13. številka. Ljubljana, v sredo 16. jannvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan avecrr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogersk e dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 *ld. 40 kr. — Za Liubliano brez posiljnnja na dom za vso leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po Za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša, oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć franktrati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravn ištv o je v Ljubljani v Frana Koltnana hiši, „Gledahška stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. pozoil Na volitveni dan 21. januvarja 1884. V slogi je moč! Pa ne samo v Ormoški, nego tudi v Vaši. Ako ste Vi vsi veliki posestniki složni, Vam nasprotna Btranka ni kos; ako pa ueste složni, Vas vse zasačijo v svoj nemčurski koš. V „Tages poŠti" se hvalijo, kako pridno lovijo veleposestnike po našem okraj ; jaz pa sem pri občnem zboru dne 29. decembra 1883 spoznala, da vrli Slogaši si le želijo pri Btarem ostati, to se pravi, ne pri zastarelem poprejšnjem, ampak pri sedanjem okrajnem zastopu; spoznala sem, du je narodni, deloma tudi od mene pripriporočeni zastop in odbor prav dobro gospodaril; v začetku leta 1883 je bilo namreč v okrajnem proračunu pomanjkliaja ali dolga 6928 gld. 24 kr. zdaj koncem leta 1883 pa ga je le......... 2974 „ 23 , ker od izposojenih 5000 goldinarjev 2000 gold. še ni porabljeno; zato je...... 3954 gld. 01 kr. manj do'ga, kakor lani. Gospodarstvo je dobro napredovalo; zakaj bi torej Begali spet po tistih možeh, ki so lani narodnej stranki zapustili dosti dolga. Eh, pravi nekdo iz gornjega kraja, kaj boste volili sedajne zastopnike 1 Le rajši tiste starinske; vidiš li, da tudi sedanji zastop hoče doli na Presiko neko novo cesto delati. Pa mu odgovarja volilec iz spodnjega kraja: Nam pa le nič ne privoščite; ste že pozabili, da smo tudi mi pomagali Vam cesto delati do sv. Tomaža, katero tudi jako redko, ali celo nič za se ne potrebujemo ; tudi je za podporo občinske ceste Savci-BratoneČici-Velikanedelja precejšnji znesek v proračun sprejet, tako da se bo s časom pri boljši blagajnici tudi tista cesta v II. red povzdignila. Spet šepeta nekdo, da letošnji prodec iz jam ni tako fino bel, kakor je bil poprejšnji dravski, odgovarja se mu, da Ormožani sami neso dovolili dravski prodec na okrajne ceste navažati, dasiravno Drava ne bi nič pogrešala prodeca, Če bi ji ga bili vzeli za naše ceste; tudi pritožba na c. kr. glavarstvo ni nič pomagala. Jeden ima na srcu jedno, drugi pa drugo; vsem Be lahko uslreže s penezi, brez peneza pa nikomur; z mal'mi pene?i pa se ne koliko vsakemu ustreže; zato moramo pravični biti; koder oblina sama ni kos kaj občekoristnega dovršiti, jej mora celi okraj pomagati; če si občine opomorejo, to hasne tudi okraju. Ker je pa precej novih gg. volilcev, ki morebiti ue vedo, katere zastopnike ju veleposestvo te leta volilo, jih naštejem: 1. Gosp. dr. Geršak Ivan, c. kr. biležnik v Ormoži. 2. Gosp. Sporn Jožef Siegfried, dekan in župnik v OrmoŽi. 3. Gosp. dr. Žižek Anton, zdravnik v Ormoži. 4. Gosp. Švinger Albin, župnik pri sv. Miklavži. 5. Gosp. KandriČ Simon, posestnik in krčmar v Ormoži. 6. Gosp. Horvat Anton, veleposestnik v Cvetko vcih. 7. Gosp. Šmidl Henrik ti bivši oskrbnik pri Veliki nedelji. 8. Gosp. Gesner Friderik, posestnik na Vinskem vrhu. 9. Gosp. Fuchs Ivan, posestnik na Hardeku. 10. Gosp. Kmetic Franc, c. kr. okrajni sodnik v Ormoži. Tu so zdaj vsi; jednega je nam že nemila smrt izbrisala, druge pa izbrišite Vi sami, kakor se Vam zdi; vender Vam jaz podpisana „Sloga" odsvetujem to-le: Nič veliko ne spreminjajte; držite se vseh tistih, ki so pokazali svojo ljubezen do slovenskega naroda; že pri občnem zboru je bilo sproženo, naj se prvoimenovanih šest zastopn.ikov zopet voli; namesto g. Šmidlna od Velike nedelje pa naj bo poklican: 7. gosp. A11 Ivan, veleposestnik in krčmar pri Veliki nedelji; — namesto g. Gesnera: 8. gosp. Robič Maks, kateremu so tudi Vinski in drugi vrhi tako dobro znani, kakor g. Ges-neru; — namesto g. Fuchs-a naj bo pozvan: 9. gosp. Ivanuša Mertin, veleposestnik in občinski predstojnik na Humu, bivši govornik za vse občine tega okraja pred Nj. Veličanstvom v Ptuji; — zdaj pa še predlagam naj bo na mesto g. Kmetica: 10. gosp. Munda Martin, veleposestnik v Franj-kovcih. Ako se Vam vsi dopadajo, je dobro; ako pa katerega izmej teh 10 kandidatov zbrišete in koga drugega na njegovo mesto želite, naznanite ga hitro meni, da ga priporočam, ako mi je všeč, tudi unim drugim gg. volilcem, ker Vaš kandidat potrebuje za zmago ravno toliko glasov kakor naš. — Pa le nobenega nemškutarja m. ne imenujte ; nemškutarji pa so vsi tisti, ki pravijo: da je narodna stranka vsemu kriva, kar se neugodnegu na svetu pripeti, ako je komu kakova mrha crknila; da smo mi krivi, ako je po nesreči ali nemarščiui Vašemu sosedu skedenj zgorel; da je narodna stranka kriva, ako Vam je vinograd pozebel itd. Nemškutar Vam se kaže v dvojni obliki: on je včasih tisti lev, ki rjoveč išče svoj plen; sveto pismo že opominja: Ustavljajte se mu pogumno. Tako so naši nemškutarji rjoveli po „Tages-poštiu, da bode naš okraj letos imel 30% nalog namesto 20°/o; "o! ako bi oni spet krmilo v roke dobili, bi že bili morebiti to žuganje izpolnili; tako pa je ostalo le pri starem; ta rjoveča oblika pa ni tako nevarna, kakor una druga bolj navadna; nemškutar namreč je tudi tista trtna uš, ki je človek nič ne vidi z navadnimi očmi, ki pa na skrivnem strašansko objeda; močen trs prave značajnosti se hitro začne sušiti, kamor ta mrčes porine; ne morete se je več znebiti, ako se Vas je jedenkrat lotila; mislite da ste še ?dravi narodnjak pa v srcu Vas je že ta gnjus skužil. Noben veleposestnik se ne bo izneveril svoji narodnosti in na očividno škodo okraja ne bode zapustil svojo narodno bandero; ko bi se jej pa izneveril, tedaj mu bodem Modrinjakove besede na pot dala, ki sem si jih v Središči pri svečanosti zapomnila : „Erjav kakti Judež bodi!" „Naj Te pes za plotom je;u „Mod Slovence naj no hodi," „Ki je prav Slovenec ni!" Toraj, volitev je jako važna, nobeden ne sme doma ostati, vsi morate priti na volišče; kdor doma ostane, že nema dobre vesti, tistemu že gloda trsna uš nemšUutarstva ba slovenskem srcu; volit-vetia pravica ni samo pravica, nego tudi dol ž- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Po slabi družbi glava boli, pravi stara prislo-vu-u, jednako uplivajo na Človeka, na narod slabi časopisi: spačijo mu vse mišljenje in čutje. Nikdo bi ne smel trpeti, da ta ali oni pisun na skrivnem kako reč prevrača in napak zavija, ali jo celo izmišlja ter svojim rojakom po Časopisih laži za resnico prodaja uli mej njimi neumnosti širi. Sreča in blagor pa slava naroda zavisi od njegovega duševnega napredka. Ouo počenjanje sleparskih in lačnih Časnikarjev pa zavira narodu duševni razvitek ter ga sili iz svitlobe nazaj v tmine. Razvitek ali pogin vsakega naroda, uči nas zgodovina, ravna se po tem, ali so mu osodo določevali najizobraženejši in najpoštenejši, s kratka najizvrstnejši možje ali pa le malopridneži in sploh možje nizke vrste. Že zato bi morali vsi po-teujaki in razumniki izmej lebkover-nega občinstva spodrivati vse slabe in nepoštene časopise. V teh se najeti pisun hlini občinstvu, da je le lože prevari; za resnico, za pravi napredek mu nič ni, ampak le za vsakdanji kruhek, za ta se napenja dan in noč. Pač nanj je mislil zbadljivi Prati pišoč: — — tu sudi da capo a pio: ma in grazia dogli bcucM t: adatti a far — — Hibe, ra/ne hibe slovenskih časopisov, kot sprva rečeno, so me napeljale, da sem jel sestav ljuti te že predolge podlistke. Že na nekem drugem mestu sem govoril o uvodnih člankih, njih početku v francoskih novinab in njih razširjanji v časopisje druzih narodov. Uvodne članke prijavljajo tudi slovenski listi. In jeden izmej teh slovenskih listov je očital parkrat „Slovenskemu Narodu", da v svojih uvodnih člankih razpravlja irska in skandinavska vprašanju. Tine! ne zameri tega vprašanja tem plitvim pisunom, ki razen štirskega fižola in ameriškega špeba ne poznajo druge reči na svetu; sedanje svoje časnikarske dolžnosti se pa še ne zavedajo. Vsakemu časopisu, pred vsem pa dnevniku so primerni, potrebni uvodni članki. A uvodni članki v dnevniku se morajo bistveno ločiti od uvodnih član kov v časopisu, ki v tednu le jedeukrat ali k večjemu dvakrat izhaja. Zadnji ta časopis, Če je dobro in pametno uredovan, razpravljal bode v svojih uvodnih člankih le domače tazmere, domača politična vprašauja. Dnevniku naloga sploh je obširnejša; pojasnovati ima svojim čitateljem ne le vsakdauje politično stanje naše domovine, ampak vsako imenituiše politično vprašanje na svetu. Prav primemo bi bilo, ko bi sedaj „SIo-venec" ali „Slovenski Narod4 v uvodnem članku slovenskemu čitateljstvu pojasnila razmerje mej Francozi in Kitajci glede na zamotano vprašanje v Zadnji Indiji. In prav je imel vselej „Sloveuhki Narod", da je sem ter tja obravnaval taka imenituu iuostranska politična vprašanja, ki zanimajo vsakega izobraženega človeka. Naj se zaradi tega oni slovenski časopis še toliko ujeda — odpustite mu, saj ne ve, kaj dela; pesnik pravi: „Crevlje sodi naj kopitar". Konci minolega stoletja občrtal ježe Vodnik v predgovoru „Ljubljanskim Novicam" imenitno uulogo slovenskemu časopisju: Je kaša zavrela V Al' pameti 'majo Se trga kaj uit V Po svetu kaj več, Kaj sosed moj dela V Al' druj'ga kaj zuajo, Sem prašati Bit! Ko hruške zgol peč'. Od tega Novice Ljubljanske pov'do. nost. Vi pa gospod volivec ste Se posebej povabljeni, da pridete že ob 9. uri v Ormož i a sicer v gostilno k „Sovi" ondi se bodo zbirali vsi narodni volilci in ondi se bodo tudi konečno pogovorili o kandidatih in o tistih treh gospodih, katere kanijo voliti v komisijo. Lepo Vas pozdravljam Ormoška „Sloga". „The Times" o Slovencih. Mr. Mackenzie Wallace, znani angleški pisatelj, ki je od I. 1871—78 živel v Rusiji ter je o tej veliknj dr?avi izdal obzirno knjigo, ki je do zdaj doživela že več* natisov ter je preložena tudi na nemški, švedski, bolanrtski in madjarski jezik, — zdaj pa kot dopisnik največjega angleškega lista že nekoliko let biva v Carigradu, porabil jo letos svoje 2imske počitnice v to, da je Šel potovat in opazovat po južnih slovanskih deželah. Meseca decembra se je blizu 14 dnij mudil v Ljubljani, obiskal je našo Gorenjsko stran, občeval z mnogimi slovenskimi profesorji in slovenskimi politiki in nedavno je v londonskih novinah „Times" pod naslovom „Among the Southern Slavs" — „Mej južnimi Slovani", priobčil dva obširna feuilletona o Slovencih. Ftuilletona sta tako oblirna, da bi napolnila kuke tri cele liste „Slovenskega Naroda". V prvem feuilletonu opisuje Waihce, oprt na Miklošičeve in Krekove znanstvene rezultate, v ka-kej zvezi so Slovenci z ostalimi slovanskimi rodovi, koliko jib, kud prebivajo in kakšne so njih razmere proti Italjanom, Nemcem, Madjarom in njih slovanskim bratom. Ko je tako opisal Slovence v narodopisnim in zemljepisnem oziru, začne objektivno razmotri vati njih zgodoviuo od Karla Velikega do de-našnjih časov ter pripoveduje, koliko so Slovenci prebili od Nemcev, ki so našemu narodu hoteli vzeti tudi jezik, kakor so mu vzeli zgodovino. V drugem fruilletonu opisuje Slovence v književnem in v političnem oziru. Hvali njih omiko, delavnost, vztrajnost. Opisuje našo književnost, ter Klika naš politični položaj. Vse zahteve narodne stranke, da se namreč izvede v šoli in uradu popolna ravnopravnost, Wallace odločno odobrava ter tudi sicer pripoveduje, kako se je Slovencem boriti za narodni obstanek. Posebno hvali Blovenske politične voditelje, koliko so dobrega storili, da hi kmetu in priprostomu narodu zboljšali njegovo materijalno stanje. Naš priprosti narod po kmetih mu je posebno simpatičen. A tudi ne zamolči, s kakim orožjem nemštvo napada našo narodnost. Oba članka sta pisana stvarno, Slovencem prijazno in vsaka vrsta nam kaže fino opazujočega, temeljito omikanega in objektivno sodečega moža. A našim političnim sovražnikom že kri vre, ako tujec Anglež o Slovencih in njih političnem programu in narodnem delu pravično sodi. Zato je pisal nedavno neki nemški list: „Weit ist es mit den „Times" gekommen, dass jetzt schon die Slovenenftihrer in denselben ihre Stimme erheben kbnnen!" Mi g. VVallace, ki zdaj potuje po Hrvatskem in po Bosni, vsem svojim jugoslovanskim bratom toplo priporočamo. Interesanten mož je in pravico zna pisati! Dnevnik, pravim slovenski dnevnik, se nikakor ne more in ne sme odtegovati svojej pravej nalogi ter mora sedaj pa sedaj v svojih uvodnih Člankih obravnavati razna imenitna politična vprašanja, ki se motajo ali rešujejo pri raznih na-obraženih evropskih in neevropskih narodih. Primerne in dobre uvodne članke spisovati za dnevnik pa je nekaj teže ko hruške peči. Žal, da nam sedaj še toli pomanjkuje spretnih moči za to nalogo! Da bi bil dnevnik zmerom dobro preskrbljen, morali bi mu pomagati možje, ki se pečajo z javnimi razmerami, možje, ki opravljajo razna državna opravila, možje, ki zastopajo in vodijo razne stranke, pred vsem možje, ki sa ravno ne žive pri uredniški mizi, ki se ravuo no preživljajo s časnikarskim peresom. Veliki in uplivni angleški listi „Daily News", zlasti pa „Times" in „Star" bo zadobili svojo veljavo ter jo tudi ohranjujejo, da jim možje pri raznovrstnih imenitnih opravilih in veljaki iz najvišjih krogov družbinskega Življenja pošiljajo svoje Članke. Ali zastonj ali za dobro plačilo, to vprašanje pustimo v strani, ker gmotne razmere slovenskega časopisja bo pač take, da se prostovoljni sodelavec naših časopisov ne sme nadejati K statistiki dolenje Štajerske. (Konec.) Okrajno glavarstvo Biežice zeina sodnij-ske okraje; Kozje, Sevnica In BreJic? vkupe 8462 hiš s 46.695 prebivalci, mej kulerimi je 45.098 Slovencev, 931 nemški govorečih, 12 osob inih narod nostij, po spolu 22 971 možkih, 23.724 ženske po veroizpovedanji 9 protestantov, 8 Židov 2 brez-veroika (?). Kozijanski okraj šteje v 3677 hišah 19.393 prebivalcev, 18 866 Slovenc-v, 281 Nemcev, mej slednjimi je Kozje zastopano z 131 glavami. Podčetrtek jih ima 43, Podsreda 18, Sv. Peter pod bv. gorami 16, po drugih občinah pa je naj večje število 3 — 5, velika večina občin še ne pozna blagosti nemščine. Občine so tudi tu male, jedini St. Peter broji 2524 duš. Okraj Sevniški broji 1681 hiš z 9579 prebivalci, mej katerimi jih je samo 125 z nemškim občevalnim jezikom, in še ti imajo svoj glavni šotor v Sevnici (72) in v Rajhenbergu, kjer jih je 41 proti 429 Slovencem. Razmerje mej možkimi in ženskami je 4769: 4810. Ugodno je v tem okraji, da so občine že večje. Blanca šteje 2922, Sevnica 2059, Zabukovje 1798 prebivalcev. To so vsaj občine, ki so svojej nalogi lahko kos. Okraj Brežice ima v 3110 hišah 17.723 prebivalcev, mej temi 575 Nemcev. Razen Brežic samih, kjer je cvet nemčurjev, 498 glav, Vidma s 24 in Bizelja s 25 Nemci, so skoro vse občine čisto slovenske. Tudi nahajamo veliko malih občin (204, 419, 314, 458 duš), a občina Bizeljska ima 3313, Videm 1637. Zakot 1563, Kapele 1539 prebivalcev. Vsi okraji v tem glavarstvu so v narodnem oziru ugodni. Preostaje nam še okrajno glavarstvo Slovenji-Gradec, sestavljeno iz sodn. okrajev Mnrnbreg, Šoštanj in Slovenji Gradec, vkupe 6919 hiš in 41.126 prebivalcev, mej katerimi je 34.797 Slovencev, 6151 Nemcev. V tem glavarstvu nahajamo v narodnem oziru najneugodnejši, to je Marbreški okraj, kjer je mej 10.485 prebivalci že 5.028 Nemcev, tedaj skoro 50°/0. Občine, kar jib je na Drave levem bregu m že močno raznarodovane, v Marbregu s 1067 prebivalci ni niti jedne slovenske duše. Na Muti 738 Nemcev, 123 Slovencev. Takraj Drave je Že boljše, tu nahajamo še 3 čisto slovenske občine: Sv. Anton in sv. Primož in Janši vrh na Pohorji. Nasproti pa je Šoštanj s k i okraj še izvrsten. V 2638 hišah ima 12.157 prebivalcev, mej katerimi je samo 180 Nemcev in nemškutarjev, i zine j katerih jih biva v Šoštanjskem trgu samem 118, v Velenji 38. Drugi so po okraji razkropljeni, a velika večina vasij je Čisto slovenska. Občine so prilične in ves okraj jih šteje samo devet. Slovenji Gradec broji 2203 hiše s 13.383 prebivalci, mej katerimi je 943 Nemcev, ki bivajo večinoma (742) v Slovenjem Gradci samem, kjer je samo 238 Slovencev upisanih. VeČina občin je čisto slovenska. Razmerje mej možkim in ženskim spolom 6581: 6852. Tako smo površno pregledali vso slovensko Štajersko. Če se ozremo v nemški Štajer, vidimo, da jedino v okr. glavarstvu Weitz ni niti jednega kakega plačila za svoje delovanje. Ravnajte se prvaki slovenski po izgledu nngležkih, francoskih in italijanskih veljakov. Naši državni in deželni poslanci so pač moralno zavezani, da bi sedaj pa sedaj poprijeti pero ter zlasti v slovenskih dnevnikih razpravljali najimeuit-niša politična vprašanja in tako slovenskemu občinstvu pojasnovali načela, ki jih v javnem življenji vodijo. A žal, da mej njimi ni vztrpnih, požrtvovalnih in delavnih moči, razen polnoličnega duhovnika, ki „Slovenca" res redoma zaklada s svojimi doneski. Pa kaj! zaslužka tu ni, prazne slave tudi ne, ko bi se prvaki držali dosedanje navade, da bi svojih episov ne podpisovali z lastno tvrd ko. Takih Člankov od zvedeuih mož pa potrebujejo naši časopisi, dnevuiki in tedniki. Ako pri dnevniku breme uvodnih člankov nosiio le jedne rame, ali če jih spisujeta redoma in neprestano tudi dva časnikarja, pretežavno delo je to za dalj Časa: izpisariti se morata ter obnemoči, ker nemata časa, da bi nova politična vprašanja temeljito premišljevala ter za nje potrebnih podlog si poiskala in pridobljala. Zato so članki iz izpisanega peresa plitvi in razsodni čitatelj že po razmetanih vsakdanjih izrekih, Slovenca, za tem pride Hartberg, kjer sta dva, Feidbach z 8. Bruch a. d. Mur z 10, Grbbring z 21, Murau s 74, Judenburg s 145, Ljubno s 396, Gradec z 615. Lipnica s 2146, Radgona s 3811 Slovenci. Lipniško polje, nekdaj popolnem slovensko, podleglo je nemškemu poplavu, v vsem okraji je samo še 291 Slovencev. Boljša razmera je v Arvež-kem okraji, kjer je mej 17 317 prebivalci še 1852 Slovencev in specijalno v občini Kapla 1137 Slovencev proti 108 Nemcem, v LuČah pa že 5040 Nemcev proti 709 Slovencem. Zuamenito pa je, da se nahajajo v posamičnih vaseh slovenske manjine broječe po 4, 8, 9 do 17 iu več prebivalcev. Jednake so razmere v Cmureškem in Radgon-genskem okraji, kjer nahajamo še dve čisto slovenski vasici in celo slovenske manjini lt 2 in 3 prebivalcev, katere pa morajo prej ali slej so izgubit:. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. januvarja. Zakon o podaljšanji funkcijske dobe občinskih in okrajnih zastopov s treh na šest let, katerega je sklenil gallskl deželni zbor, zadobil je cesarsko sankcijo. Adresni načrt, katerega je predložil Arnold v imenu zunaj strank stoječih skupin hrvatskemu saboru poudarja že večkrat skučeno zvestobo hrvatskega naroda, njega udanost prestolu in se pritožuje, da je skupna vlada prelomila ustavo z imenovanjem kraljevega komisarja. Hrvatski deželni sabor smatra za sveto dolžnost, odposlati reguikolarno deputacijo, katera ima sklepati o naredbah, kako popraviti rušenje ustave in pogodbe, kako preprečiti kaj jednacega v prihodnje. — Narodna stranka se je v ponedeljek zvečer posvetovala o Vojniče-vem predlogu. — V včerajšnjej seji hrvatskega sabora objavil je podpredsednik Mirko Hrvat sklep tajne seje, da ves sabor obsojuje take nerede, in da jih v bodoče ne bode trpel, — a za zdaj je pa Marka Lončarić umaknil svoj predlog, da se izključijo sturčevičevci iz osmh sej. Na to je Starcevič izjavil, da ueče saborove milosti, Lončarevič pa je objavil, da kar so tiče StarČeviča, ne umakne on svojega predloga, ua to sabor zopet izključi poslednjega iz bodočih osmih sej s 34 proti 25 glasovi. Potem pa preide sabor k posvetovanju o Vojnovičovetn predlogu. V oucMkcin državnem zboru se nadaljuje specijalna budgetna debata, in so že včeraj vsprejete potrebšine: dvora, ministerskega predsedstva, notranje uprave, Reke in okolice ter hrvatskega mi-nisterstva. Vitanje države. Knez Peter Karagjoržević, zet crnogorskoga kneza, prišel je s svojo soprogo Zorko v Temešvar obiskat svojega očeta, in ostaneta v tem mestu do pomladi. „Pol. Corr." poroča se iz Petrograda, da bo poslednji sledovi poškodovanj ruskega carja izginili tako da je car zopet popolnem zdrav. Od tam se dementuje vest, da bi bilo poškodovanje carja atentat nihilistov. Dva morilca Sudejkinova so že neki prijeli v Vasilij Ostrovskem predmestji. Gospodinja stanovanja je neki vkljub prepovedi v sobi pospravljala, in pri tem našla krvavo perilo, ter to ovadila policiji. Koliko je v tem resnice se še ne ve. — Berlinska „National-Zeituog" pravi, da Giers ne pride na povabilo cesarja Franca Josipa na Dunaj, ker bi to nasprotovalo tradikejam; vender bode z odlikovanjem vzprejet. — Kakor poljski listi poročajo, je ruski državni senat preklical naredbo z dne 2. januvarja, ki prepoveduje Židom v Rusiji bivati zunaj mest, kjer so stalno naseljeni in kupo- po praznih besedah brez pravega pomena mahoma zapaz;, da je moral biti spisan tolik iu tolik članek, ki je na prvej strani časopisa določeni prostor zamašil. Manjka mu osebne Bile, manjka mu jedrnatega jezika, ki ga piše mož doslednega globokega prepričanja pa trdne železne volje; manjka mu one oživljajoče moči, h katero nas vse naravno iu zdravo pridobiva. Bodimo odkritosrčni. Le mikoma se nahajajo pri našem časopisatelj i združene vse one lastnosti, da more spisovati dobre politične uvodne članke. Spominam se oholega časnikarja, vsaj Bara 8e za takega drži, ki se nasproti svojim prijateljem in znancem, celo proti mladim odvetnikom in belež-niLom baha s svojo časnikarsko spretnostjo in politično izvedenostjo. Da bi svoje besede bolje podprl in samega sebe še nekaj bolj povzdignil, poudarja vsakemu, da je prečital vsega Voltairja iu da še Bedaj iz tega redoma zajema svojo modrost. Voltaire iz minolega stoletja pa denašnje časopisje, denašnje potrebe in razni iv! Nevednežem nasproti se dela imenitnega ter se košati 8 svojo časnikarsko spretnostjo in politično zrelostjo, kateri pa v njegovem časopisu vsak razumnik kaj nizko Ceni. (Dalj*; prib.) vati zemljišča- Preklicala se je ta naredba zaradi mnogih peticij pomeščikov, v katerih je dokazano, da se je vsled naredbe znižala cena zemljišč in h:po-tekarni kredit. Iz Rima dohaja vest, da bode Italijanski ministerski predsednik 23. t. m. predložil večini zbornice program delovanja za to parlamentarno zasedanje. Zbornica sama se je sešla prejšnji dan. Konflikt mej Francijo in K.ta jem bliža se odločitvi. Zastopnik kitajskega dvora pri francoske) republiki, maiquis Tseng imel je priti včeraj v Pariz. Kitajski diplomat dobil je najbrž nove instrukcije iz Pekinga, vsled katerih se je moral vrniti v Pariz, katerega je zapustil brž po vzetji Soutay-a. AH marquis prinese nove predloge za sporazumljenje, ali pa uiti matira, Še za gotovo ni znano, vendar je po novejših poročilih poslednje verjetnejše. Neko v „Deutsche Rundschau" objavljeno pismo nekega tajnika marquisa Tsenga pravi naravnost, da v Pekingu vojna stranka dobiva vedno več upliva, in še jasnejše se je izrazil kitajski vojaški attache v Parizu, ko je rekel dopisniku časopisa „Francew, da je vojna neizogibljiva. Največ nejevolje v Parižkih časopisih vzbudilo je ono v „Deutsche Rundschau" objavljeno pismo, zlasti jih je razjarila opazka, da Kitaj z zgubo Santaya še ni doživel Sedana. Ta opomin na pobitje v 1870. 1. zdi se vsem jako nespodoben, in uekateti listi že povprašujejo, ali francoska vlada še more smatrati ga za oficijalnega zastopnika „Nebeske države", drugi pa celo zahtevajo, da naj mu vlada takoj vrne potne liste. Pri takih okoliščinah ni čuda, da pri kitajskem poslanstvu taju prihod poslanika, kakor poročajo iz Pariza, vendar se misli, da je prišel včeraj incognito tja. Iz Kajire se poroča: Na prigovarjanje egiptovskega vojnega ministra naročeno je iz Nubar paše, Abdel-Kader paše, Baringa in Wooda sestavljenem komitetu, kaj je storiti, ko se Sudan ne bi ostavii. Nekateri hočejo vedeti, da se bode najbrž odobril predlog, da se odpošlje bivši sultan Fab-bij, kakor egiptovski vazal za vladarja Kordofana in Darfurja v Chartum. — Govori se, da se je vse prebivalstvo na obeh bregovih Belega Nila izreklo za Mahdija. Vsaka zveza s temi deželami je pretrgana, in bojazen, da se posadka ne bode mogla umakniti iz Chartuma, je vedno večja. Znani tripo litanski „božji poslanec1* šejk Senussi prodira neki iz Tripolisa, da se pridruži Mabdiju. Govori se celo, da je vsa dežela mej Belim in Modrim Nilom že v Mahdijevih rokah. — Poročila iz Carigrada zagotavljajo, da Turčija uikakor neče ubogati Angležev, ki jej svetujejo, da bi zopet privojevala Sudan. To zadevo je že večkrat pretresoval sultan s svojimi ministri, a večina jih je te misli, da ta svet Angležev ni resen, zato je treba počakati, kako se stvari razvijo. Za zdaj bode Turčija pomnožila samo gar-nizije na zapadnem bregu Arabije, da zabrani Mahdiju poseganje v Mekiško in Djedduhško okrožje. Dopisi. Iz Središča 16. jan. [Izv. dop.] Našo bralno društvo „Edinost" je imelo v nedeljo 13. t. m. občni zbor. — Udeležba je bila prav obilna; obiskali so nas tudi sosedni Ormožani, njim na čelu neumorni dr. Geršak. — Vold se je nov odbor in ker se je dosedanji predsednik g. Sinko zaradi drugih poslov branil vodstvo društva še naprej prevzeti se je volil predsednikom g. Makso Robič, odbornikom ga gg. Sinko, Kočevar Ivan ml., Dogša Josip, Dogša Juri in Kolarič Iv. — Med zborovanjem se je kazala navdušenost in jedinost vseh navzočnih in to najsijajneje pri jedrnatem govoru g. dra Geršaka. Vršile bo se napitnice na vrle Ormožane, na narodni trg Središki, na dosedajnega predseduika in ustanovnika društva „E lioost" g. Sinka itd. — Da brez spevanja narodnih pesni nesmo ostali, se razume, in za to se imamo v prvi vrsti društvenim udom iz Ormoža zahvaliti. Priprave se delajo za „Vodnikov dan" na 2. febr. t. 1.8 primernim programom; računamo na obilno udeležbo in na sijajen večer. Ne moremo pa se odtegniti, se hvaležno spominjati dosedanjega društvenega predsednika g. Sinka, ki se je v prvej vrsti za ustanovitev tega društva trudil, katero nam je sedaj zbirališče in vesela nada na boljšo bodočnost. — Novemu vodstvu pa iz srca želimo dober uspeh. Iz JLItiJe 12. januvarja. [Izv. dop.] V jed-nem zadnjih listov „Slovenskega Naroda" v preteklem letu zagovarja nek g. D . . . . našo občino, in trdi, da ni potreba, da bi občina napravila vodnjak. Da bi dokazal, da te naprave, vseskozi pre-potrebne naprave, nikako ne potrebujemo, navel je jednajst virkov, iz keterib zamoremo vode dobivati, posebno pa je svetoval v dopisu meni, da bi prevelike žeje ne poginil. Hvala vam gosp. dopisnik, verjemite mi, da mene ne žeja tako odveč, marveč da sem govoril in govorim izključljivo le v imenu žejuega prebivalstva. Res pritrditi vam moram, da imate prav, da je tu krajev, da si vode preskrbimo, a povedal bi vam pa tudi, da ste saj šd par krajev pozabili. Oni virek, ki ga tako pouzdiguj.te in hvalite „Še-gačev" namreč ima res dobro vodo, a čujte, koliko Časa pa potrebujete, da jo dobite jeden liter; nič manj ko cel četrt ure. Tedaj, ako tudi dobro vodo daje, zgubi vender iz tega oziru popolno že svojo vrednost; jednak, ako še ne slabeji je oni pri cerkvi. Nikakor tedaj ni mogoče, da bi se tukajšnje ljudstvo s tem zadovoljilo, da imamo take borne virke. Zadostovala bi sicer jednej ali k večjem dvema hišama, nikakor ne morejo pa zadostovati osmim ali celo desetim. Jedini vir, ki bi utegnil občanom saj nekoliko zadostovati, bil bi oni, ki ga je takajšnjo rudarstvo pokazilo. Toda mesto, da bi se v gosp. dopisnik oklenil Želje tukajšnjega ljudstva, da se vodnjak napravi, ker bo rudarji vodo pokazili, ugajajo mu misli občinskih očetov, s principom vodnjaka ni treba, saj ga mi ne rabimo. Čudno se mi le dozdeva, da neste videli, ko ste tako skrbno vse virke preštevali, one vode, ki pritaka čez mesarja Tiučeta dvorišče. Gotovo ta vola kinči trg, in mora tudi kaj posebno izvrstna biti, ali pa bi bili pogledali in našteli kopališče jednega naših gospodov, ta voda mora še le izvrstna biti. Poleg teh bi bili morali tudi videti ono vodo ki leze onkraj kovača iz zemlje, in pri tem kazi vaše že tako povsem slabo živinsko sejmišče. Da pa ne bodete mislili, da sem v posebno hudej žeji navezan samo na vaše virke, poleg tega pa tudi, da si v žeji veste pomagati, navel bodem še par virov in toku v. Ste Lili tudi že kedaj nad glavarstvom gori. Tu vam je kaj izvrstna voda in še „Šegačev studenec" se mora pred to vodo skriti. Onstran Litije pa teče kaj bister stndenček „v Fi-Šarjevej dolini" in še nekaj dalj napraj tako zvana „rekau. Vedite pa tudi, da je ona voda, ki v Šmartnu na trgu teče, tudi zelo dobra. Toda naj zadostuje navedeno, ob jednem bodite pa prepričani, da vas občani ne bodo prej v miru pustili, dokler ne preskrbite vodnjaka. Saj se mora vsakemu mislečemu Človeku preneumno dozdevati, da bi moral, ako hoče urno in saj nekaj vredno vodo imeti, kupovati jo. Ni li znabiti dolžnost vsake občine da zadovolji prvo in prepotrebno željo občine, da ji poskrbi brezplačno pri tem pa vender zdrave vode. Nikdo bi vam nič iz tega ozira ne očital, ako bi bil trg ubožen, ako bi bilo težavno malo svoto, ki bi Še v ta namen izdala, dobiti, a naS trg ima premoženje in tudi tržaui ueso brez premoženja, poleg tega mora pa tudi rudarsko vodstvo nekaj pripomoči, kajti ono pokvarilo nam je največji vir, zdaj pa mu je tudi dolžnost pripomoči, da se nove dobre vode poskrbi. Odgovor vaš, da radi poprave tukajšnje cerkve ni moči, da bi se vodnjak naprav-ljal je prepolno ničev. Sklenili ste v prvo, da cerkvi le streho poskrbite, in da, ako jo bodete prenovili hočete denar zu prenovljenje nabirati. No da ste potolažeui, bodite zagotovljeni, da popravi cerkve ni nasprotuiLov mej nami, marveč očitno tudi mi to željo izražamo, tedaj ne ovirajte tudi naše nujne želje in poskrbite, da se uapravi vodnjak. Uverjeni bodite, da bodemo priznali potem vašo izborno skrb za naše potrebe. K—cev. Domače stvari. — (G, superintendent Schack), bivši protestantovski pastor v Ljubljani, prišel je včeraj obiskat svoje verne ovčice obojega Bpola, katere so mu pri tej priliki priredile „ein gemiithliches Beisamensein" v hotel Evropa. Bila je vkupe vsa kolonija z Nemškega prisiljenih, deloma pa tukaj vzgojenih rodbin iu zabava bila ja prav mirna in dostojna. Veuder moramo iz govora g. Schack-a zabeležiti in perpetuam nei memoriam par stavkov. G. Schack povedal je namreč, kje je Nemcev domovina „Wo ich wirke, da ist mein Vaterland!" Zagotavljal je na dalje, da je v vednej duševnej zvezi z Ljubljano in da ima tukajšnja protestantov-ska občina nalog „eine gevvisse Pionnierar-beit zu verrichten." S tem ni sicer povedal za nas nič novega, a novo je to, da se kaj tacega govori „8ans gene" v javnem prostoru. — (Oskrbnikom kaznilnice v Ljubljani) imeuovan je g. Alojzij Poljanec, odvetniški koncipijent in nadčastnik v Ptuji. Čestitamo! — (50 let) bode prihodnje leto, odkar je češki skladatelj Škroup uglasbil prekrasno pesen „Kje dom je moj?", ki se udomačila po vsem slo- vanskem svetu. Čehi nameravajo pri tej priliki uzidati spominsko ploščo v hišo, v katerej je Škroup zložil prekrasui napev. — (Nesreča.) Danes dopoludne ob \a 9. ur povozil je na oglu špitalskih ulic zraven prodajal-nice g. Krisperja, 26 letno Marijo Hočevarjevo iz Gorenje Hrušice Josipa Zdražbe splašeni konj. Zdražba jc peljal prašiče v Ljubljano. V Gruberjevi ulici pri znamenji pa je voz prehitro zavil, prašiči zleteli so raz voz in začeli cviliti, na kar se konj splaši, tako da je /letel Zdražba, njega hči in hlapec raz voz in so se vsi tiije poškodovali. Z vozom pa je dirjal konj skozi streliščue ulice preko cesarja Jožefa trga mimo stolne cerkve na mestni trg, kjer je dekle povozil, katero so težko na glavi ranjeno prenesli v bolnico. Konja usta\ili so mestni policaji. Čuda, da se ni dogodilo več nesreč, ker je bilo na trgu vse polno ljudij. — (Samoumor.) Včeraj ob 1/,7. uri zvečer ustrelil se je v hotelu „Pri Slonu" posestnik Fran Hribar iz Jesenic na Dolenjskem s šestcevnim velikim revolverjem v srce, da je bil takoj mrtev. Samomorilec ležal je slečen v postelji, vrata sobe pa so bile zaprta, a vender je ključ ven vzel, tako da je bilo strežkioji možno odpreti vrata z glavnim ključem. Poleg samomorilca ležal je revolver, ki je imel še 5 strelov. F. Hribar je bil kacih 50 let star, nadčastnik pri brambovcih izven službe, zato so ga prenesli v vojaško bolnico. Oče F. Hribarja je bil v Jesenicah jako imovit vinski trgovec in posestnik in zapustil je sinu F. Hribarju gotovo do 100.000 gld. premoženja. A Fran Hribar ni štedil z novci in marsikateremu Ljubljančanu bode de znano, kake zabave in plese je prirejal. Omenjen bodi samo znani „Garconsball" na starem Btrelišči. V družbi bil je najraje s častnikom in ponašal se je vedno kot kavalir. Sedaj g. Ničmanke hiša, velika dvenadstropna, na starem trgu bila je nekdaj njegova. Zadnja leta šlo je z premoženjem Hribarja zmirom navzdol in tako bode poleg njegove bolezni (imel je putiko), glavni vzrok Bamoumora. Našlo se je pri Hribarju le 1 gld. 12 kr. denarja iu jako slaba obleka. — (Pobegnila) je žena črevljarja R. v Judovskih ulicah predvčeraj zvečer, ne ve se kam. Vzela je seboj ves denar in zapustila možu listek, da je ne bode videl nikdar več. Mož jako Žalosten, se je izrekel, da ne more brez nje živeti, šel je včeraj iskat jo v Celje, Maribor, Gradec, Dunaj, kamor je baje šla. Ako je ne najde, rekel je prijateljem, da i njega ne bodo več videli. O te nesrečne ženske! — (Program) predpustnih veselic narodne Čitalnice v Metliki 1. 1884: 20. januvarja tombola, petje in ples. 3. februvarja Vodnikova svečanost, b slavnostnim govorom in sijajnim plesom. 17. februvarja jux-tombola, petje, ples. 24. februvarja maška-rada in ples. 26. februvarja finale. Pri Vodnikovej svečanosti in maškaradi svira mestna godba, in je pri teh dveh veselicah vstopnina. Dame plačajo po 30 nov., gospodje po 50 nov., povabljeni nedru-štveniki brez razločka po 1 gld. od osebe. Začetek veselicam ob 8. uri zvečer. Odbor. — (Vabilo k plesnej veselici,) katero priredi društvenim namenom v prid prostovoljna požarna bramba v Vipavi v nedeljo 20. januvarja t. I. v prostorih g. Josipa Žvokelj-na, pri katerej svira vojaška godba c. kr. pešpolka iz Gorice. Mej počitkom petje. Začetek ob 7. uri zvečer. — Uatop-nina proti izkazu vabila za gospode 1 gld. Odbor. — (Poljedelstvo. Po najnovijim iz-vorim složio Petar pl. od Tartaglia-e) je naslov prav lepej hrvatske) knjigi, katero je založil pisatelj sam, tiskal pa Milan Kerdić na Sušaku 1883. Knjiga ima 214 stranij teksta, vrhu tega pa 82 jako lepih podob, vse gradivo pa je tako praktično in poučno razdeljeno, da bo leta strokovnjak in nestrokovnjak z jednakim veseljem in z jednakim pridom Čitala to knjigo. Gosp. spisatelj navaja v predgovoru vse francoske, augležke, italijanske in nemške vire, iz katerih je zajemal, in po katerih je sam skozi 20 let poskušal, opazoval in uporabljal razne načine obdelovanja in njih uspehe. Mi imamo tedaj moža pred seboj, ki je teoretik in praktik, ki ima na razpolaganje tudi tako lep in gladek jezik, da bode vsak omikau Slovenec to knjigo brez težave čital. Priporočamo tedaj prav toplo to knjigo, kajti kakor pravi pisatelj v predgovoru: „Najstavaije narodno blagostanje jest ono, kojem je temelj poljo-delstvo. — Izgled Francozka. — Naš je narod znat- nom večinom poljodelski narod, dakle mora on u poljodelstvu tražiti izvore narodnog blagostanja." — (Pri deželnej vladi v Serajevem) razpisano je: 1. Mesto nadinženirja v VIII. razredu. Plača 1400 gld., za stanovanje 200 gld., doklade 300 gld. 2. Mesto inženirji*, v IX. razredu. Plača 1000 gld., doklada 4000 gld., stanarina 200 gld. 3 Mesto polirja v IX. razredu. Plača 000 gld., stanarina 100 gld., doklada 300 gld. 4. Mesto tehničnega diurnista z 800 gld. na leto. 5. Štiri mesta odredjenih inženirjev v IX razredu s plačo po 1000 gld., 200 gld. str.novnine in z doklado po 400 gld , 6. pet mest inženirskih pristav, mej katerimi štirje extra statum, v X. razredu. Plače 800, za stanovanje in doklado 400 gld. Prošnje do konca t. m. na skupno ministerstvo na Dunaj i. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 16. januvarja. Državno sodišče je zavrnilo pritožbo dr. Ploja in Jurtele glede sestave imenika veleposestnikov za okrajni za-stop Ptujski zaradi inkompetence. Kazne vesti. * (Škof in veliki župan.) V nekem ko-mitatu na Ogrskem sešla sta se škof in veliki župan, ki sta oba dobila povabili k seji v gosposko zbornico. Ko sta se pogovorila, iu razložila drug drugemu, da bi v zbornici nasprotno glasovala, sklenila Bta, da ostaneta doma, ker bi njijina glasova drug druzega uničila, tedaj bi nič ne premenila rezultata. * (Nemki vojni zaklad.) V kratkem pojdeta dva člana komisije nemških državnih dolgov v Spandau ogledovat stolp, v katerem je spravljen nemški vojni zaklad. Uhod k temu zakladu je mogoč samo, ako oba člana komisije ob jednem utakneta ključa v ključavnico. Potem se pride v rotundo, kjer je spravljenih svitlib 120 miljonov mark, ki se smejo porab ti samo v skrajnej državnej potrebi v vojni. Ta velikanska svota je spravljena v 12 oddelkih, katerih je vsak zopet razdeljen v dvanajst pododdelkov, tako da je v vsakem jeden milijon mark. Vsak milijon je v 10 mošnjah, v vsaksj 100.000 mark. Poslano. Slavnemu mestnemu magistratu v Ljubljani. Javna nevarnost na Sv. Petra predmestji v ponočnem času postala je zadnji čas tu in tam tolika, da se pošten človek več ne upa v ponočnem času iti na Sv. Pttra predmestje, ako ni k temu prit-iljen, da ima svoje posestvo ali stanovanje v tem predmestji, ali pa mu je po svojem poslovanji na vsak način potrebno iti tamkaj mimo. V celih trumah in posamezuo zbirajo se razni nevarni, mnogokrat že kaznovani postopači, posebno okoli „Znamenja" in napadajo ali posamične poštene ljudi ali pa tudi cele družbe, katere se vračajo domov, da, celo c. kr. vojake, v najboljšem slučaji z grdilnimi psovkami, navadno pa telesno, kar se je zgodilo v prav kratkem času ponovljeno mnogim jako mirnim odličnim osebam. Ta javna nevarnost je za nas prebivalce Sv. Petra predmestja neugodna, kajti nesmo le posebno gostilničarji škodovani na svojej obrti, ampak v nevarnosti so tudi naše osebe, kakor tudi osebe onih, kateri zahajajo k nam. In vender plačujemo podpisani posestniki in prebivalci Sv. Petra predmestja iste davke in davščine, ko drugi preb valci Ljubljanskega glavnega mesta, tedaj nujno proaimo, da mestni magistrat temu neznosnemu stanju o ponočnem času energično konec napravi, in to v prvej vrsti po organih javnega redarstva (policiji), katere, ako njih dosedanje število ne zadostuje, naj primerno pomnoži, v drugej vrsti pa po številueji boljši razsvetljavi. Prebivalci na Sv. Petra predme&tji so trdno uverjeni, da bode sl. mestni magistrat temu javnemu pozi\u nemudoma ustregel in tako skrbel za javno varnost tega dela prebivalstva Ljubljanskega mesta. V Ljubljani, dne 15. jauuvarja 1884. Posestniki in prebivalci (41) Sv. Petra predmestja. l.vU v dober kup. liolujočim na želodci priporočati so pristni „Moll-ovi S e i d 1 i tz - p r aš kj", kateri [majo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeli. Skatljiea /. Uvodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po postnem povzetji A. Al o II, lekarnar, e. k r. dvorni založnik, na DtUtafl, Tiu-hlauben 9. V lekurnali po deželi zahtevaj se izrecno Al oII-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (690—3) i.fhi nirit uprai niso u (iosp. J. V. v liistri. Plačano do 20. junija 1884. — Gosp. J. 11. v Benetkah. Prejeli naročnine 5 gld. 46 kr.; plačano do 31. marca 1884.— CJosp. prof. M. M. v Nižnem-Uralskem. Za 25 rubljov dobili 29 gld., od tega oddali ^Ljubljanskemu Zvonu" po 5 gld. 60 kr. za vsacoga naročnika, ostane tedaj za „Slovonski Narod" 17 gld. 80 kr.-, za vse leto stane naročnina v Rusijo 22 gld., treba tedaj še 4 gld. 20 kr. Meteorologicno poročilo. a 1 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. oŠ —> 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73807 mm. 786*45 mm. 739-1 Onim. — 8-2'C — 2-t;jc — 5-4» C sl. svz. si. svz. sl. bzIi. obl. jas. jas. 0-00 ram. snega. Srednja temperatura — 5'4°, za 3'0a pod noruialom. Tržne cene v Ljubljani dne IG. januvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . S p c h frišen „ , . „ povojen, n . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ K ošt I MIK )'."() „ - Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, - „ , gld. kr. 7 96 5 20 4 71 2 92 5 4 5 20 5 40 9 — 9 — 9 50 2 86 — 94 — 86 — 60 — 74 _ 85 _ 3 — 8 — 60 — 56 — 54 — 38 — 48 — 18 2 16 1 96 7 — 4 50 5» „ marcn* renta......... 94 gld. 15 kr. Akcije narodne banke....... 846 , _ Kreditne akcije...... 298 , 40 " London . . ........121 , 15 Srebro............* N»n<>1........... 9 l 60'/ " C. kr. cekini........ , B 71 Neniške marke ..... f»9 35 -1 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 122 " 75 * l>i/.avne srečko iz 1. IS64. 1O0 gld. 168 „75 " 4'V, avstr. zlata renta. da\ka prosta. . 100 , 10 Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 10 ». • i*J .... 88 " 95 " „ papirna renta 5u/0..... 86 , 60 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 , — J Zemlj. obč. avstr. 4«/,0/0 zlati zast. listi . 119 75 " Pnor. oblig. Elizabetine zapad, železnice 104 ,75 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 Kreditne srečke......100 gld. 170 , 25 Rudolfove srečke .... 10 „ 20 _ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 114 " 50 " Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 221 _ 20 Zahvala. Za mnoge dokaze pnsrčnoga sočuvstva in za mnogobrojne lepe vence in cvetlice, ki so bili do-poslani od blizu in daleč povodom smrti naše pre-srčno ljubljene pokojne ter za mnogobrojno ude-ležitev pogreba izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. VLjubljani, v 15. dan januvarja 1H84. (45) Rodovina Baumgartner-Terpinz. Zahvala. Za vsestranske izraze toplega sočutja o bridki smrti našo preljube nepozabljivo hčerke F e 1 i c i t e potem za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za darovano krasno vence, izrekava najtoplejšo zahvalo. VLjubljani, v 16. dan januvarja 1884. (44) Fran in Felicitas Kokalj. V nekej kmetskoj občini z jako velikim prometom oddajo se na račun gostilna s k njej pripadajočo mesarijo DO jako ugodnih pogojih; zahteva se pa nekaj varščine. Kateri mislijo vzprejeti ponudbo, obrnejo naj se ustmeno ali pismeno k gospodu Hrovutu v ljubi juni. Vegove ulico hI. 9, I. iiimImI i-o|»j<- na levo. (42—1) 31>-u.:n.ajsls:a, ^oiza dne* IG. januvarja t. 1. (Izvirno telografičuo poročilo.) Papirna renta..........79 gld. 50 Srebrna renta .... .....80 „ 05 Zlata renta..........100 « — ki Priznano nepokvarjene, izvrstne v v v voščene svece izdelujejo (652—20) P. k R. Seemann v Ljubljani. Ji DAM", zavarovalno drušUo za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št 1, l Peštajranz-Josefsplatz 5, v hiši društva. Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1881 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... V slednjej dvanajstmoaečnej poslovalnej perijodi uložilo 8e jo pri društvu za.................. ponudb, vsled Cesar znaša skupni znesek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri "Val. /,»s(ii. v hiši društva. frank. 79,368.882-80 15,412.82175 128,300.000'— 67,185.575-— . 1.077,022.110-- (162—11) r^3^Elektro-homeopatija. Nova znanost. Nova elektro-homeopatično zvezdata sredstva za ozdravljenje vseh boleznij, in ž njimi se ne more meriti v učinku nikaka dozdaj znana homeopatična sistema. Brošura zastonj ln fra,n.lco. A. Sauter, homeopatična centralna lekarna v Genfu. '/iiloy:i v.; t U i-;iiijsIii>: v Ljubi mu pri lekarju Kraziun llirMchitz-u. (43—1) Od visoke vlade švedskega privilegirani Njcg. Veličanstva kralj a z a m* Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo-, ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dri'gi deli polti, lovijo se že drugi Umu iu-znutue luakfue od polti, ki poHtuue VHled tegu Činto bela iu trda. Ta balziim zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce iu druge nesnažuoBti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Heuu-u. (511—11) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne Tiakarne14. ^^9C