. V okrilju tega centra bi delovala nižja glasbena šola, ki bi sprejemala glasbeno na­ darjene gojence na osnovi sprejemnega izpita in pripo­ ročil pedagogov osemletk. Ti gojenci bi pri svojem šolanju uživali družbeni regres, ven­ dar kot stimulacijo za njiho­ vo pridnost, kajti čim več uspeha bi pokazali, tem nižji bi naj bil njihov prispevek za ukovino. V principu gre za to, da družba podpira pri glasbenem šolanju tiste go­ jence, ki pokažejo s svojim talentom in pridnostjo, da so te podpore vredni. Isti status bi imela tudi baletna šola. V okviru zavoda bi delovali tudi simfonični orkester, pi­ halni orkesteT ter mladinski pevski zbor. Člani teh an­ samblov bi bili po posebnem statusu gojenei nižje glasbe­ ne šole, pri njihovem delu pa bi na različne načine delovali tudi pedagogi zavoda. Delov­ ni program teh ansamblov bi moral biti prilagojen tako, da bi odgovarjal potrebam na glasbeno kulturnem področju občine. S tem svojim delom bodo lahko ti ansambli izva­ jali pomembno kulturno po­ slanstvo v občini. Končno bi naj nudil zavod tudi pomoč glasbenemu po­ uku v osemletkah in amater­ skim glasbenim skupinam. Ta pomoč bi naj bila predvsem v obliki strokovnih kadrov, ki jih primanjkuje tako na osemletkah kakor tudi pri delu amaterskih glasbenih skupin. O tem predlogu sta v pre­ teklem tednu razpravljala na skupni seji svet za šolstvo ter svet za kulturo in prosve- to naše občinske skupščine. Po temeljiti razpravi ter raz­ jasnitvi vseh nejasnih točk sta se oba sveta strinjala s predlogom in sicer v tem smislu, da bi se naj predla­ gana nova koncepcija Glas­ bene šole pričela uvajati po­ stopno z novim šolskim le­ tom 1965/66 in bi se do kon­ ca tega šolskega leta izvedla. Predlog bo na eni izmed pri­ hodnjih sej predložen občin­ ski skupščini v dokončno po­ trditev. K. Tudi za letošnji praznik mladosti je štafeta začela pot na vrhu Triglava, ki ima letos iz­ redno veliko snega. Oris zgodovine jeseniškega šolstva Šolska kronika je bila uradno predpisana; zato jo je morala imeti vsaka šola. Na skoraj dveh straneh so natančna navodila, po katerih so morali šolski kronisti napisati za vsako šolsko leto poseben letopis; glavne točke takega letopisa so vsebovale: imena članov deželnega, okrajnega ki krajevnega šolskega sveta, začetek .šolskega pouka in njegov sklep z vsemi prazniki (dr­ žavnimi in cerkvenimi), razdelitev spričeval in odhodnic, statistični del~ za učence vseh razredov, seznam učiteljstva z navedbo vseh osebnih sprememb med šolskim letom (na­ mestitve začasnih, pomožnih in stal­ nih učiteljev, premestitve, povišanje plač), bolezni učencev in učiteljev, bolezenski in študijski dopusti, šte­ vilo krajevnih in okrajnih učiteljskih konferenc, pouka prosti dnevi — vsi seranji, verske vaje, vrhu tega pa še važnejše dogodke za zgodovi­ no kraja samega. Letopis je moral nadučitelj ali za to določeni učitelj napisati do začetka novega šolskega leta, prebrati in podpisati *pa ga je moral šolski nadzornik (krajevni, okrajni ali deželni). Kot zanimivost je šolski letopisec zapisal: »Dne 21. januarja 1898 zvo­ nilo se je prvič z zvonom, koji se je odkupil direkciji c.kr. državnih železnic. Šolski zvon tehta 15 kilo­ gramov ter je veljal 15 goldinarjev. Poprej je bil kot postajni zvon na tukajšnjem kolodvoru« (takratni kor lodvor je bil južno od današnjih železniških tirov, tam, kjer so da­ nes skladišča — op.) Odtlej je šol­ ski zvon naznanjal začetek in ko­ nec šolskega leta, ob šolskih dnevih pa začetek in konec pouka ter opol­ danske odmore, kajti pouk je bil celodneven, četrtek pa je bil pouka prost dan. Takrat pa je bii pouk v ponavljalni šoli za učence za sedmo in osmo šolsko leto. Nadalje: »Dne 17. maja 1898 seje razdelil I. razred v dve paralelki: I.a in I.b razred in sicer vsled od­ loka vis. C:kr. dež. šolskega sveta z dnem 15. marca 1898., št. 760, s kojim se dovoljuje vzporednica k I. razredu, ki šteje 80 šolarjev (!). Oddelek I.a se je poučeval od 8 — 10 zjutraj in od ene do pol treh po­ poldne; I.b pa od 10 —12 dopoldne in od pol treh do štirih popoldne. Ker ni bilo mogoče tako naglo do­ biti šeste učne moči ter prirediti šolske sobe, poučevala je učiteljica g. Pavla Kren do konca š. leta oba oddelka, 32 ur na teden« (!) — Za­ četek šol. leta 1897/98 je bil 17. sep­ tembra (s sveto mašo in poklicem sv. Duha), zaključek pa je bil 30. julija z razdelitvijo spričeval — po maši.« Nejasno je bilo vprašanje, koliko grajskih soban so ob vselitvi pripra­ vili za učilnice in kje so bile; o tem v ohranjeni kroniki ni podatkov. izjave starejših Jeseničanov, ki so takrat obiskovali »staro šolo«, pa se niso ujemale. Šele pismeno obvesti­ lo takratne učiteljice Eme Žitnik, ki je 24. sept. 1898 nastopila službe­ no mesto na štirirazredni ljudski šoli na Jesenicah, je to pojasnilo, ko v pismu piše: »V pritličju Ko sove graščine sta bih dve učilnici in sicer za dva prva razreda, ena levo, druga desno iz velike veže. V prvem nadstropju je stanoval nad­ učitelj Jožef Medic, ki je imel dve sobi in kuhinjo, tretjo sobo (proti vzhodu) pa je odstopil za učilnico, v kateri je sam učil četrti razred; v drugem nadstropju so bile tri učilnice. — Šolska pisarna je bila v prvem nadstropju (soba z balko­ nom, op.), v eni mali sobi (shram­ bi) pa smo imeli nekaj knjig in učil; bila je sploh velika revščina. — V pritličju je bilo tudi stanova­ nje za šolsko služkinjo; ena soba in kuhinja, v veži je bila shramba za kurjavo. Prenapolnjeni razredi in samo šest učilnic so terjali, da občina re­ ši to pereče vprašanje. O tem je zapis: »Dne 8. julija 1898 prišla je komisija zaradi zgradbe novega šol­ skega poslopja. Določil se je pro- I 4 »Stara šola"je že pretesna! OB DNEVU ZMAGE prvi klubski večer na Javorni V počastitev dneva zmage je odbor delavskega kluba »Edo Giorgioni« pri DPD Svoboda »France Mencinger« na Javor- niku organiziral kuHurno-prosvelni večer. To je bil hkrati tudi prvi klubski večer, ki se je v marsičem razlikoval od ostalih prireditev, predvsem pa od akademij in proslav, ki jih običajno prirejajo odseki Svobode skupaj z množič- nimi organizacijami ob državnih praznikih. Scenarij za prvi klubski ve­ čer je izdelala članica gleda­ lišča »Tone Čufar« Stanka Geršakova in v ta namen iz­ brala okrog 30 recitacij z na­ slovom »Kri v plamenih«, ki obravnavajo predvojno in medvojno obdobje vse do osvoboditve, esmi, 1 recitirali član drams seka Svobot Javo: bile sprem]); ,e s s no glasbo \ arjana »Ilova gora<| Vzpor z diaprojektljeni p slike na te*o zav izvedbi progjrna je val tudi mesti pev pod vodstvo! Pold jača. Odbor dejvskega »Edo Giorgiol« je p dvorano osnofee šole katere člani prei dramskega o; eka in ga zbora, ki ;o dol; let sodeloval; \ Edij< gionijem, po atererr nuje novous. novljer ski klub. Prvi klubsi večer uspel. Nalo° odbor skega kluba i bo, f daj pripravi -ogran organizira ; lobne poleg tega p< e film: re, razgovore }redav V uvodni be; li, ki j bral podprec dnik I boda »Fra: ; Me Ivan Tušar, ; bilo da bo dela d klu Giorgioni« i il k j nju poleg c ekov tudi ostale i anove ročju Jesenk ki se jo" s kultur prosvc javnostjo te; laveza^ delavskimi jbi v krajih, ki in o že p kušenj. M ALA Podpisani ža Šu< prejel od si: ikalnej ra plavža de rno p( katero se n epše ; jem in oben i vse zdravljam. Joža stor na Žalah »stnin; va), kjer se ziiii štirir ška šola, staro Iflsko ] naj služi za dek»ko šo nilo se je, da seprične precej pomladi $a 1899 jeseni istega leUflnovo pod streho, je$$ leta že prične šolskigouk v Kje so bile jelniške tečan — je bilo «ne zai sanje. Po daljšeilpoizve je na to vpra;fje odj Franc Pesjak, (rjen 12. Jesenicah, na Mjfovi »1 cu« h. št. 77) skice: »2 velik travnik zgnlakar tam, kjer so f bivši zgradili carinarnlo; v n. večina oddelkov jSkupši Jesenice. — Po 2 lah sn jagali, v mlakah ovili ž pa se drsali po ;du. V Žalah bil tudi c« :us.« - ledinsko ime i3 '• in R to vprašanje P , vedel France Torkar iz ehničr sledeče: »Pri nov1 n pod' včasih znana ?°: :ilna » nu«; ob gradnji odvoz« sko leto podrli- - Pri so se v Dreišnirt stoleti AKADEMSKI SLIKAR STANE KUMAR RAZSTAVLJA Skrb za delovnega človeka je prva naloga novatorjev Skrb za delovnega človeka se pozitivno odraža tudi v izbol j sevalnem predlogu štev. 1624, ki ga je predlagal pri­ zadevni glavni delovodja ad- justaže obrata Javornik I Franc Pukl. Dofgo vrsto let je študiral in opazoval delov­ ni postopek v čistilnici gre­ dic, to je v oddelku, kjer je delo že itak nezdravo in zdru­ ženo z velikimi fizičnimi na­ pori delavcev, ki so zaposleni pri rafama brusilnih strojih. V čistilnici gredic morajo čistilci prinašati kvadratne gredice, težke od 50 do 200 in še več kilogramov. Lažje gredice so morali bru- silci prenašati ročno od sto­ lov do rafama brusilnih stro­ jev. Ce so hoteli prenesti tež­ jo kvadratno gredico, sta morala delo opraviti dva de­ lavca. Delo je bilo zamudno in nevarno ter težko. Žerjav v tem ddeiku predstavlja ozko grlo in zaradi preobre­ menjenosti pogosto povzroča izpad in zastoj v proizvodnji. Glavni delovodja je v za­ dovoljstvo in proti vsem pri­ čakovanjem uspešno rešil pro­ blem ročnega prenašanja laž­ jih in težjih kvadratnih gre­ dic v čistilnici. Poleg tega je razbremenil tudi žerjav in olajšal prekomerno delo bru- silcev, ki je sedaj tudi lažje. Vse to pa vpliva na delovno storilnost in kvaliteto dela. Po njegovi zamisli in na osno­ vi večletnega opazovanja či­ stilcev in brusilcev pri njiho­ vem delu je izdelal posebne stole in ročne vozičke, s ka­ terimi vozijo gredice brez fi­ zičnih naporov k brusilnim strojem. Z obratno olajšavo. ki je velikega pomena za de­ lovno vzdušje v čistilnici, je v precejšnji meri povečana storilnost in izboljšana kva­ liteta dela. Sedaj ne bo več treba čakati na preobreme­ njeni žerjav, brusilcem pa ne bo treba več v slabem zraku opravljati težkega ročnega dela. Avtorju izbol j sevalnega predloga iskreno čestitamoza njegovo skrb za delov, člo­ veka in želimo, da bi dobil tudi v drugih delovnih enotah še več posnemalcev. Skrb za delovnega človeka naj bo vo­ dilo vsem našim avtorjem tehničnih izboljšav, da bi se po vzgledu Franca Pukla z Javornika lotili reševanja pro­ blemov, ki hromijo in ovirajo potek naše cenene, izboljšane in kvalitetne proizvodnje. V okviru stalnih likovnih razstav, ki jih prireja jese­ niški »DOLIK«, je bila pre­ teklo soboto v mali dvorani pri Jelenu otvoritev razstave slikarskih del akademskega slikarja Staneta Kumarja iz Ljubljane. V glasbenem delu otvoritve so sodelovali go­ jenci in pedagogi jeseniške Glasbene šole. Najprej je vio- lončelist Ivan Cundrič ob spremljavi prof. Silve Grač- nerjeve zaigral Matzovo »Ele­ gijo«, nato pa je godalni kvar­ tet v sestavi Aleš in Andrej Tratnik, Rado Kleč in Alojz Jeram izvedel tri krajše sklad­ be P. I. Čajkovskega, F. Schu- berta in W. A. Mozarta. Umetnik, ki je rojen leta 1916 v Trstu in je študiral na Akademiji likovnih umetno­ sti v Zagrebu pri prof. Krstu Hegedušiču ter L. Rabiču, je v času med obema vojnama sodeloval pri marksističnem tisku kot ilustrator. Med dru­ gim je likovno opremil tudi znano delo jeseniškega pro- letarskega pisatelja Toneta Cufarja »Polom«. V svojih li kovnih delih je upodabljal bedo predmestij in s tem prež testiral proti tedanjemu druži benemu redu. Po vojni je uči) na raznih gimnazijah in na šoli za oblikovanje v Ljublja­ ni. Razstavlja 27 del v različ­ nih tehnikah in tudi z različ­ no motiviko. Vidi se, da mu je blizu upodabljanje želez-' niških ter tovarniških moti­ vov, saj so na razstavi kar štiri dela z motiviko jeseni­ ške železarne ter več del, po­ vezanih z železniško motiviko, pa tudi portreti in krajine mu niso tuji. Kompozijsko in barvno so posamezna dela tudi zelo različna, od izrazito razpoloženjskih do olj in akvarelov z močnimi ter po­ udarjenimi barvnimi kontra­ sti. Brez dvoma tako pestro razstavo enega samega avtor­ ja, tako z ozirom na tehniko, barvno kompozicijo in tema* tiko, na Jesenicah najbrž še nismo videli. K. Franc Pukl, delovodja adjust aže Javomika I. li pogrebci iz Gornjesavske doline, celo iz Rateč, krsto z mrličem so postavili v gospodarsko poslopje, sami pa prenočevali, da so drugega dne nadaljevali pot — pogrebni sprevod do pokopališča v pražupni- ji v Rodinah, odkoder so se vračali ter se zaradi pogrebne sedmine ustavili spet pri svojem domačinu — pri Ratečanu«. O pokopavanju mrličev iz Gornjesavske doline v Ro­ dinah je kot ustno izročilo zapisal tudi Jožef Lavtižar, župnik v Rate­ čah, v svoji knjigi: »Zgodovina žup­ nij in zvonovi« leta 1897. O tej dolgi pogrebni poti kroži kot ustno izro­ čilo dovtip, da je vdovec že pozabil da je imeL.ženo... Za novo šolsko leto 1898 — 1899 je bilo torej šest učilnic v Kosovi graščini; zapis iz šolske kronike na­ vaja sledeče podatke o učencih in razrednikih: I. a razred: 21 dečkov, 33 deklic, 54 skupaj, učiteljica Rozina Coriany. I. b razred: 21 dečkov, 20 deklic, 41 skupaj, učiteljica Ema Žitnik. II. razred: 28 dečkov, 35 deklic, 63 skupaj, učitelj Emil Guštin. III. a razred: 25 dečkov, 36 de­ klic, 61 skupaj, učitelj Janez Baj- želj. III. b razred: 25 dečkov, 20 de­ klic, 45 skupaj, učitelj Franc Rant. IV. razred: 30 dečkov, 40 deklic, 70 skupaj, nadučitelj Jožef Medic. V šestih oddelkih je torej bilo skupno 334 učencev (150 dečkov in 184 deklic). Po današnjih šolskih normah bi bilo 10 oddelkov s 33 učenci. . . »Dne 31. maja 1899 je prišla komi­ sija zaradi zgradbe novega šolskega poslopja. Enoglasno se je sklenilo, da se zida novo poslopje (6 razr.) s telovadnico, risarsko sobo itd. Zi­ dati naj se prične spomladi 1900 ter naj se dogotovi jeseni 1901.« je na­ slednji zapis, ker prejšnjega sklepa niso izpolnili iz neznanih vzrokov; domnevamo pa lahko, da niso bili pripravljeni gradbeni načrti za spre­ menjen sklep, niti ni bilo denarja, saj je občina še vedno odplačevala dolg za Kosovo graščino. Toda tudi- pomladi 1900 niso še izkopali temeljev za novo šolsko poslopje. Ker je bilo ob koncu šol­ skega leta 1899-1900 že 367 učencev (172 + 195), je posegel vmes okrajni šolski svet z dopisom št. 801 z dne 11. avgusta 1900, »s kojim poživlja šolsko vodstvo, vzajemno s krajnim š. svetom in občino, dobiti priprav­ no šolsko sobo za paralelko k II. razredu. Boljše sobe na Jesenicah ter blizu šole ni bilo dobiti kot one pri mizarju Jan. Legatu, št. 30, na­ sproti šole (pri Rajmondu, Cesta maršala Tita h. št. 60). Za novo vzporednico je bila nastavljena nova učiteljica — Zofija Zaje iz Ljublja­ ne, ureditev zasilne učilnice pa se je zavlekla za dva meseca, tako da je do 19. oktobra poučeval svoj raz­ red — II. b popoldne, dopoldne pa II. a Emil Guštin. Število učencev se je v šolskem letu 1900-01 dvignilo na 425 (209 + 216), v dveh tretjih razredih pa je bilo 162 učencev! Zato je bila do­ voljena še druga vzporednica k tret­ jemu razredu; tako je štirirazred- nica štela že osem oddelkov! Za novo vzporednico so zidarji tukajš­ nje tovarne v treh dneh pripravili novo učilnico iz predsobe v II. nad­ stropju s tem, da šo zazidali vrata II. a razreda ter naredili nova tam, kjer je poprej stala peč. Nastopila sta službo Pavla Žitnik in Mihael Salberger iz Breznice, ker je Janez Bajželj bil premeščen v Idrijo. Prva Prešernova proslava. »Dna 30. novembra 1900 je došel odlok o. kr. okrajnega š. centra, s kojim se priporoča šolskemu vodstvu, da naj se primerno praznuje stoletnica rojstva dr. Fr. Prešerna«. Po sklepu krajevne učiteljske konference bodo praznovali Prešernovo stoletnico rojstva 4. decembra, ker 3. decem­ bra zaradi semnja ne bo šolskega pouka; (jeseniški semenj na Stari Savi je bil torej važnejši kot pa Prešernova proslava! op.) »Dne 4. decembra 1900 praznovala se je Pre­ šernova stoletnica. Po dopoldanskem pouku se je v posameznih razredih podal kratek životopis slavnega pes­ nika ter se je pokazala tudi njego­ va podoba. Skupno se ni moglo praz­ novati, ker šola nima primerne sobe (dvorane, op.) za 400 otrok.« »Dne 30. novembra 1905 je nazna­ nilo Učiteljsko društvo za radovlji­ ški okraj v Radovljici z dne 24. nčS vembra 1905, št. 45., da je na nje­ govo prošnjo dovolil c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici z dne 14* novembra 1905, št. 1456, da se praz^ nuje »Prešernova slavnost« dne 3.' decembra po vseh ljudskih šolah y okraju s primerno prireditvijo v šo (nadalj. na 8. strani) i 5 iku Brusilcem ni več treba opravljati težkega ročnega dela. ve. esmi, ki so jih član dramskega od- >bod Javornik, so mlj; ie s simfonič- 0 I aijana Kozine >ra«. Vzporedno so ekto jem projicirali tea io zaveso. Pri rogi m a je sodelo- meš ai pevski zbor stvo i Poldeta Me- de vskega kluba rgio i« je povabil v >sno ne šole tudi ne­ slan predvojnega a oi eka in pevske- ki ;o dolgo vrsto •vali : Edijem Gior- po aterem se ime- yust novljeni delav- ibsl večer je lepo tlog; odbora delav- ba j bo, da že se- avi rogram dela in p dobne večere, 1 pa e filmske veče- ore, predavanja itd. , bes ii, ki jo je pre- red; dni k DPD Svo- rran i Mencinger« ar, t bilo rečeno, i elai ki klub »Edo '. •• v< il k »sodelova- : ; 01 ekov Svobode . e u anove na pod- . ;nic ki se ukvarja- ; turi -prosvetno de- 1 ter lavezal stike z i i 1 jbi v dragih i i m o ze precej iz- I ] -or ] ZA) 'ALA ni ! ža Šuštar sem sir ikalnega odho­ de.' rno pomoč, za n; epše zahvalju­ jem i vse lepo po- Joža Šuštar ih I sstnina Ratečano- zid; štirirazredna de- ro ilsko poslopje pa dek ško šolo. — Skle- i se :>rične z zidanjem di 1< a 1899 ter da bodi leti novo poslopje že jese i leta 1900 pa se ski >ouk v njem!«— je! niške Žale in1 Ra- lo z mt zanimivo vpra- jšen poizvedovanju mi raša je odgovoril tov. , (« en 12. dec. 1893 na M' rovi »Pri Matijev- sle< ioe: »žale so biLe z n'akami in sicer 0 < bivši Jugoslaviji arni o; v njej je danes kov Skupščine občine 'o i 'ah smo se otroci tah ovili žabe, pozimi po -du. Včasih je na 1 ci) ;us.« _ Odkod pa ža : in Ratečan? Na j£ vedel odgovoriti r iz ehničnega muzeja nov rn podvozu je bila goMna »Pri Rateča- nji 'odvoza so jo lan- rli- - Pri tej gostilni niil stoletjih ustavlia- Žuro PETER SKALAR 18. nadaljevanje Najverjetneje je, da bodo banditi planili iz staje na piano. Utegne se zgoditi, da se ne bodo utegnili obleči. Jagrova in moja skupina jih čakata, dokler ne pridejo či­ sto blizu. Ukrepamo glede na okolnostL Glavni namen posega je. ujeti Godca in ga živega privesti dol. Druga dva, ali trije lahko padejo na mestu, če jih ni moč zajeti. Če banditi ne bodo planili iz staj in bodo nudili odpor, krenete proti njim, gospod Jager. V sklenjeni vrsti, izko­ riščajoč kritje, ki ga nudi kotanj^ast svet. Ukrenite vse, da ne bo priložnosti, k' bi omogočala pobeg skozi vašo strelno vrsto. Moja skupina ima približno enako nalogo kot Steiner- jeva, čeprav je mnogo manj verjetnosti, da bodo banditi bežali v strmine na severu- To je vse, gospodje.« »Načrt je potrjen od SD. Jaz nimam pripomb. Jih imate morda vi, gospod Messner?« je vprašal Hann, očitno ponosen na svojega poročnika. »Da/ je pomembno spregovoril Messner. »Pohoda se udeležita Gendarmeriemeister Keiser in Bannfiihrer Teo­ dor Adlerschiitz. Gendarmeriemeister je pristojen za tu­ kajšnje področje in zastopa pristojno policijsko povelj- ' stvo, gospod Adlerschiitz pa dobro pozna tukajšnje kraje in še zlasti Tomaža Godca. Oba bosta lahko pripomogla k uspehu. Prosim vas, gospod Gendarmeriemeister, dajte Bannfuhrerju Adlerschiitzu MP osem okvirov z naboji in topel zimski plašč!« »Dogovorjeno? Kakšno vprašanje, gospodje?« Slišati je bilo le prestopanje težkega obuvala in sapo nekaterih starejših udeležencev skorajšnjega pohoda. Nad mizo se je sprožila Messnerjeva desnica in njegov glas je zaželel uspeha. »Sieg heil,« je pomenilo vse. Po­ budo, ukaz in uspeh. Možje so začeli mrmraje zapuščati pisarno in zasedati sedeže v PW vozovih. Motorji so pridušeno tekli ves čas. Hann in Messner sta vžgala svoja avtomobila in se od­ peljala proti Bledu, policija pa je krenila z malo plina, nič luči in skoraj brez ropota proti notranjemu Bohinju. XXVIIL Pri stari kovačiji so izstopih. Tam so čakali razpo- tegnjeni v senco graščinskega hleva graničarji. Brez povelj se je razvila kolona in krenila vkreber. Kmečke samotežnice so utrle izglajeno pot, ki je vodila na Voje. Na prisojnih straneh" je bilo tu in tam že kopno. Po uri hoje so zašli v trd sneg, ki se ga še ni dotaknila odjuga. Spremljale so jih redke, medle zvezde, ki so bile tako blede, da si jih ob površnem pogledu na temnem nebu komaj zaznal. Više ko so bredli, bolj je škripalo in manj nadiha pomladi jih je spremljalo. Možje so bili spočiti in hoja jih ni dosti pomudila. Zato so prišli na koto precej prezgodaj. »Polnoč preč,« je ugotovil Walter in si dejal: »Tu ni kaj početi. Dobro uro teptati po snegu in si pihati med prste, je vsaj toliko negotovo, kot za­ sesti položaje in mendrati sneg, da nam do jutra ne otrpnejo noge. Če naši pametni komandanti niso znali na­ tanko določiti, na katerem položaju naj nas zebe, je zdaj na meni, da odredim obkolitev dve uri prej kot je bilo določeno. Tako se nam vsaj ne bodo mogli izmuzniti, če imajo nemara navado pred dnem menjati svoje bivališče.« Može je zbral v gručo in jim dal natančna povelja. Govoril je tiho in prisekano. Da bi se prepričal, ali bo znal vsak mož natanko iz­ vršiti potreben prijem, so morala vodje skupin ponoviti prejeta povelja. Potem so se razšli. S svojimi dvanajstimi možmi se je kmalu izgubil v kotanjastem svetu, kjer ni bilo -zhojenih poti. Sonce je neenakomerno izjedlo sneg, da so ss večkrat prevračali čez meter visoke razjede in se s težavo kopali iz mehkih nanosov pršiča, ki so ga vetrovi nasuli v zavetne kotline. Ukazal je, naj zadnji mož* vsakih nekaj sto korakov potr­ di, da je vrsta sklenjena. S Sokeljakom sta se sredi vrste opotekala v izjedline ih se spotikala ob nanosih; godilo se jima-ni za las bolje ko drugim možem. Po dobri uri hoje je ukazal čelu, naj se ustavi. Pozval je vodnika, naj pride k njemu in zahteval, naj mu pove čisto natanko, kje so. Vodnik, prileten Grenzschutz, je vedel povedati le to, da imajo do namembnega položaja še pičlo uro hoje. Smeri pa, da ni mogoče ugotavljati drugače, ko po po­ sluhu in posluh se v takšnem svetu lahko tudi izneveri. »S čim mi lahko zagotovile, da me boste privedli k planini pet sto metrov zahodno od v sperialki vrisanega studenca?« je vprašal. V nedeljo, 9. maja, so se taborniki z Jeseaic množično udeležili pohoda »Po poteh, partizanske Ljubljane«. Številčno najmočneje so bile zastopane enote tabornikov partizan- skega odreda »Jeklarjev« z Jesenic in partizanskegat odreda »Pod Stolom« iz Žirovnice. V celoti je na tem pohodu sodelovalo 260 tabornikov z Jesenic ali 52 ekip. Taborniki iz Žirovnice so dosegli med taborniki v tekmovalnem pohodu prvo mesto. Ob 20-letuici osvoboditve Ljubljane je bil, to pot že de- vetič, organiziran pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. Iz naše komune so se pohoda udeležile tri ekipe in sicer: ekipa Zveze borcev, ekipa atletskega kluba Jesenice in eki- pa taborniškega odreda »Pod Stolom« iz Žirovnice. Tekmovalna proga, ki je bila dolga 23 km, je bila to pot nekoliko spremenjena in je potekala od spomenika za Bežigradom, mimo Vevč, čez Urh preko pontonskega mosta čez Ljubljanico in preko Viča na cilj pri ljubljanski univer­ zi. V celotnem tekmovanju v počastitev obletnice osvobo­ ditve, ki se je pričelo že pred mesecem dni, je sodelovalo preko 26.000 udeležencev, na zadnji nedeljski prireditvi pa preko 7.000 v 46 ekipah. Vsekakor je največji uspeh med našimi tremi ekipami do­ segla ekipa Zveze borcev Je­ senice, ki je v tekmovanju teh organizacij dosegla prvo mesto. Ekipa atletskega kluba Je­ senice je bila trinajsta, ven-_ dar je treba pripomniti, da je imel član ekipe Andrej Matjaž krče in so ga ostali člani ekipe prinesli v cilj na ramenih. Zelo verjetno bi ta ekipa, ki so jo sestavljali Mirko Bene- dičič, Anton Preželi, Franc Potočnik, Janez Mlinar in Andrej Matjaž, dosegla bolj­ še mesto, oziroma bi se, ka­ kor prejšnja leta, borila za eno izmed prvih mest. Ekipa atletskega kluba Je­ senice je imela v svojih vrstah enega najstarejših udeležen­ cev pohoda, 53-letnega znane­ ga športnika Mirka Benediči- ča, ki se je to pot pohoda udeležil že osmič. Zmagovalna ekipa Zveze borcev je nasto­ pila v postavi: Zvone Ažman, Karel Fekonja, Ožbi Vister, Viktor Komac in Rupert Kra­ mar. Ekipa Zveze borcev je to pot nastopila že šestič in osvojita do sedaj štirikrat prvo mesto in dvakrat tretje mesto. Poleg omenjenih čla­ nov sta za ekipo borcev na­ stopala tudi znani smučarski večkratni državni prvak Jože Kaific in alpinist ter športni delavec Uroš Župančič. Zani­ mivo je še to, da imajo člani te ekipe skupaj 204 leta ali povprečno 40 let. Najstarejši član te ekipe je bil Karel Fe­ konja, ki ima 48 let, najmlaj­ ši pa Viktor Komac s 37. le­ ti. Za ta uspeh je zmagovalna ekipa borcev morala preteči na treningu preko 250 km in je trenirala, če seštejemo vse dneve skupaj, kar 7 tednov. Mlada ekipa tabornikov iz Žirovnice je s časom 2 uri 22 minut in 0,4 sekunde v po­ stavi Marjan Balofa, Janko Batoh, Janez Kržan, Franc Meglic in Milan Kajdiž, za­ sedla 23. mesto in pustila za seboj še precej drugih ekip. Organizacija tekmovanja je bila po izjavi vodje ekipe Zve­ ze borcev Romana Stana do­ bra od starta do cilja, le za sanitetno službo so poskrbeli preslabo, saj na samem poho­ du te " tovarišice ali tovariši niso imeli nobenega, zdravila, še manj okrepčila, razen se­ veda na cilju. Tudi na za­ ključnih svečanostih smo po­ grešali partizansko ali revo­ lucionarno pesem, čeprav je kulturni program odlično iz­ vedel harmonikarski zbor de- lavsko-prosvetnega društva Svobode iz" Šentvida. Na koncu še to! Zmagoval­ ne ekipe res izredno težke proge pohoda so prejele zelo lep miniaturni spomenik žrt-= vam za svobodo in posamezni člani ekipe primerne plakete z odtisnjeno letnico. Ekipe in posamezniki, ki so tekmovali na krajših progah in v štafeti 1000 in 5000 m, pa poleg pla­ ket še dragocena praktična darila. Zakaj tako, pa naj odgovori odbor za »Pohod po poteh partizanske Ljubljane.« aR. ZAHVALA Absolventi višje strojne šole na tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki smo maturirali v letu 1925, smo se zbrali 8. maja skupaj s še živečimi profesorji, da proslavimo 40-letnico, odkar smo zapustili šol­ ske klopi. Ob tej priliki nam je bil dovoljen ogled valjar- ne na Belškem polju in nove električne peči pod strokovnim vodstvom, za kar se upravi Železarne Jesenice lepo zahvaljujemo. OBČNI ZBOR Drsalno-kotalkarski klub Jesenice priredi v so­ boto, 15. maja, ob 18. uri v sejni sobi SZDL redni letni občni zbor. Člani kluba in ljubitelji tega športa so vabljeni, da se ga v čim večjem številu udeležijo. 6 PEST Po poteh partizanske Ljubljane Kaj bomo gledali v kinu Kino »RADIO« i •• 1 15. in 16. maja ameriški barvani CS film SLADKA PTICA MLADOSTI, ob 17. in 19.30 uri, v nedeljo tudi ob 14.30 uri. 17. maja japonski film KA- MIKAZE, ob 17. in 19. uri 18. in 19. maja italijanski film OSEM IN POL, ob 17. in 19. uri. 20. in 21. maja angleški film ŽENA V DOMAČI OBLEKI, ob 17. in 19. uri. 22. maja italijansko-franco- ski barvni film BOCACCIO 70, ob 16. in 1930 uri. Kino »PLAVž:« 15. in 16. maja italijanski film OSEM IN POL, ob 18. in 20. uri, v nedeljo tudi ob 16. uri. 17. in 18. maja ameriški barvni CS film SLADKA PTICA MLADOSTI, ob 17.30 in 20. uri. 20. maja in 21. maja nemški CS film GOL MED VOLKO­ VI, ob 18. in 20. uri. 22. maja avstrij.-franc. W film OBOŽEVANA JULIJA, ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA t 16. maja francoski CS film SKRIVNOSTI KABARETA. 19. maja ameriški barvni CS film SLADKA PTICA MLADOSTI. 23. maja italijanski film OSEM IN POL. Kino DOVJE 15. maja francoski CS film SKRIVNOSTI KABARETA. 16. maja japonski CS film HIROŠIMA, ŽALOST MOJA. 20. maja ameriški barvni CS film SLADKA PTICA MLADOSTI. 22. maja italijanski film OSEM IN POL. Kino KOROŠKA BELA 15. maja nemški CS film GOL MED VOLKOVI. 16. maja ameriški- barvni CS film BREZNO IN NI­ HALO. 17. maja italijanski film OSEM IN POL. 22. maja angleški fihn ŽE­ NA V DOMAČI OBLEKI. Kino KRANJSKA GORA 15. maja nemški CS film GOL MED VOLKOVI. 16. maja ameriški barvni CS film BREZNO IN NI­ HALO. 17. maja italijanski film OSEM IN POL. 22. maja angleški film ŽE­ NA V DOMAČI OBLEKI. Kino KRANJSKA GORA 15. maja ameriški barvni CS film BREZNO IN NI­ HALO. 16. maja nemški CS film GOL MED VOLKOVI. 20. maja italijanski film OSEM IN POL. 21. in 22, maja ameriški barvni CS film SLADKA PTICA" MLADOSTI. ŠPORT IN KULTURA V. obč. pionirska-mladinska foto razstava v Mojstrani V okviru prireditev ob 20- letnici osvoboditve "in tednu mladosti organizira marljivi šolski fpto krožek Mojstrana od 22. do 30. maja v osnovni šoli v Mojstrani 5. občinsko pionirsko-mladinsko foto raz­ stavo. Od poslanih 75 del iz sednih klubov in foto krožkov je tri­ članska žirija izbrala 62 del, ki bodo v tednu mladosti do­ stojno predstavljala napredek mladih fotoamaterjev. Dela, ki bodo visela v avli nove osemletke v Mojstrani, so plod štiriindvajsetih avtorjev in sicer 17 pionirjev in 4 mla­ dincev! Razstavljena dela je ocenila žirija v sestavi: Marjan Ku- kec, Tone Kocjančič in An­ drej Malenšek. V kolektivni konkurenci je prvo mesto zasedel foto kro­ žek Kranjska gora, drugo me­ sto foto klub »Vintgar« in tretje foto klub Hrušica. V konkurenci pionirji posa­ mezno so bili najboljši: si. Dušan Tarman, foto klub »Vintgar, 2. Helena Smolej — foto krožek Kranjska gora, 3. Janez Podlipnik — foto krožek Kranjska gora. Pri mladincih pa je vrstni red naslednji: DEŽURNI ZDRAVNIK Za čas od 14. maja od 12. ure do 21. maja do 12. ure. ZAHODNI DEL JESENIC: dr. Milan Čeh, Jesenice, Ce­ sta maršala Tita 88, telefon 82-244, interni 728. VZHODNI DEL JESENIC: dr. Franc Trampuš, Jesenice, Cesta revolucije 9, telefon 82-244, interni 874. 1. Božo Orešnik, foto klub Javornik — Koroška Bela in 2. Jaka Mavser, foto klub Hrušica. Občinska foto razstava pio­ nirjev in mladincev postaja že tradicionalna. Letos praz­ nujemo 20-letnico osvoboditve in 30-letnico stavke. Prav s to prireditvijo oziroma razstavo so se mladi fotoafnaterji do­ stojno oddolžili spominu teh dveh jubilejev. Upamo, da prizadevanja šolskega foto krožka v Moj« strani za čim boljši aranžma ne bodo zaman in da bo ob otvoritvi razstave 22. maja ob 18. uri tudi udeležba ljubite­ ljev črnobele fotografije čira večja. T. Pod Golico še ni belo Lepo sončno vreme je pri­ vabilo v nedeljo v Planino pod Golico mnogo izletnikov. Bilo pa bi jih še mnogo več, če bi vozilo na otvoritev me­ seca narcis, ki naj bi bila ob 14. uri, vsaj nekaj avtobusov. Mnogo jih je bilo, ki so pri Cufarju zaman čakali na av­ tobuse in se po dveurnem ča­ kanju vrnili razočarani do­ mov. Celo nastopajoči, ki naj bi izvedli uvodni kulturni program, so se morali vrniti in je morala uvodna priredi­ tev odpasti. Turistično društvo Planina pod Golico je lepo poskrbelo za okrasitev. Se bolj se je potrudilo domače gasilsko društvo, ki je svoj dom spre­ menilo v pravcati »hotel-« in vsestransko poskrbelo za že­ lodce izletnikov. Izletniki pa so pogrešali v prvi vrsti belih narcisnih poljan in so do prvih narcis, ki so bile šele po sončnih jasah, težko prišli. Pričakujejo, da bodo poljane pod Golico pobeljene z narci­ sami do jutri, ko bo v Planini pod Golico osrednja priredi­ tev meseca narcis z izvolit­ vijo najprikupnejšega dekle­ ta, ki bo dobilo naslov »miss narr-is 1965.<. Želimo, da bi bilo za to prireditev za prevo? izletnikov, ki po zaprašeni cesti zaradi prevelikega avto­ mobilskega prometa kot pešci niso varni, bolje urejeno. Kakor na Planini pod Goli­ co, bo jutri tudi na Pristavi v Javorniških rovtih uvodna prireditev tedna narcis, ki ga organizira Turistično dru­ štvo Jesenice in Planinsko društvo Javornik — Koroška Bela. Go tudi na Jesenicah Od l.do 3. maja je bil v Ljubljani mednarodni go tur­ nir mest. Na tem turnirju so sodelovale ekipe iz Avstrije, Romunije, ČSSR, Hrvatske in Slovenije. To je tradicionalni turnir za prehodni pokal »Zla­ ti zmaj«. Letos je prejela ta pokal ekipa Dunaja I, ki je v ogorčeni borbi premagala Ljubljano I. Na tem tekmovanju sta na­ stopala tudi dva igralca go z Jesenic. Nastopila sta v kom­ binirani ekipi Postojna — Je­ senice. Čeprav niso dosegli kakega vidnejšega uspeha, bo sodelovanje na tem močnem mednarodnem tekmovanju ze­ lo pripomoglo k širšemu raz­ voju go na Jesenicah in tudi po ostali Gorenjski. Zaenkrat igrajo go pred­ vsem gimnazijci, ki upajo, da se bo ta igra uspešno razši­ rila in razvijala vzporedno s šahom tudi na osnovni šoli ter drugih šolah in društvih. Hokejisti za evropski pokal Kakor v večini športnih pa­ nog bo letos tudi v hokeju na ledu prvič tekmovanje za evropski pokal. Tega tekmo­ vanja se bodo udeležili držav­ ni prvaki evropskih držav. Tudi na Jesenice je prišla po­ nudba zahodnonemške hokej­ ske zveze, kateri je bil prilo­ žen razpored srečanj. Hokej­ ski klub Jesenice je ponudbo sprejel. Žreb je odločil, da se bodo Jeseničani pomerili že v septembru z državnim prva­ kom Poljske v Varšavi. Vsak nasprotnik bo odigral z vsa­ kim p<6 štiri tekme v kraju državnega prvaka. Tako se bodo Jeseničani na Poljskem srečali z njihovim prvakom dvakrat, dvakrat pa na Jese­ nicah. Če jim bo uspelo pre­ magati Poljake, se bodo uvr­ stili v nadaljnje tekmovanje, nasprotnik pa seveda še ni znan. V tekmovanju za evproskl pokal nastopajo prvaki Sov­ jetske zveze, ČSSR, Zahodne Nemčije, Švedske, Švice, Mad­ žarske, Poljske in Romunije, torej vsa evropska hokejska elita. V kvalifikacijskih sre­ čanjih ne bodo sodelovali pr­ vaki SZ, ČSSR in Nemčije, ki bode igrali samo finalna srečanja. Če bodo Jeseničani zaigrali tako kot znajo, bo­ mo lahko na drsališču pod Mežakljo videli vrsto držav­ nih prvakov v borbi za evrop­ ski pokal. P. K. Dopisujte v Železarja! V sredo so Jeseničanke z 62 : 55 ( 36 : 20) premagale mariborskega Branika. V nedeljo pa Ilirijo s 66 : 49 (33 : 19). S tega srečanja je naš posnetek 7 ŽELEZAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZAR­ NE JESENICE — Ureja redakcijski odbor — Glav­ ni in odgovorni urednik Remigij Noč — rokopisov in fotografij ne vračamo — Naslov: Uredništvo Že­ lezarja, Železarna Jese­ nice. Tel. int. 758 in 394 — Tisk CP »Gorenjski tisk< Radi bi imeli boljši kruh ki jeseniške in radovljiške ko­ mune dogovorili za gradnjo moderne strojne pekarne v Lescah. Zaradi podražitve cen primanjkuje za izgradnjo pe­ karne okrog 200 milijonov di- Oskrba z dobrim kruhom je problem, ki ga še nismo rešili. Primanjkuje zmoglji­ vosti, da bi lahko nadokna­ dili zaželjeno količino kruha. Seveda bi radi imeli boljši kruh, zato ni čudno, da ga Jeseničani večkrat spotoma kupujejo v Kranju, Lescah in drugod. Skratka, povsod tam, kjer imajo na razpolago več vrst in kvalitet kruha. Da bi izboljšali sedanje stanje z oskrbo kruha, so se zastopni- Literarni večer narjev, vendar upajo, da bo­ do težave premostili s kredi­ ti. Nova pekarna v Lescah je velikega pomena za vse prebivalce, v veliki meri pa tudi za naš turizem. V petek zvečer je bil v ve­ liki dvorani pri Jelenu lite­ rarni večer, ki so ga izvedli ZAHVALA Ob prerani smrti našega ljubega " moža, očeta, brata, strica in svaka VINKA ARHA uslužbenca se zahvaljujemo vsem sorod­ nikom, prijateljem in znan­ cem, ki so se od njega po­ slovili, mu darovali cvetje in vence ter ga spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu cevarne, društvu knjigovodij, RK in sostano­ valcem za denarno pomoč, kakor organizaciji ZK, SZDL, gimnaziji, osnovni šoli »Tone Čutar« za cvetje in pomoč, godbi za žalostinke ter Stan­ ku Ravniku za iskrene poslo­ vilne besede. Iskrena zahvala tudi dr. Rosensteinovi, predstojništvu in osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice in dr. Cehu za pomoč ter skrb med boleznijo. Iskrena hvala vsem lastnikom osebnih avtomobi­ lov za nesebično in dragoceno uslugo. Žena Geni. sin Vinko in hčerka Mojca gojenci osnovne šole »Tome Čufar« pod naslovom »Večer pesniške besede Janeza Me­ narta«. Navzoč je bil tudi sam pe­ snik. Ko so ga vprašail, kako se počuti med jeseniško publiko, je odgovoril: »Iz­ vrstno! Rad bi bil še veliko­ krat med vami.« Mislim, da so gojenci—in navzoči dokazali, da si takih večerov na Jesenicah še že­ limo. Franc Gogala PRI ZAVRŠNICI SNEMAJO FILM Filmska skupina »Odeon« z Jesenic snema nov film ob idiličnem jezeru v Završnici pri Žirovnici. Delno bo film posnet tudi na Rečici pri Bledu. V filmu, ki prikazuje pusto­ lovščine mladih fantov, na­ stopata prvič pred kamero Tant Ravnik in Vinko Lapaj- ne. Režiser je Avguštin, kame­ ro pa vodi Žarko Petrovič. Filmska skupina snema samo ob nedeljah in praznikih, ker so člani te skupine amaterji, zaposleni v Železarni Jesenice in nimajo časa ob delavnikih. Delno je film že posnet in računajo, da ga bodo končali do 10. julija. VG Za nadaljnjo izgradnjo na Jesenicah in v ostalem delu gornjesavske doline je nujna izdelava urbanističnega načr­ ta. Predvidevajo, da bo načrt gotov sredi prihodnjega leta. Za izdelavo urbanističnega načrta bo potrebnih 130 mi­ lijonov dinarjev. Ob njegovi izdelavi bo treba poleg zazi­ dalnih okolišev rešiti tudi vprašanje glavne mednarodne ceste, regulacijo in zajezitev Save, in razširitev železniške tirne mreže. Rezervirati bo treba prostor za poznejšo razširitev železarne preko po­ toka Bela. Ker še nimamo ur­ banističnega načrta, to obču­ timo pri gradnjah, zato se odgovorni ljudje pri občinski skupščini prizadevajo, da bi bil čimprej izdelan. B. ITALIJA — V novi italijan­ ski železarni v Tarantu sta pričela v preteklem novem­ bru obratovati dva nova LD konvertorja s kapaciteto 300 ton vsak. že v decembru sta izdelala 46.000 ton jekla. JAPONSKA — V novi japon­ ski železarni Fukuvama žele­ zarske družbe Nippon Kokan K." K. bo zgradilo zahodno- nemško podjetje Demag iz Duisburga dva 160-tonska kisi- kova konvertorja. Ta železar­ na bo proizvajala v prvi fazi izgradnje 1,5 milijona ton su­ rovega jekla letno, v končni fazi pa računajo na letno proizvodnjo 6,3 milijona ton. kvalitetno ter trajno pocin­ kano površino, ki omogoča vsestransko uporabo brez nevarnosti, da bi prišlo do reklamacij zaradi slabe po­ vršine. ZDA — V ZDA so pričeli uvajati hov postopek za va­ ljanje koviin, pri katerem material istočasno stiskajo, upogiibajo in vlečejo. Poskusi so pokazali, da je s takšnim načinom valjanja lažje pro­ izvajati dolge in tanke tra­ kove in primeren je tudi za valjanje trakov nelegiranega in legiranega jekla. Pri va­ ljanju nerjavečega jekla so v štirih vtikih brez vmesnega JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI­ KA — Zahodnonemško pod­ jetje Lurgi je dobavilo južno­ afriški železarni Venderbijl- park novo napravo za sintra- nje železne rude. Proizvajala bo dnevno 2.800 ton sintra. KANADA — V preteklem letu so nakopali v Kanadi skupno 38,6 milijona ton že­ lezne rude, od katere so jo samo 9 % porabile kanadske železarne za svoje potrebe. Ostanek so izvozili in sicer v glavnem v ZDA. ŠVEDSKA — V železarni A vesta Jernverks AB, kjer proizvajajo največ nerjaveče­ ga jekla ha Švedskem, je pričela obratovati nova va- ljarna debele pločevine, ki lahko valja nerjavečo ploče­ vino do širine 2500 mm. Va- ljarna je avtomatizirana in ima televizijske kontrolne naprave. ZAHODNA NEMČIJA — V zahodn ornem ški železarni Au- gust Thvssen Hiitte AG obra­ tuje že nekaj časa naprava za elektrolitično pocinkanje pločevine. Naprava lahko po­ cinka pločevino debeline 0,50 do 2,99 mm, širine 1320 mm in dolžine 4000 mm. S skrb­ no naknadno obdelavo ploče­ vine v obliki fosfatiranja in kromatiiranja dosežejo zelo žarjenja dosegli zmanjšanje debeline od 2,3 na 0,3 mm, za kar je pri normalnem načinu valjanja potrebno dvanajst vtikov z vmesnimi žarjenji. ZDA — Železarska družba Jones & Laughlin Steel Corp. gradi v svoji železarni Ali- quippa nov plavž s premerom 8,8 m. Proizvajal bo dnevno 2.500 ton grodlja. (Nadaljevanje s 5. strani) li in s prostim dnevom. Ker je 3. decembra nedelja, se naj vrši slavnost 2. decembra«. — »Dne 2. decembra 1905 se je vršila »Prešer­ nova slavnost. Po vseh razredih se je učencem razpravljalo o Prešernu kot o velikem slovenskem pesniku. Otrokom se je pokazalo poleg kipca tudi več podob ter se prebrale pri­ merne pesmi. Nato so otroci šli do­ mov ter imeli ves dan prosto.« In kakšna je bila šolska oprema, učila v Kosovi graščini? O tem se Franc Pesjak, starejši, na Murovi, kljub sedemdesetim letom in čez spominja še naslednje: »S končanim šestim letom starosti sem začel ho­ diti v »staro šolo« v Kosovi graščini, kjer je bila štirirazrednica; učilnice so bile v pritličju, v prvem in dru­ gem nadstropju; hodil sem v prvo nadstropje, a cokle smo vsi šolarji morali puščati v veži v pritličju pod stopnicami; pozimi je bilo po po­ poldanskem pouku (od 13.—17. ure) že temno, zato smo se v temi pod stopnicami včasih stepli za cokle! V učilnici je stalo leseno stojalo z lesenimi klini za dviganje in spu­ ščanje črne table; ta je na eni strani imela rdeče črte za pisanje, druga stran table pa je bila prazna — za risanje. Tablo smo brisali s krpa­ mi in cunjami. Za zemljepis smo na tablo obesili zemljevid. S seboj smo v šolski torbi nosili malo črno tablico v lesenem okvirju; ta je bila enaka veliki šolski tabli — s črta­ mi na eni strani, na drugi strani brez črt. Nanjo smo pisali s ka­ menčki (bolj trdo pritiskali), bri­ sali pa smo s krpo, ki je bila pri­ vezana k tablici. Pouk je ves bil v slovenščini, a učili smo se tudi nemščine kot predmeta. Iz čitanke »Abecednik« smo se učili čitanja in prepisovali; poleg čitanja in pisa­ nja smo se učili računanja, zemlje- pisja in zgodovine, prirodopisja, pet­ ja ter verouka, ki nas ga je učil iz katekizma kaplan, pozneje tudi žup­ nik. Telovadbe pa je bilo bolj malo, saj telovadnice nismo imeli; pozimi smo se drsali, sankali in smučali. Spričevala smo dobili za vsako če­ trtletje in seveda na koncu šolskega leta. Velik šolski zvonec je zvonil za začetek in konec pouka ter za odmor, a šolske malice ni bilo nič, le če je kateri imel jabolko — kru­ ha pa je bilo bolj malo! — V dru­ gi razred pa sem hodil k Rajmondu v prvo nadstropje, v pritličju pa je bila mizama; v hiši je danes Dimnikarstvo, Cesta maršala Tita, h. št. 60. Še danes se spominjam nad- učitelja Medica z dolgo brado, uči­ teljice Zajčeve in Žitnikove Eme, pa učitelja Salbergerja, ki je bil zelo hud in nas je večkrat »pre- biksal«. Ponavljalna šola je bila dvo­ letna, pouk je bil samo ob četrtkih, učilo pa je v tej šoli več učiteljev in učiteljic« Stare šole in učiteljev se spomi­ nja tudi tov. Drago Višnar (roj. 1890 na Gorjah pri Bledu, a od 1894 dalje na Jesenicah, danes obrtnik umet­ ne obrti na "Murovi, h. št. 4), ko pripoveduje: »V Kosovi graščini je bil v pritličju na obeh straneh veže po en razred, v prvem nadstropju proti Murovi je bil II. razred, v sre­ dini pisarna, nato pa nadučiteliew- stanovanje, kjer je stanoval nad- učitelj Jožef Medic, ki je imel dolgo, temnordečo brado; zato smo mu učenci pravili »Bradaško«, seveda le na skrivaj — med seboj; kadar so mimo graščine vozili tovorniki in drugi vozniki ter z biči prav močno pokali, je nadučitelj takoj jezen pri­ tekel na balkon, odkoder je furma­ ne ozmerjal, češ da motijo pouk in njega pri deiu v šolski pisarni. — Učilnice so bile tudi v II. nadstrop­ ju, zasilne pa še pri Rajmondu in - Moriču; pri Balohu pa' je bil otro­ ški vrtec, ki so ga vzdrževale jeseni­ ške žene, med njimi Mesarjeva, čer- netova in Balohova Adela. Ta otro­ ški vrtec je bil istočasno kot vrtec Ciril-Metodove družbe. — Uči­ telj Franc Rant (od 1894—1904) je zelo skrbel za šolski vrt nasproti šole ter ga vzdrževal; na tem šol­ skem vrtu smo se šolarji učili vrt­ narstva, sadjarstva, zlasti cepljenja sadnih dreves.« Zanimivo je, da se te izjave, ozi­ roma že ustno izroč'lo — časovno ujemajo z zapisi v šolskih kronikah! Jože Tomažič »Stara šola« je pretesna! Razvedrili so jih Uprava klimatskega zdravi­ lišča v Martuljku je za praz­ nik zmage presenetila oskr­ bovance doma »France Roz­ man« s kvalitetno kulturno prireditvijo. Povabila je an­ sambel narodnih plesov in komorni zbor Svobode Jese­ nice, ki sta priredila večer jugoslovanskih narodnih ple­ sov in pesmi. Oskrbovanci, ki so tamošnjo kino dvorano pol­ no zasedli, so z navdušenjem sledili plesom in petju slo­ venskih in drugih narodnih pesmi. Za lep kulturni užitek so nastopajoče nagradili z burnimi aplavzi in ob za­ ključku izrazili željo, da bi uprava zdravilišča organizi­ rala podobne kulturne prire­ ditve pogosteje. U. GLOBUS ŽELEZARSKI Nov urbani- stični načrt Ker predvidevajo večji pri­ liv sredstev, je upravni od­ bor občinskega stanovanjske­ ga sklada na svoji zadnji se­ ji razpravljal in sklepal o spremembi programa uporabe sredstev. Ker se je osebni do­ hodek povečal, računajo, da bo vseh sredstev za 80 mili­ jonov več kot so prvotno predvidevali. Od vseh sred­ stev so 740 milijonov namenili za lastno financiranje gra­ denj, 40 milijonov za zidavo stanovanj za borce, 130 mili­ jonov dinarjev bodo posodili železarni za gradnjo stano­ vanj, ki jih gradi železarna Jesenice z lastnimi sredstvi, 160 milijonov pa bo namenje­ nih za gradnjo stanovanj za­ sebnikov. ZARADI POVEČANJA SREDSTEV SO POPRAVILI PROGRAM